V Mariboru je ta teden med prebivalci in prebivalkami veliko prahu dvignil nepričakovani posek stoletnega kostanjevega drevoreda na Trubarjevi ulici. Posek drevoreda osmih mogočnih dreves je del projekta obnove Mestnega parka, občina pa se je za ureditev Trubarjeve odločila prej kot predvideno, saj bi naj novo cestišče »zagotavljajo večjo varnost otrok«, zato je občina želela prenovo izvesti še pred začetkom šolskega leta. O prenovi javnost ni bila obveščena, prebivalci in prebivalke pa v odločanje glede poseka dreves niso bili vključeni. 

Je posek dreves, ki sploh v vročinskih valovih nudijo senco in ohlajajo urbana središča res nujen? Ponovno smo priča samovolji župana Arsenovića, ki ne želi »polemiziranja javnosti«, kot se je sam izrazil na tiskovni konferenci. Javnost oziroma občani in občanke torej nimamo pravice polemiziranja, ko se v imenu gradnje »lepih in urbaniziranih območij«, kot se je izrazil župan, seka drevesa in ustvarja nove vročinske žepe v mestu. Podobno kot na Koroški in Glavnem trgu, ki prav zaradi pomanjkanja dreves in zelenja veljata za najbolj vroči del mestnega jedra. Tam so med vročinskim valom namreč izmerili, da se tla  segrejejo skoraj do 60 stopinj celzija!

Drevesa in zelene površine imajo sploh v času ekstremnih vročin vročinskih valov ključno vlogo. Zeleni koridorji kot so na primer drevoredi običajno potekajo ob cestah, kolesarskih poteh, rekah in na javnih površinah in s tem ustvarjajo senco, rastline pa z izhlapevanjem vode hladijo okoliški zrak. V večjih mestih, kjer je več zelenih površin, so lahko sredi vročinskih valov temperature tako nižje za 2 stopinji celzija v primerjavi z mesti, kjer zelene zasaditve primanjkuje.   

Občina se zdaj zagovarja, da bodo stari drevored, ki je za nudenje sence v tem obsegu za rast potreboval približno stoletje, zamenjali, toda dejstvo je, da je zasaditev v tolikšnem obsegu lahko dolgotrajna, mlada drevesa niso tako odporna na vremenske razmere, medtem pa se bodo učinki na zdravje zaradi ekstremnih vročin za tamkajšnje prebivalce drastično poslabšali. Gre tudi za širši simptom, ki izhaja iz odnosa občine do naravne dediščine mesta. Očitno je, da so prioritete drugje: v gradnji novih promenad, ki so primarno namenjene turistom in obiskovalcem, medtem ko Mariborčani in Mariborčanke konstantno opozarjajo o zanemarjanju javnih površin izven mestnega jedra.  

Tudi če župan zatrjuje, da so bila zagotovoljena vsa potrebna dovoljenja oziroma, da jih za del rastja na Trubarjevi dovoljenja sploh ni bilo potrebno pridobiti, češ da ne spada pod zaščiteno območje, je Zavod za varstvo narave že prejšnji teden občino pozval, naj z deli počaka do izdaje strokovnega mnenja. A kostanje so posekali še pred tem, bojda zaradi »šuma v komunikaciji«. Ne gre se zgolj za uradna dovoljenja in legalnost početja župana, ampak za izrazito nedemokratične in samovoljne prakse občinskih oblasti.

Kot opozarja članica ene izmed lokalnih iniciativ, ima župan Arsenović bogato zgodovino takšnega ravnanja. Odnos mariborske občine do javnega zelenja že več let kaže na sistemsko podrejenost dreves in zelenih površin drugim interesom. Pred približno štirimi leti so ob urejanju cone kiss & ride pri OŠ Bojana Ilicha drevesa znova morala dati prednost avtomobilom. Občina je takrat poudarjala, da jih ne bo posekala, temveč presadila v pasji park na Poljanah. Ker je poseg potekal sredi poletnega vročinskega vala, so strokovnjaki opozorili, da bi bilo zaradi večje možnosti preživetja dreves primerneje počakati na ugodnejše obdobje in jih do takrat ustrezno shraniti v senci. Županov kabinet je strokovno priporočilo zavrnil.

Podobno vprašanje odnosa do javnega zelenja se je odprlo pred približno dvema letoma, ko je mestni svetnik z županove liste na občini skušal doseči odstranitev dveh platan z javnih površin pred hišo, v kateri stanuje. Odstranitev je bila preprečena šele po hitrem odzivu občanke in ob angažmaju novinarjev Večera.

Ob tem sta v začetku letošnjega leta strokovne službe občinske komunale, pristojne za področje zelenja, zapustila oba tam zaposlena strokovna sodelavca. Tudi v JP Nigrad, ki izvaja dela na zelenih površinah, je drugam odšla ena od dveh strokovnjakinj s tega področja. »Javne zelene površine v Mestni občini Maribor upravlja župan – tako kot očitno vse drugo.«

Pomemben je tudi aktualni primer načrtovane ureditve parka ob Pekrskem potoku. Kot opozarja iniciativa IMZ (Iniciativa mestni zbor), so na območju predvidene pumptrack steze tri zdrave odrasle lipe, katerih odstranitev bi pomenila izgubo pomembne sence, blaženja pregrevanja, zadrževanja padavinske vode in drugih ekosistemskih funkcij. Ob tem opozarjajo, da nadomeščanje odraslih dreves z novimi sadikami ni enakovredno, še posebej glede na slabe izkušnje z novimi zasaditvami na tem območju, kjer je del dreves po zasaditvi propadel. IMZ so zato pozvali občino in projektante, naj preverijo možnost preprojektiranja pumptracka, ki bi omogočilo ohranitev vseh treh lip, ter opozarja, da bi morala biti zdrava odrasla drevesa izhodišče za načrtovanje javnega prostora, ne pa ovira, ki jo je treba odstraniti. 

Po pozivu iniciative IMZ se je občina odzvala in projektanta pozvala, naj ponovno preveri prostorsko in tehnično rešitev koloparka ter možnost prilagoditve načrtov, s katero bi se izognili odstranitvi dreves. Primer tako kaže, da pritisk in pravočasno opozarjanje lokalnih prebivalcev ter civilnih iniciativ lahko vplivata na načrtovanje javnega prostora.

Dogajanje v zadnjih letih kaže, da je strokovno upravljanje zelenih površin vse bolj potisnjeno na stran, kar je za mesto, ki se sooča z vse višjimi temperaturami in posledicami podnebnih sprememb, zelo slaba novica. Po že znanem receptu Arsenovića, bomo Mariborčani in Mariborčanke dobili še eno lično promenado, Mariborčani in Mariborčanke pa bomo v času ekstremnih vročin pač morali nekako znajti. 

The post NAJBOLJ VROČE POLETJE, V MARIBORU PA MORIJO DREVESA first appeared on Rdeča Pesa.

Pri nas, v naši soseščini in povsod po svetu spremljamo vročinske valove, uničujoče poplave in smrtonosne suše. Kaj jih povzroča? Kje iskati vzroke za okoljsko krizo? Prav s to tematiko smo se ukvarjali v eni izmed naših preteklih oddaj. V teh pomladnih dneh vas znova vabimo k njenemu ogledu in deljenju.

The post KAJ (NI)SO VZROKI ZA OKOLJSKO KRIZO? first appeared on Rdeča Pesa.