Enaki problemi, drugačne rešitve
Obisk DefCona izkoristim tudi za obnovitev članstva v EFF – Electronic Frontier Foundation. Zakaj plačujem članarino neprofitni ustanovi v ZDA? Zato, ker se z zelo konkretnimi ukrepi borijo za svobodo na omrežju: od plačevanja odvetnikov drznim risarjem stripov, do zagovarjanja omrežne nevtralnosti in boja proti ACTA, SOPA, TTIP, CISA, itn. sporazumom.
Recimo. Dandanes vas spletna mesta stalno obveščajo, da uporabljajo piškotke, ker tako zahteva EU direktiva, preslikana v lokalne zakonodaje. Zdi se mi, da so večini uporabnikov ta obvestilca bolj zoprna kot koristna, večina skrbnikov strežnikov pa vam samo pove, da bo s piškotki vaša izkušnja boljša in vam da na voljo samo potrditev, kar tudi ni čisto prava rešitev. Sam sem bil že od začetka skeptičen, da bo EU direktiva o piškotkih res dosegla namen: da vam veliki internet fevdalci ne bodo mogli več slediti. Navadili smo se hitro klikniti na OK/Potrdi, da gre obvestilo stran in lahko naredimo tisto, za kar smo na spletno mesto prišli.
EFF se je problema lotil drugače: z dodatkom za Firefox in Chrome brskalnika, ki preprečuje, da bi vam lastniki velikih spletišč in oglaševalci sledili med brskanjem. Dodatek se imenuje Privacy Badger in je seveda na voljo brezplačno. Morda lahko tu vidimo različne pristope k reševanju istega problema: bolj “inženirski”, ki najde tehnološko rešitev problema, ter bolj “pravniškega”, ki se tudi problemov novih tehnologij loti primarno s tem, da napiše nov zakon oz. direktivo. EU je tu izpustila lepo priložnost, da bi s financiranjem konkretne in dolgoročno vzdrževane programske rešitve uporabnikom samim omogočila nadzor nad uporabo spleta in prevzela s strani Komisije tako opevano vodilno vlogo na vsaj enem malem koščku informacijske družbe. No, je pa tu EFF.
∞
Poznamo več neskončnosti, sam se iz matematike spomnim števne in neštevne. Pri mobilnih operaterjih pa izraz “neskončno” uporabljajo za pakete, ki to niso, kar pa naj bi bilo itak vseem jasno. Tržni inšpektorat RS in Oglaševalsko razsodišče menita, da to ni problem. Osvežujoče je bilo na to temo poslušati predavanje ameriške FTC (Fedral Trade Commission) na DefConu o primerih, ko se borijo proti spornim praksam zasebnih podjetij na internetu.
Predavanje ni pustilo dvoma: če se brskanje “zabremza” po določeni količini, mora biti jasno prikazano in gre torej za zavajanje. Je pa to bil eden izmed bolj trivialnih primerov. Borijo se recimo tudi proti temu, da bi trgovci spremljali vaše gibanje po trgovini, čeprav se ne priključite na njihov Wi-Fi (zraven pa zajamejo še osebe, ki se gibajo izven prostorov trgovine). Ali pa še bolj noro: ko želi ponudnik neke storitve na internetu povezati vse vaše naprave, brez da bi vam to povedal. Kako? Z zvočnimi signali, ki so pod slišnim frekvenčnim pragom, elektronske naprave pa jih brez težav zaznajo in dekodirajo.
Na koncu so pozvali publiko, naj jim pomaga pri obravnavi tehnoloških vprašanj, ki posegajo v zasebnost posameznikov, ter dali nekaj nasvetov o tem, kako se boriti proti tovrstnim problemom. Z jasnimi razlagami problemov, trdnimi prispodobami, fokusiranjem na konkreten problem (in ne razložiti vsega interneta nasploh), ter izogibanju kraticam.
Sodeč po vprašanjih iz publike in močnem aplavzu, so to bili eni redkih “feds”, ki so bili na DefConu dobrodošli.