Sunki vetra so v občini Komenda v večernih urah 10. junija dosegli več kot sto kilometrov na uro, odkrivali strehe, podirali drevesa in prekinili cestne povezave. Poškodovanih je bilo več kot sto objektov, škoda pa je po prvih ocenah večdesetmilijonska. Medtem je ista nevihtna fronta iste noči s točo uničila pridelke na Dravskem in Ptujskem polju ter v Halozah, kjer kmetje zjutraj na svojih njivah niso imeli več kaj pobirati.

Kapital in mediji temu pravijo naravna nesreča. V resnici pa je to posledica sistema, ki je desetletja vedel, kaj dela in je kljub temu zasledoval profit pred naravo.

Fosilna industrija je vedela, da bo prišlo do krize že v 70. letih. Njihovi lastni znanstveniki so jim so napovedovali posledice uporabe fosilnih goriv, kapital pa je izbral profit in znanstvenike utišal. Medtem so njihovi lobisti blokirali vsak zeleni dogovor – in še vedno ga. Tako leve kot desne vlade povsod so uvajale in ohranjale subvencije za nafto in plin, medtem ko so rezale sredstva za javno infrastrukturo, varstvo kmetijstva in skupnostno odpornost.

Po nesreči v Komendi politiki in predstavniki kapitala zdaj obljubljajo pospešene postopke obnavljanja. Minister za kmetijstvo razlaga, da se na takšne dogodke “ne moremo pripraviti”. V resnici pa se na podnebno niso hoteli pripraviti, ker bi to zahtevalo poseg v lastninske pravice, v energetski sektor, v temelj kapitalizma.

Ampak podnebna kriza ne prizadene vseh enako. Tisti, ki imajo najmanj, so tisti, ki jih naravne nesreče prav najbolj prizadenejo. Manjši kmet brez zavarovanja in brez rezerv izgubi vse, medtem ko lahko lastnik večjega posestva dobi evropske subvencije za škodo. Na drugi strani pa energetska podjetja beležijo rekordne dobičke tudi to leto.

Pravi odgovor na take in prihodnje krize moramo zato iskati izven trenutnega sistema. Rešitev leži v skupni lastnini nad energetsko infrastrukturo, v javno financirani obnovi domov. V kmetijstvu, ki ni prepuščeno trgu in vremenu. Skupnosti morajo imeti moč, da se same zaščitijo.

Najbolj pomembna pa je solidarnost med nami. Ko država odpove in zavarovalnice računajo, so ljudje tisti, ki pridejo pomagat drug drugemu.

Če bi želeli pomagati na terenu pa Slovenska filantropija zbira prostovoljce za terenske akcije v Komendi in okolici. Prva akcija je v soboto, 20. junija, dopoldne. Prijavo lahko najdete na spletni strani Slovenske filantropije in v komentarjih pod objavo. 

Takojšnjo pomoč prizadetim zbira tudi Karitas: SMS DARUJ10 na 1919.

Fotografija: Uprava RS za zaščito in reševanje

The post ZAKAJ NESREČA V KOMENDI NI BILA NAKLJUČJE IN KAKO LAHKO POMAGAŠ TI? first appeared on Rdeča Pesa.

Po medijih lahko spremljamo bizarni primer, ko podjetje, v katerem je zaradi delovne nesreče umrl delavec, toži njegove svojce. Kočevsko kemično podjetje Melamin toži družino delavca, ki je pred tremi leti umrl v nesreči na delu, ko so delavci napačno združili nezdružljive kemikalije. Zaradi eksplozije je umrlo sedem ljudi. Čeprav je kriminalistična preiskava ugotovila, da v podjetju niso ravnali v skladu s predpisi, zdaj podjetje odgovornost prelaga na pokojnega delavca. Od družine terja 60 tisoč evrov.

Največji lastnik Melamina je avstrijsko podjetje Panta Rhei Beratungs, ki ga lastniško obvladuje Aleš Štrancar, (med drugim tudi lastnik medija Domovina), v zadnjih dneh pa je pozornost javnosti vzbudil z objavo, v kateri je premierja Goloba primerjal z Mussolinijem.

Da podjetje ni zagotavljalo osnovnih pogojev za varno delo, so ugotovili tudi na Ministrstvu za okolje in na Inšpektoratu za delo. Nesreča se je po njihovih ugotovitvah zgodila kot posledica pomanjkljivih varnostnih ukrepov in slabe organizacije dela v podjetju. Poleg tega naj delavci ne bi bili usposobljeni za varno delo in brez ustreznih navodil glede ravnanja s kemičnimi snovmi. 

Čeprav na papirju obstajajo seznami in postopki, ki naj bi vsaj minimalno ščitili delavca pred poškodbami in nevarnostmi ob delu, so ti v praksi za podjetnike španska vas. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, ki skupaj z Mednarodno organizacijo dela beleži zdravstveno stanje delavk in delavcev, naj bi ob zadnjem popisu leta 2016 zaradi poklicnih bolezni, nesreč pri delu in z delom povezanih bolezni umrla skoraj dva milijona ljudi, obolelih na račun dela pa naj bi bilo skoraj 90 milijonov.

Kot vidimo na primeru Melamin, kapitalisti svojo odgovornost še ob smrtnih izidih radi prelevijo na delavce. O podobnem primeru, ko je zaradi posledic kapitalističnih mahinacij, privatizacije in šparanja prišlo do nesreče na železnicah v Grčiji, smo že poročali. Delavca, ki naj bi vlaka, ki sta potovala v različnih smereh, postavil na isto progo, so hitro obtožili umora iz malomarnosti, kljub temu, da so že desetletja mnogi opozarjali na varnostne probleme na železnicah.

Primer Melamin ponovno potrjuje, da kapitalistični pravni sistem deluje v prid kapitalistom.  Čeprav je policija preiskavo zaključila februarja 2023 in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani kazensko ovadila štiri osebe, med drugim tudi direktorja Srečka Štefaniča, se sodna preiskava še kar ni začela. Dolgotrajni sodni postopki so tako omogočili trenutno stanje, ko lahko podjetnik ustrahuje svojce pokojnega delavca in jim zagreni življenje s svojo odškodninsko tožbo, kot da ni bila že smrt bližnjega dovolj boleča. Bogati imajo denar za sodne postopke, tako lahko navadne ljudi utrujajo, izčrpavajo in pravno celo zmagajo v situacijah, za katere so očitno krivi.

Primer največje delovne nesreče v Sloveniji v Melaminu ni eksces, temveč se v kapitalizmu  uničevanje fizičnega in psihičnega zdravja ter prerane smrti dogajajo vsak dan. Medtem pa podjetniki in bogataši, ki imajo koristi od kapitalističnega sistema, uživajo na svojih jahtah, v vilah in lahko živijo dolgo v svojo starost. 

Kapitalizma se ne da regulirati in izboljšati, vedno bo našel način, kako izkoristiti delavca in naravo. Temelji na izkoriščanju, pohabljanju in uničevanju večine. Zato ga moramo odpraviti!

The post BREZSRAMNOST KAPITALISTOV NE POZNA MEJA ALI KAKO PODJETJE MELAMIN TOŽI DRUŽINO MRTVEGA DELAVCA  first appeared on Rdeča Pesa.