Univerza v Ljubljani (UL), Centralna tehniška knjižnica UL (CTK) ter Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) smo izvedle skupno novinarsko konferenco, kjer smo podpisale Pismo o nameri o sodelovanju pri projektu NUK 2. Na dogodku, ki je potekal 3. septembra 2026 v sejni sobi NUK, smo se tri institucije povezale v skupnem prizadevanju, da bo prihodnja knjižnica poleg ustrezne infrastrukture imela tudi kakovostne storitve in vsebine, prilagojene potrebam svojih uporabnikov.

Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice, dr. Jana Kolar, ter v. d. direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, Tilen Mandelj, so potrdili skupno vizijo, da NUK 2 – Univerzitetno knjižnico v Ljubljani razvijajo kot odprto, povezano in sodobno središče znanja, ki bo povezovalo Univerzo v Ljubljani, nacionalno knjižnico in osrednjo tehniško knjižnico ter služilo študentom, raziskovalcem, strokovni javnosti in širši družbi.

Slovenija NUK 2 namreč nujno potrebuje, in to ne le zaradi pomanjkanja knjižničnih prostorov, temveč tudi zaradi realnih potreb študentov, raziskovalcev in drugih uporabnikov. Jana Kolar je novinarjem povedala, da se je začela prva faza izgradnje stavbe NUK 2, ki ima veljavno gradbeno dovoljenje. 

»To je tudi pravi čas, da se začnemo pogovarjati o tem, kako bi razvili čim boljše vsebine za bodoče uporabnike NUK 2. NUK se zato z veseljem povezuje s CTK – morda ne veste, ampak že prvi načrti v začetku 90. let so vsebovali tudi pogovore s CTK. Takrat ni prišlo do nobenega sporazuma, saj so bile ovire za sodelovanje prevelike. Veseli me, da smo danes te ovire premagali. Z UL se v preteklosti nismo nikoli pogovarjali o sobivanju, zato sem navdušena nad dobrim sodelovanjem z obema organizacijama in se veselim tudi bodočega sodelovanja,« je za javnost povedala Jana Kolar.

»UL že dolgo sodeluje z obema knjižnicama in zagotavljamo vse, kar je potrebno za delo naših študentov,« je dejal Gregor Majdič in nadaljeval: »Ideja je, da si bomo delili prostore, kar bo pomenilo boljšo organizacijo dela naše knjižnice v sodelovanju z NUK-om in CTK-jem.« Hkrati bo to pomenilo tudi racionalizacijo delovanja, ki bo vplivala na boljše pogoje za študente, je še pojasnil in napovedal, da bomo s tem rešili problematiko študijskih prostorov.

»Narodna in univerzitetna knjižnica, Univerza v Ljubljani in Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani danes podpisujemo dokument o tem, kako bi lahko sobivale pod isto streho. Ne o združevanju. O sobivanju. Model temelji na partnerstvu ob ohranitvi avtonomije vseh treh ustanov,« pa je pojasnil Tilen Mandelj, v.d. direktorja CTK.

NUK 2 – Univerzitetna knjižnica v Ljubljani bo tako predstavljala nov javni prostor, ki bo študentom in raziskovalcem izboljšal možnosti za pridobivanje in izmenjavo znanj, veščin in izkušenj. Obenem gre za prostor, ki bo hkrati sodobno študijsko, izobraževalno in raziskovalno središče, družbeno vključujoč prostor različnih ciljnih uporabniških skupin in prostor ustvarjalnosti in inovativnosti.

Spoštovani uporabniki CTK,

vljudno vas naprošamo, da za vse informacije, podaljšanje gradiva in ostale storitve do nadaljnjega uporabljate telefonsko številko 01 2003 448.

Številka 01 2003 400, ki je bila do sedaj v uporabi za CTK izposojo, je trenutno nedelujoča.

Hvala za razumevanje!

Vabljeni na spletni seminar AI Tools for Increasing Research Productivity, Integrity, and Effective Authorship – CTK, ki ga organizira založnik Wiley v četrtek, 8. oktobra 2026, od 11:00 do 12:00.

Na seminarju se boste naučili, kako lahko orodja, podprta z umetno inteligenco, raziskovalcem pomagajo pri procesu znanstvenega objavljanja (od zbiranja in analize podatkov do priprave in oddaje rokopisa). Obravnavali bodo tudi etične implikacije in primere dobre prakse pri rabi umetne inteligence v znanstveni komunikaciji. Ključne teme seminarja bodo:

• uporabna orodij umetne inteligence za raziskovalce;
• doseganje večje učinkovitosti pri pisanju;
• povečanje točnosti in zanesljivosti raziskovalnih podatkov;
• preprečevanje plagiatorstva in podvajanja podatkov;
• podpora etičnemu raziskovanju z doseganjem kakovostnih in odmevnih raziskovalnih rezultatov.

Seminar je primeren predvsem za študente, raziskovalce, profesorje in knjižničarje Univerze v Ljubljani, saj imajo omogočen dostop do vsebin Wiley Online Library. Potekal bo v angleščini. Za udeležbo je potrebna registracija.

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) se nikoli ne preneha razvijati in na inovativen način pristopati k ponudbi za svoje uporabnike. V ta namen smo postavili Muzejski kotiček CTK, kjer si lahko ogledate razvoj uporabe knjižničnih orodij skozi čas.

»CTK je od samega začetka hodila v koraku s časom, kar od letošnjega junija dalje dokazuje tudi Muzejski kotiček CTK, posvečen zgodovini knjižničnega dela pred digitalizacijo in v času prehoda v računalniško dobo,« pravi v. d. direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani Tilen Mandelj.

CTK se je z zgodnjim uvajanjem sodobnih metod znanstvenega informiranja in uporabo napredne tehnologije uveljavila kot ena vodilnih knjižnic že v širšem prostoru nekdanje Jugoslavije, z uvajanjem digitalizacije pa je začela že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. S sodelovanjem pri projektih, kot je razvoj sistema COBISS v devetdesetih letih, je avtomatizirala svoje poslovanje in postala pomemben del nacionalnega knjižničnega informacijskega sistema. Vse to se danes odraža v zbirki predmetov, ki jih je za svoje delo uporabljala pred digitalizacijo in v času prehoda v računalniško dobo.

V Muzejskem kotičku CTK si je mogoče ogledati razstavljene predmete, kot so:

– kataloške kartice,

– pisalni stroji,

– bralniki mikrofilmov,

– abecedni imenski katalogi in

– drugi pripomočki, ki so desetletja oblikovali delo knjižnic in dostop do informacij.

Razstava ponuja vpogled v razvoj knjižničnih sistemov ter ohranja spomin na analogne tehnologije, ki so tlakovale pot sodobnim digitalnim storitvam. »Digitalizacijo še naprej skrbno nadgrajujemo, obiskovalcem pa je zdaj na voljo edinstven zgodovinski pregled delovanja tehnologij in orodij knjižnic skozi čas,« na ogled vabi Tilen Mandelj.

Avtor fotografij: Gašper Lešnik

Nova čitalnica je dobila ime – poleg čitalnic Minke Govekar, Janeza Puha in Antona Codellija ima Centralna tehnična knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) sedaj tudi čitalnico Mira Pušnika.

Eden izmed stebrov delovanja CTK je zaveza, da deluje kot družbeno angažirana knjižnica. Največja uporabniška skupnost, ki uporablja prostore CTK, je študijska skupnost študentov, s katero tesno sodelujemo in skupaj razrešujemo njihove želje, potrebe in zahteve. »V ta namen smo oktobra 2025 uslišali želje študentov po novih prostorih za učenje, podrli del naših pisarniških prostorov in omogočili novo čitalnico, ki je od odprtja dalje že polno zasedena. Ker pa je CTK januarja 2026 prizadela huda in nenadna izguba njenega takratnega direktorja mag. Mira Pušnika, smo se odločili, da čitalnico poimenujemo po njem. Z veseljem vam tako predstavljamo novo čitalnico Mira Pušnika,« sporoča v.d. direktorja Tilen Mandelj.

Miro Pušnik je kot direktor CTK na prvo mesto postavljal uporabnike knjižnice. Bil je prvi, ki je prisluhnil študentskim prizadevanjem za izboljšanje stanja čitalniških mest v Ljubljani in podaljšal odpiralni čas med izpitnim obdobjem, kar pomeni, da CTK nudi možnost uporabe študijskih čitalniških mest vsak delovni dan do polnoči, do polnoči pa je odprta tudi med vikendi (sobota in nedelja) v času izpitnih obdobij.

S čitalnico Mira Pušnika so študenti pridobili 36 novih čitalniških mest, CTK pa si še naprej prizadeva izboljšati svojo prostorsko problematiko in v sodelovanju z drugimi knjižnicami zagotoviti čim več študijskih mest za študente, ki potrebujejo v času izpitov miren kotiček za učenje.

Avtor fotografij: Gašper Lešnik

Spoštovani,

obveščamo vas, da bo Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) od 17. 8. 2026 dalje obratovala po rednem delovnem času, in sicer od ponedeljka do petka od 8.00 do 24.00.

V avgustu in septembru 2026 začenjamo tudi s podaljšanimi vikendi. Od 9.00 do 24.00 bomo odprti:

•             15. 8. in 16. 8.,

•             22. 8. in 23. 8.,

•             29. 8. in 30. 8. ter

•             5. 9. in 6. 9.

Odprti bomo med 9.00 in 24.00.*

* V času podaljšane odprtosti bodo nekatere storitve omejene:

– fizični vpis (ali podaljšanje članarine) bo možen le v soboto do 17.00 ure;

– ostali oddelki so med vikendom zaprti;

– izposoja gradiva iz skladišča ni možna;

– knjige si lahko izposodite iz prostega pristopa preko knjigomata;

– gradivo lahko vrnete preko knjigomata.

Vaš CTK

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) vabi raziskovalke in raziskovalce na strokovno delavnico, bo potekala v četrtek, 17. septembra 2026, od 9.30 do 15.00 v prostorih konferenčne dvorane CTK.

Delavnica je namenjena obravnavi aktualnih pravnih, avtorskih in etičnih vprašanj uporabe umetne inteligence v raziskovalnem okolju.

Udeleženci boste spoznali:

• izzive avtorskega prava in odprte znanosti,
• uporabo raziskovalnih podatkov in publikacij v orodjih AI,
• odgovorno rabo umetne inteligence v akademskem okolju,
• varstvo osebnih in zaupnih podatkov ter skladnost z GDPR,
• etične meje uporabe generativne umetne inteligence pri raziskovalnem delu.
  

Delavnica bo ponudila aktualne dileme, praktične primere in priporočila za odgovorno, transparentno in zakonito uporabo umetne inteligence v raziskovanju.

Program delavnice

9.00–9.30	Registracija udeležencev
9.30–10.30	Avtorske pravice in umetna inteligenca v raziskavah Izr. prof. dr. Matija Damjan, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
10.30–11.30	Zaupni podatki, GDPR in umetna inteligenca Dr. Katja Štemberger Brizani, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
11.30–12.00	Odmor s pogostitvijo
12.00–13.00	Umetna inteligenca v raziskovanju: etične meje in dobre prakse Lucija Strojan, mag. prava, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
13.00–13.30	Vprašanja in razprava

Delavnica bo potekala izključno v živo. Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se je na dogodek treba prijaviti, in sicer preko naslednje povezave.  Prijave sprejemamo do zapolnitve mest.

Delavnico organizira Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani z izvajalci iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

Izr. prof. dr. Matija Damjan

Izredni profesor za civilno in gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, direktor Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in sekretar uredniškega odbora revije Pravni letopis. Pri svojem raziskovalnem in pedagoškem delu se posveča zlasti pravu intelektualne lastnine, pravu informacijske družbe ter pravnim izzivom, ki jih prinašajo informacijske tehnologije in umetna inteligenca. Med letoma 2020 in 2022 je sodeloval v delovni skupini za upravljanje podatkov pri Global Partnership on Artificial Intelligence (GPAI). Aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih strokovnih ter znanstvenih dogodkih s področja avtorskega prava, odprte znanosti in pravnih vidikov digitalnih tehnologij.

Dr. Katja Štemberger Brizani

Docentka na Katedri za upravno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalka na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Pri svojem pedagoškem in raziskovalnem delu se posveča zlasti upravnemu pravu, javnim naročilom, koncesijam ter javno-zasebnim partnerstvom. Aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih strokovnih ter znanstvenih konferencah, predavala pa je tudi na tujih univerzah, med drugim na Masarykovi univerzi v Brnu. Je ustanoviteljica in koordinatorka Pravne klinike o javnih naročilih, koncesijah in javno-zasebnih partnerstvih. Kot avtorica in soavtorica številnih znanstvenih prispevkov raziskuje predvsem vprašanja upravnih pogodb, koncesij, pravnega varstva ter sodobnega razvoja upravnega prava.

Lucija Strojan, mag. prava

Asistentka na Katedri za civilno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalka na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Pri svojem raziskovalnem delu se posveča zlasti civilnemu pravu, pravu varstva potrošnikov, pravu informacijske družbe ter pravnim vidikom umetne inteligence in digitalne regulacije. Sodeluje pri več domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih s področja odprtih podatkov, digitalne regulacije in umetne inteligence. Aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah ter objavlja strokovne in znanstvene prispevke s področja civilnega in digitalnega prava.

Dogodek poteka pod okriljem Odprte knjižnice in je sofinanciran v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2 ReZrIS30.

Prehajamo na poletni delovni čas. Od 6. 7. 2026 do 14. 8. 2026 bo Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani obratovala po razporedu:

Poletni delovni čas	– ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8:00 – 14:00 – sreda: 8.00 – 18.00* – sobota: 9:00 – 13:00 – nedelja: zaprto *Opomba: v sredo poteka izposoja do 14.00, od 14.00 do 18.00 pa le s pomočjo knjigomata.
Ostali oddelki:	– ponedeljek – petek: 8.00 – 14.00 – sobota in nedelja: zaprto
Izposoja gradiva je možna med delovniki:	– iz skladišča: 8.00 – 14.00 – iz prostega pristopa: 8.00 – 14.00

Celoten delovni čas in delovni koledar za leto 2026 najdete tukaj.

Vaš CTK

Na četrtem nacionalnem dogodku projekta SPOZNAJ so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o reformi vrednotenja raziskovalnega dela, odprti znanosti ter spremembah, ki jih na tem področju prinašajo evropske in nacionalne pobude.

Projekt »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji« je svoje triletno delovanje sklenil s 4. nacionalnim dogodkom, ki je v okviru festivala FestUM – Festivala znanosti in umetnosti Univerze v Mariboru združil domače in mednarodne strokovnjake s področja raziskovanja, visokega šolstva in znanstvenih politik. Osrednja tema letošnjega srečanja je bilo vrednotenje raziskovalnega dela v kontekstu odprte znanosti ter iskanje pristopov, ki poleg raziskovalne odličnosti upoštevajo tudi kakovost, družbeni vpliv, sodelovanje in odprtost raziskovanja.

Dogodek je odprla Maja Peharc z Direktorata za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je ob zaključku projekta poudarila njegov pomen za razvoj odprte znanosti v Sloveniji. »Projekt SPOZNAJ je v zadnjih treh letih pomembno prispeval k razumevanju in uvajanju načel odprte znanosti v slovenski raziskovalni prostor. Opolnomočil je raziskovalce, raziskovalne organizacije, knjižničarje, podatkovne skrbnike in druge podporne službe, pri čemer pa se naše delo z zaključkom projekta ne končuje. Odprta znanost ni enkraten projekt, temveč dolgoročna sprememba raziskovalne kulture, ki jo bomo soustvarjali tudi v prihodnje,« je poudarila.

Evropske izkušnje kažejo premik od kazalnikov k celovitemu vrednotenju

V prvem delu dogodka so predstavniki raziskovalnih institucij iz Norveške, Irske in Katalonije predstavili pristope k prenovi raziskovalnega vrednotenja, ki v ospredje vse bolj postavljajo kakovost raziskovalnega dela, odprto znanost in širši družbeni vpliv raziskav. Evropski raziskovalni prostor se postopoma odmika od sistemov, ki temeljijo predvsem na številu objav in citatov, ter razvija modele, ki raziskovalce in raziskovalne organizacije vrednotijo bolj celostno. Med pomembnimi elementi prenove so prepoznavanje odprtega deljenja znanja, upravljanja raziskovalnih podatkov, sodelovanja z družbo, interdisciplinarnosti in drugih prispevkov, ki jih tradicionalni bibliometrični kazalniki pogosto ne zajamejo.

Herman Strøm z Univerze jugovzhodne Norveške je predstavil norveški okvir NOR-CAM, ki raziskovalne kariere obravnava širše od zgolj znanstvenih objav, Lindsay Dowling s Technological University Dublin pa je poudarila pomen postopnega uvajanja sprememb, razvoja podpornih storitev in vključevanja raziskovalne skupnosti v proces prenove. Núria Benítez Monforte iz katalonske institucije CERCA je predstavila model vrednotenja raziskovalnih organizacij, ki temelji na strokovni presoji izbranih raziskovalnih dosežkov in strateškega razvoja institucij, namesto na vnaprej določenih kvantitativnih kazalnikih. Sodelujoči so se strinjali, da prenova raziskovalnega vrednotenja zahteva čas, dolgoročno podporo institucij ter spremembe v raziskovalni kulturi.

»Spremembe na področju raziskovalnega vrednotenja zahtevajo čas. Ne spreminjamo zgolj pravil in postopkov, temveč raziskovalno kulturo. Prav zato je pomembno, da nove pristope razvijamo skupaj z raziskovalci in institucijami ter jih uvajamo postopoma,« je poudaril Herman Strøm.

Kvalitativno vrednotenje kot ena ključnih tem prihodnjega razvoja

Osrednji del dogodka je predstavljala okrogla miza »Kvalitativno vrednotenje in odprta znanost«, ki jo je vodila Maja Peharc. Predstavniki domačih in mednarodnih institucij so razpravljali o tem, kako vzpostaviti sisteme vrednotenja, ki bodo bolje odražali raznolikost raziskovalnega dela in spodbujali odprto, kakovostno ter družbeno relevantno znanost.

Razprava je pokazala, da evropski raziskovalni prostor vse bolj podpira reforme, ki zmanjšujejo odvisnost od posameznih bibliometričnih kazalnikov ter večjo pozornost namenjajo strokovni presoji, odprti znanosti, raziskovalni integriteti in širšemu vplivu raziskav. Med ključnimi izzivi so sodelujoči izpostavili zagotavljanje zaupanja v evalvacijske postopke, vzpostavitev ustrezne infrastrukture za podporo odprti znanosti, zagotavljanje virov za kakovostno recenziranje ter vpliv umetne inteligence, ki pomembno spreminja raziskovalno okolje.

Posebej so poudarili, da uvedba kvalitativnega vrednotenja ne pomeni opustitve kvantitativnih pristopov, temveč njihovo bolj premišljeno in odgovorno uporabo v kombinaciji s strokovno presojo in vrednotenjem širšega raziskovalnega prispevka.

Naslednji koraki slovenskega raziskovalnega prostora

V popoldanskem soočenju o prihodnjih usmeritvah kvalitativnega vrednotenja v Sloveniji, ki ga je vodil prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, so sodelovali prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, dr. Franci Demšar, direktor Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), Tjaša Dobnik, direktorica Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), ter doc. dr. Anže Županič, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in predstavnik projekta SPOZNAJ.

Sogovorniki so poudarili, da bo prenova raziskovalnega vrednotenja zahtevala postopno uvajanje novih evalvacijskih pristopov, pri čemer bo pomembno vlogo še naprej imela strokovna presoja oziroma recenzentski postopki. Razpravljali so o možnostih uvajanja narativnih življenjepisov, večji vlogi samoevalvacije raziskovalnih organizacij ter o iskanju ravnotežja med kvalitativnimi in kvantitativnimi elementi vrednotenja.

Posebno pozornost so namenili tudi vprašanju zagotavljanja kakovosti v času hitrega razvoja umetne inteligence, ki prinaša nove priložnosti, hkrati pa odpira pomembna vprašanja glede zanesljivosti, integritete in vrednotenja znanstvenih rezultatov. Sodelujoči so se strinjali, da prenova raziskovalnega vrednotenja ni zgolj vprašanje novih meril, temveč tudi vprašanje raziskovalne kulture, zaupanja in odgovornosti vseh deležnikov raziskovalnega sistema.

Projekt SPOZNAJ postavil temelje za nadaljnji razvoj odprte znanosti

Dogodek se je zaključil s predstavitvijo rezultatov projekta SPOZNAJ, ki je v treh letih delovanja pomembno prispeval k razumevanju in uvajanju odprte znanosti v Sloveniji. V okviru projekta so nastali priročniki, izobraževanja, strokovna gradiva in podporni mehanizmi, namenjeni raziskovalcem, knjižničarjem, podatkovnim skrbnikom ter raziskovalnim organizacijam. Nacionalni dogodki projekta SPOZNAJ so v preteklih letih vzbudili veliko zanimanja doma in v tujini. Na njih so sodelovali številni mednarodni strokovnjaki s področja odprte znanosti in raziskovalnega vrednotenja, posameznega dogodka pa se je udeležilo več kot sto udeležencev.

Tilen Mandelj, vršilec dolžnosti direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, je ob zaključku poudaril, da se aktivnosti na področju odprte znanosti z iztekom projekta ne bodo končale. Financiranje aktivnosti, zastavljenih v okviru projekta SPOZNAJ, se bo nadaljevalo v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost, za vsebinsko koordinacijo pa bo tudi v prihodnje skrbela Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani.

»Ob zaključku se iskreno zahvaljujem vsem partnerjem in sodelujočim, ki so s svojim znanjem, predanostjo in sodelovanjem omogočili uspešno izvedbo projekta. Posebna zahvala gre dr. Tei Romih, ki je kot vodja projekta pomembno usmerjala njegovo izvedbo in povezovala ključne deležnike. Prav tako pa ne morem mimo mag. Mira Pušnika, pokojnega direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ki je bil eden ključnih pobudnikov projekta in dolgoletni promotor odprte znanosti v Sloveniji,« je sklenil Tilen Mandelj.

::::::::::::::::::::::::::::::

O projektu SPOZNAJ:

Cilj projekta SPOZNAJ, ki se izvaja od leta 2023 in se zaključi konec junija 2026, je vzpostavitev podpornih mehanizmov in orodij za implementacijo praks odprte znanosti v slovenski raziskovalni skupnosti. V njem sodelujejo Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani kot vodilni partner projekta in 20 slovenskih javnih raziskovalnih in visokošolskih organizacij. Odprta znanost obsega odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter vključevanje občanov v znanstvenoraziskovalno delo.

Do danes so projektni partnerji med drugim izvedli številna izobraževanja in predstavitve o odprti znanosti ter specializirano usposabljanje za podatkovne strokovnjake. Nastala sta tudi dva priročnika – Spoznaj FAIR: priročnik o odprti znanosti v Sloveniji in Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki – ter Terminološki slovar odprte znanosti. Poleg tega so pripravili razstavo o odprti znanosti, ki je bila v letu 2025 na ogled v Kopru in v Ljubljani, letos pa gostuje še v Mariboru. Projekt sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

Spoštovane uporabnice in uporabniki!

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani bo 25. junija 2026 zaradi državnega praznika zaprta. Hvala za razumevanje.

Vaš CTK

Centralna tehniška knjižnica univerze v Ljubljani potrebuje nove okrepitve pri delu na izposoji, zato v svojo ekipo vabi osebo za delovno mesto strokovni delavec/delavka v visokošolski dejavnosti VII/1-II.

Delo obsega:

• izposojo gradiva in s tem povezane naloge,
• posredovanje informacij uporabnikom o gradivu in uporabi informacijskih virov,
• hrambo gradiva in delo v skladišču,
• upravljanje čitalnic,
• sodelovanje z ostalimi oddelki knjižnice,
• organizacijo ter izvedbo različnih dogodkov, razstav in učnih delavnic.

Zaželena znanja (ni nujno):

• Poznavanje osnov cobiss LIB izposoje,
• osnovno poznavanje uporabe podatkovnih zbirk knjižnice,
• izkušnje pri urejanju knjižničnega gradiva (predlogi za nabavo in odpis),
• poznavanje spletnih družbenih omrežij,
• skrb za čitalniške prostore,
• izkušnje z organizacijo in izvedbo dogodkov, z javnim nastopanjem, izvajanjem bralnih projektov ipd.

Zaposlitev se bo sklepala za 12 mesecev za polni delovni čas (40 ur na teden), z možnostjo podaljšanja. Delo je dvoizmensko z neenakomerno razporejenim delovnim časom (po razporedu tudi delo ob sobotah).

Kandidati naj svojo vlogo oddajo po e-pošti na naslov barbara.jazbar@ctk.uni-lj.si do 8.6.2026.

Za več informacij se lahko obrnete na kontaktno osebo: 

BARBARA JAZBAR

Telefon: 01 2003 405

E-naslov: barbara.jazbar@ctk.uni-lj.si

Centralna tehniška knjižnica univerze v Ljubljani išče sodelavca oz. sodelavko za delovno mesto: STROKOVNI SODELAVEC VII/2 (I)

Delo obsega:

• svetovanje pri vprašanjih avtorskega prava in sorodnih pravic,
• svetovanje na področju patentov in varstva osebnih podatkov (vključno z informacijskim svetovanjem uporabnikom na navedenih področjih),
• izobraževanje uporabnikov,
• sodelovanje pri pripravi konzorcijskih pogodb,
• sodelovanje pri izboru in urejanju knjižničnih zbirk
• ter ostale naloge, ki vsebinsko sodijo v širše strokovno področje delovnega mesta v skladu z zakonodajo, kolektivno pogodbo, ustanovitvenim aktom zavoda, splošnimi akti zavoda in drugimi predpisi.

Zahtevana izobrazba: visokošolska 2.stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd.; Pravo

Delovne izkušnje: 2 leti

Zahtevano znanje jezikov:

• angleški jezik: razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro,
• slovenski jezik: razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče,
• pasivno znanje še enega tujega jezika.

Nudimo:

Trajanje zaposlitve: določen čas oz. do vrnitve delavke s porodniškega dopusta

Delovni čas: polni delovni čas oz. 40 ur/teden

Izobraževanje: V času zaposlitve nudimo možnost dodatnega izobraževanja na področju avtorskega prava, varovanja intelektualne lastnine in varstva osebnih podatkov.

Rok za prijavo je 10. 6. 2026.

Kandidati oz. kandidatke naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj in kopijami originalnih dokazil o izpolnjevanju zahtevane izobrazbe in drugih potrebnih znanj po e-pošti na naslov: uros.kunaver@ctk.uni-lj.si (041 756 308).

V okviru prizadevanj za uresničevanje načel odprte znanosti in izboljšanje dostopnosti rezultatov javno financiranih raziskav je bila v raziskovalni skupnosti izvedena anketa z naslovom Vprašalnik o uporabi pravice do sekundarnega publiciranja v praksi (v nadaljevanju: vprašalnik). Namen vprašalnika je bil preučiti raven poznavanja in razumevanja avtorskih pravic, s posebnim poudarkom na pridržanju avtorskih pravic in uveljavljanju pravice do sekundarnega publiciranja. Vprašalnik je bil objavljen na različnih spletnih straneh ter posredovan raziskovalcem in podpornim strokovnjakom v raziskovalnih organizacijah po elektronski pošti.

Predstavitev rezultatov analize Vprašalnika o uporabi pravice do sekundarnega publiciranja v praksi najdete tukaj.

Z ugotovitvami raziskave želimo prispevati k nadaljnjemu razvoju politik odprte znanosti v Sloveniji in k učinkovitejšemu prenosu znanja v širše družbeno okolje.

Vprašalnik in rezultate analize sta pripravili Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) in Univerzitetna knjižnica Maribor (UM UKM) v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2 ReZrIS30.