Na Hrvaškem zasebna podjetja skupaj z državo načrtujejo gradnjo mega podatkovnega centra za umetno inteligenco in obdelavo podatkov, ki bo za svoje delovanje porabil toliko energije, kot celotno mesto Reka. Če bo projekt uresničen, bo to največji podatkovni center v Evropi.

Čeprav mediji in predstavniki kapitala projekt predstavljajo kot potencial za razvoj in veliko gospodarsko pridobitev, podatkovni centri prinašajo okoljsko uničenje, so ogromni potrošniki energije in vode.

Projekt s polnim imenom Pantheon – razvojno in podatkovno središče za umetno inteligenco Topusko– razvija hrvaški podjetnik Jako Andabak v partnerstvu z ameriškimi vlagatelji. Prvi korak k uresničitvi projekta je nedavni podpis pisma o nameri med hrvaškim podjetjem Končar in start-up podjetjem Pantheon Atlas iz Delaware-a, o katerem pa je znano le malo.

Projekt, ki ga nameravajo umestiti v občino Topusko na 120 hektarjev zdaj še pretežno gozdnih površin, vključuje gradnjo transformatorske postaje, približno 280 kilometrov novih daljnovodov, sončne elektrarne z močjo 500 megavatov in nove cestne povezave. Projekt Pantheon bi po navedbah glavnega projektanta Mislava Crnogorca z močjo 1 gigavata porabil okoli 8,76 teravatne ure elektrike letno, kar predstavlja skoraj polovico celotne letne porabe na Hrvaškem.

V letu 2020 je v svetu obstajalo 597 mega (ang. izraz hyper-scale) podatkovnih centrov, 39% v ZDA, 10% na Kitajskem, 6% na Japonskem. Leta 2015 jih je bilo za polovico manj. Večino teh si lastijo Amazon, Google in Microsoft. V zadnjih letih njihova gradnja strmo narašča.

Veliki podatkovni centri lahko v enem dnevu porabijo toliko vode, kot je na dan porabi mesto s 50 tisoč ljudmi. Ogromne količine vode se porabijo že za izdelavo čipov, kasneje pa jo potrebujejo za hlajenje serverjev. Znanstveniki ocenujejo, da za 100 besed, ki jih napišemo v UI vrstico, porabimo eno steklenico vode. Iz ZDA, ki ima največ podatkovnih centrov, slišimo vse več zgodb ljudi, ki so zaradi gradnje podatkovnega centra v njihovi bližini ostali brez pitne vode. BBC je lani poročal o primeru, ko je v Georgi Meta zgradila podatkovni center in onesnažila bližnje zajetje vode, voda je postala rjava, polna sedimentov in nepitna. Prav tako podatkovni centri v neposredni bližini ustvarjajo vroča območja (angl. hot islands).

Podatkovni centri potrošijo tudi ogromno energije. V letu 2020 so porabili med 1 in 2 % svetovne energije, poročajo z Univerze v Oxfordu. Študije Lawerence Berkeley National Laboratory je ocenila, da bodo podatkovni centri do leta 2028 v ZDA predstavljali 12 % vse porabe energije. Prav tako so mnogi podatkovni centri tudi vir onesnaženja zraka in povzročajo globalno segrevanje, saj za svoje delovanje pogosto uporabljajo energijo iz fosilnih goriv. Spomnimo na nedavni dogovor med Microsoftom in Chevronom o izgradnji plinske elektrarne ob novem podatkovnem centru v Teksasu.

Čeprav navadni ljudje umetno inteligenco, ki jo poganjajo podatkovni centri, lahko uporabljamo v vsakem trenutku, pa nam ta jemlje vodo, škoduje okolju, našemu zdravju in pameti. “Umetna inteligenca” je v lasti velikih zasebnih podjetij, njihov namen pa je služenje dobička. V luči tega podjetja skoraj po pravilu sodelujejo tudi z vojsko in so mnogokrat posredno tudi vključena v vojne. Prejšnji teden je Pentagon naznanil, da so z več podjetij za umetno inteligenco podpisali dogovor o možnosti rabe umetne inteligence za vojaške namene. Podjetja NVIDIA,SpaceX, OpenAI, Google, Amazon web service, Microsoft in Reflection bodo v zameno za milijone, ki jih bo zagotovilo ameriško obrambno ministrstvo, zanje razvijalo programe za “vojskovanje z umetno inteligenco”, bojevanje z droni, pomagalo pri odločitvah glede vojaških operacij in podobno.

Projektom, ki uničujejo naravo, pitno vodo in na koncu še sodelujejo v vojnah in genocidih, se moramo delovni ljudje upreti. Kapital svoje projekte zaradi cenejše delovne sile in ohlapnejših okoljskih zakonodaj postavlja na kapitalistično periferijo, na “Balkan”. Toda združeni delovni ljudje lahko dosežemo mnogo – v Srbiji so preprečili multinacionalki Rio Tinto, da bi odprla rudnik litija in uničila porečje reke Jadar. Na Rdeči pesi smo poročali tudi o borbenih ljudeh iz Bosne, ki se borijo za ohranitev narave, proti odprtju rudnikov zlata, svinca, litija in postavitvam ogromnih vetrnih elektrarn s strani številnih multinacionalk, namesto tega pa kot alternativo vzpostavljajo naravne rezervate in regijske parke. Tudi pri nas je uspešen boj proti postavitvi ogromnega vetrnega parka na Pohorju pripeljal do odprtja regijskega Parka Pohorje.

Foto: Streha podatkovnega centra, javna domena

The post PODATKOVNI CENTRI NAMESTO PITNE VODE IN GOZDOV first appeared on Rdeča Pesa.