Normal view

There are new articles available, click to refresh the page.
Before yesterdayMain stream

Z ROKO V ROKI: REPRODUKTIVNO DELO OD SFRJ PA DO DANES, INTERVJU S SONJO LOKAR

13 January 2025 at 13:03

O reproduktivnem delu in položaju žensk od SFRJ pa do danes, so se pri Pekarna Magdalenske mreže pogovarjali s Sonjo Lokar. Spodaj objavljamo nekaj zanimivih izsekov in vas vabimo k branju celotnega intervjuja.

Med 2. svetovno vojno je bilo med jugoslovanskimi partizani veliko žensk, ki niso delale samo kot pomožno osebje, temveč tudi kot bolničarke, zdravnice in borke. Ali je imel ta emancipatorni moment vpliv na kasnejši položaj žensk v SFRJ?

“Vse naše temeljne ženske pravice so sezidane na krvi in požrtvovalnosti partizank, ilegalk, bolničark, zdravnic, kurirk, obveščevalk, meščank, ki so zbirale hrano, obutev, obleko in sanitetni material in to pošiljale partizanom, kmečkih žensk, ki so jih v svojih domovih, pod pretnjo smrti celih družin in požiga domačije, sprejele pod streho in jih hranile, povijale njihove rane in ozebline. Še zlasti ključno je bilo to, da je bilo med partizankami veliko prepričanih komunistk, ki so res vedele, kaj je treba storiti, da bi se položaj delovnih žensk bistveno izboljšal. Vida Tomšič je imela na 5. državni konferenci jugoslovanskih komunistov v Dubravi pri Zagrebu leta 1940 referat o nujnosti dela komunistov med ženskami, v katerem je do potankosti razvila program, ki ga je začela partija že med vojno, po vojni pa korak za korakom uresničevati ter do leta 1990 skoraj v celoti uresničila kot edina partija na oblasti.”

Kaj so bile značilnosti socialističnega feminizma in kako se je ta udejanjal v SFRJ?

“Značilno je bilo, da je bil uokvirjen v ideološko shemo marksistične teorije osvobajanja dela in da so vodilne partijske feministke odločno odklanjale in tudi javno obsojale kakršnekoli odklone od te teorije kot zablode malomeščanskega feminizma in obrambo interesov privilegiranih, premožnejših, bolje izobraženih in s centri dejanske ekonomske in politične moči bolje povezanih žensk.”

“Osnovna misel našega komunističnega feminizma, ki temelji na teoriji osvobajanja dela je, da se bo neenakost med spoloma odpravila samo hkrati in sočasno z ukinjanjem kapitalističnega izkoriščanja delavk in delavcev in z ukinjanjem privatne lastnine ekonomskih virov, sredstev za proizvodnjo.”

Katere so bile ključne pridobitve za ženske v času SFRJ? Kakšno vlogo so imele ženske političarke in aktivistke pri udejanju ekonomskih, socialnih in političnih pravic?

“Zaradi socialističnih feministk v tistih časih smo razvili odlično otroško varstvo, celodnevno osnovno šolo, družbeno prehrano v podjetjih in ustanovah, uveden je bil podaljšan plačan porodniški in starševski dopust, zdravstvene domove in domove starejših občanov smo zgradili v vsaki občini, pravico do svobode rojevanja zapisali v ustavo leta 1974 in vzpostavili cel sistem podpiranja reproduktivnih in spolnih pravic in zdravja žensk. Vzpostavili smo ginekologa in pediatra na osnovni ravni javnega zdravstva. Od nas so se takrat učili socialni demokrati na oblasti v najbolj razvitih evropskih državah.”

Kaj se je v bivših republikah in pokrajinah Jugoslavije, konkretneje v Sloveniji spremenilo po prehodu v kapitalizem (od leta 1991 dalje)?

“Na področju enakosti spolov jo je Slovenija odnesla še najbolje, čeprav je tudi veliko izgubila. Predvsem je ohranila člen o svobodi rojevanja v svoji novi ustavi.  Hrvaška, Federacija BiH, Črna Gora, Kosovo, ga nimajo več. Ohranila je ločitev cerkve od javnega šolstva, mrežo javnih vrtcev, uveljavila celo nekaj pomembnih inovacij: ustavno zavarovane zakonske spolne kvote, 100% plačan materinski, starševski in poseben neprenosljiv očetovski dopust, odlično preventivo zdravja nosečnic, presejalne programe za raka dojke in vratu maternice, nižjo davčno stopnjo za menstrualne higienske pripomočke, prenovila definicijo posilstva v kazenskem zakoniku po načelu odsotnosti svobodno danega soglasja. Ni se poslabšal dostop do šolanja žensk, ženske so prodrle v policijo in vojsko. Končala se je zakonsko uveljavljena diskriminacija istospolnih parov, samskim ženskam je ustavno sodišče pravkar vrnilo pravico do umetne oploditve, ki so jo izgubile z referendumom 2001.”

“Najhuje pa so povsod nazadovale ekonomske in socialne pravice žensk. Zelo je upadel delež žensk v plačanem delu. Najhuje je na Kosovu in v Severni Makedoniji. Razlike med povprečno žensko in moško plačo se povečujejo povsod. Žensko delo je postalo močno prekarno, z njim so pravice do plačane porodniške, 8 urnega delavnika, prostega vikenda, plačanega dopusta, ki ostajajo v zakonih, v praksi odletele skozi okno. Hudo se je poslabšala zdravstvena varnost, saj je v javno zdravstvo povsod vdrla privatizacija in z njo neskončne čakalne vrste, nazadovanje kvalitete storitev v javnem zdravstvu. Brez denarja ne moreš do dobrih zdravil. V majhni meri se je poslabšala tudi dostopnost, predvsem pa kvaliteta šolanja, visoko šolstvo postaja vse bolj plačljivo. Delež žensk v visokem šolstvu nazaduje. V šolah se otroci v BiH celo fizično ločeni, glede na to, kateri verouk si zberejo: katoliški, pravoslavni, muslimanski. V vseh treh primerih pa jih učijo, da je bog ustvaril žensko, da bi ubogala in stregla moškemu.”

The post Z ROKO V ROKI: REPRODUKTIVNO DELO OD SFRJ PA DO DANES, INTERVJU S SONJO LOKAR first appeared on Rdeča Pesa.

EKOSOCIALISTIČNO ČTIVO ZA ZIMSKE DNI

8 January 2025 at 11:23

Nov seznam ekosocilaističnega čtiva, ki ga je pripravila tovariška organizacija Climate & Capitalism, je kot nalašč za mrzle zimske dni. V preteklosti smo že objavili obsežen nabor 20 knjig s področja marksistične ekologije, ki ga lahko najdete na tej povezavi https://bit.ly/39D8vii.

Tokrat se priporočila za branje osredotočajo na mite o kapitalistični ekologiji, lažeh naftne industrije, gozdovih, mestih, začetkih fašizma, agrobiznisu in boleznih.

Za pokušino: Prvi predlog čtiva, ECOLOGY FOR THE 99%: Twenty Capitalist Myths Debunked, v preprostem jeziku pojasnjuje, zakaj so politike trgovanja z emisijami ogljika neuspešne, zakaj kapitalistično gospodarstvo ne more temeljiti na obnovljivih virih energije in zakaj bi morali protestirati proti prekomerni proizvodnji in ne proti prekomerni porabi.

The post EKOSOCIALISTIČNO ČTIVO ZA ZIMSKE DNI first appeared on Rdeča Pesa.

OB NOVEM LETU: POGUMNO NAPREJ!

1 January 2025 at 10:12

Pa je leto spet okoli. Vstop v novo leto, ki je s spremembo letnice stopilo na mesto starega, smo mnogi obeležili v krogu prijateljev ali družine. V sproščenem vzdušju smo večerjali, odštevali in se naposled poslovili od odhajajočega leta. 

Leto 2024 je postreglo z množico turbulentnih dogodkov, ki v prihodnosti utegnejo krojiti podobo sveta, v katerem živimo. Po drugi strani doma in po svetu na oblasti ostaja isti družbenoekonomski sistem, v katerem revna večina še naprej gara za dobiček bogate manjšine, prav tako ostajata nerešeni stanovanjska in podnebna kriza. V Gazi še vedno poteka genocid.

V lanski poslanici smo zapisali, da v novo leto vstopamo borbeno. V preteklem letu smo skušali spremljati različna dogajanja in družbene krize ter poročati o njihovih vzrokih. Na Rdeči pesi bomo tudi v letu 2025 poročali in pisali o tematikah, ki v osrednjih medijih in politiki naletijo na gluha ušesa. V letu, ki je pred nami, se bomo potrudili kar se da redno poročati o družbeni, ekološki in politični krizi sodobnega kapitalizma ter naprednih odziv nanjo.

Socialist in politični teoretik Antonio Gramsci je nekoč zapisal, da naj bo namesto novega leta prelomna in nova sleherna ura. Obračun s preteklostjo in odločen začetek, ki ju navadno prinaša novo leto, moramo zato poiskati tudi v dneh po novem letu in se organizirati v boju za pravičnejšo prihodnost.

Pogumno naprej!

The post OB NOVEM LETU: POGUMNO NAPREJ! first appeared on Rdeča Pesa.

NEVARNO ZA NAŠO STAROST 5. DEL:  DODATNO ZAVAROVANJE

23 October 2024 at 17:03

Da pri tej vladi obstajajo močni apetiti po aktivaciji t.i. spečega kapitala oz. prihrankov ljudi, je več kot jasno. Kapitalske elite si želijo, da bi upokojenci za svojo starost varčevali pri njih, oni pa bi ta sredstva plemenitili na kapitalskih trgih. Omenja se “naložbena politika življenjskega cikla” in domnevne pomanjkljivosti na tem področju. Dejstvo je, da vsaka krepitev drugega stebra pomeni erozijo prvega, ki vendarle še vedno vsebuje nekatere elemente solidarnosti. Podobno kot koncesije v zdravstvu, drugi steber na področju pokojninskega zavarovanja pomeni rušenje temeljnega sistema. V izhodiščih sta najbolj skrb vzbujajoči trditvi o tem, da bi bilo smiselno razmisliti o avtomatični vključitvi posameznikov v drugi steber, ter izjava, da bi bilo to smiselno urejati v posebnem zakonu. Avtomatična vključitev na dolgi rok pomeni erozijo prvega stebra, urejanje v posebnem zakonu, pa da slutiti, da bi si kapitalske elite, ki so po pravilu bolj povezane s tistimi, ki vodijo finančni resor, dobile lažji dostop do “urejanja” tega sistema. 

Varčevanje za starost pomeni večjo bedo za večino ljudi. Na boljšem so povečini izključno tisti, ki imajo že v času delovne aktivnosti nadpovprečne dohodke. V času finančne krize 2008 – 2009 so delavci v ZDA, ki so sami varčevali za pokojnine, izgubili v povprečju 40% svojih naložb oziroma prihrankov. Za tiste, ki so bili blizu upokojitvi, je to seveda pomenilo katastrofo in revščino. 

Vlada pa v izhodiščih glede drugega stebra poudarja, da “njegov razvoj nikakor ne sme iti na račun slabitve prvega stebra.”, kar je izredno cinično. Kot lepo vidimo na primeru zdravstva, se dodatna zavarovanja širijo prav takrat, ko osnovno ne zagotavlja več dostopa do obravnave.

Zadnji del o zgrešeni pokojninski politiki vas čaka že naslednjo sredo. Se beremo!

The post NEVARNO ZA NAŠO STAROST 5. DEL:  DODATNO ZAVAROVANJE first appeared on Rdeča Pesa.

KAJ (NI)SO VZROKI ZA OKOLJSKO KRIZO?

3 August 2024 at 15:38

Pri nas, v naši soseščini in povsod po svetu spremljamo vročinske valove, uničujoče poplave in smrtonosne suše. Kaj jih povzroča? Kje iskati vzroke za okoljsko krizo? Prav s to tematiko smo se ukvarjali v eni izmed naših preteklih oddaj. V teh pomladnih dneh vas znova vabimo k njenemu ogledu in deljenju.

The post KAJ (NI)SO VZROKI ZA OKOLJSKO KRIZO? first appeared on Rdeča Pesa.

DNEVI SOLIDARNOSTI S PALESTINO V MARIBORU

9 June 2024 at 17:47

Foto: Zvonimir Florjančić

V zadnjih devetih mesecih, ko Izrael izvaja genocid, je bilo ubitih že več kot 36. 000 ljudi, od tega vsaj 15.000 otrok. Več kot 10.000 ljudi je pogrešanih, ranjenih pa več kot 81.000. Ob izraelskih zločinih in neukrepanju zahodnih držav zmanjkuje besed. Vsled grozot, ki se dogajajo, želi angažina javnost v Mariboru skozi palestinska pričevanja in literaturo, gledališke predstave, fotografsko razstavo, filme, predavanja, pogovore in analize ekonomsko-politične srži, ki poganja nenehno vojno stanje in zaostrovanje razmer, osvetliti ustvarjanje, trpljenje in boj palestinskega ljudstva za svobodo.

Dnevi solidarnosti s Palestino potekajo od 5. 6., zaključujejo pa se 13. 6. 2024. Spodaj pripenjamo dogodke in aktivnosti, ki se bodo zvrstili v naslednjih dneh. Vabljeni!

10. 6. 2024, 14.30, atrij Vetrinjskega dvora

Branje palestinske literature in poezije

Branje palestinske literature in poezije je pobuda, ki poteka znotraj tedna podpore Palestini in palestinskemu ljudstvu, ki jo organiziramo delavke in delavci na področju kulture v Mariboru ter drugi zainteresirani posamezniki_ce. Zavedamo se, da z branjem ne bomo mogli ustaviti vojne in z njim povezanega trpljenja na zasedenih palestinskih ozemljih. Kljub temu pa si srčno želimo, da bi z branjem literature, povezane s Palestino, v našo javnost prinesle boljši vpogled v bogato zgodovino in kulturo Palestink in Palestincev, saj menimo, da bi nam lahko bila bolj poznana, bolj blizu. Kajti iz bližine ter razumevanja vznika solidarnost, h kateri nas pozivajo tudi med nami živeči Palestinci in Palestinke, ki že dolgo časa trpijo s svojimi nesvobodnimi sonarodnjaki.

Brali bomo v slovenščino prevedena dela palestinskih avtoric in avtorjev, pa tudi dela, ki so v zvezi s Palestino.

Vljudno vabljeni, da prisluhnete prebiranju misli, poezije, pripovedke, odlomkom zgodb palestinskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Dvignimo se nad slabo, nad nasilje in bodimo prijatelji v besedi, pogumu, soli-dar-nosti. Ne bodi sami, bodimo mostovi.

Predlogi za branje: Ghada Karmi, Vrnitev. Spomini Palestinke; Raja Shehadeh [Radža Šehade]. Palestinski sprehodi. Zapiski o pokrajini, ki izginja; Andraž Rožman, Trije spomini. Med Hajfo, Alepom in Ljubljano; Jutra v Dženinu, Trije kozlički; Dotik Adane Šibli; Mahmud Darviš, Opisovanje oblakov. Domovina iz besed; Mohamed Al Munem, 21 žensk iz Ljubljane; Neža Maurer, protivojne pesmi, Randa Ghazi, Sanjati Palestino, Elisabeth Laird, Košček zemlje.

 Bralke_ci: Maša Ogrizek, Fawzi Abder Rahim, Darinka Abder Rahim, Maja Lanberger Khatib, Tonja Jelen, Maja Pan, Teri Szűcs (brala bo v angleščini), Tom Weber, Maja Kovač, Barbara Kukovec.

10. 6. 2024, 19.00, Velika dvorana Vetrinjskega dvora

Predstava Med dvema zidovoma

Predstavo, ki je bila premierno prikazana jeseni 2014, obujamo, saj je danes aktualna bolj kot kadarkoli.

Predstava se ukvarja z intimnimi izkušnjami Palestink in Palestincev, ki so od ustanovitve države Izrael, torej desetletja, podvrženi sistematičnemu kršenju temeljnih pravic. Raziskuje razpoke med družbeno resničnostjo življenja palestinskega prebivalstva in dojemanjem te resničnosti na »Zahodu«. Opira se na medijske reprezentacije in jih sooča s patologijami, ki so se v času okupacije razvile v palestinski družbi.

Predstava temelji na dramskem besedilu ‘KEFFIYEH – MADE IN CHINA’ palestinske pesnice in dramatičarke Dalie Taha in bo izvedena kot bralna uprizoritev. Dalia Taha skozi svoje like o okupaciji nikoli ne govori neposredno, temveč skozi intimne, tesnobne, žalostne in na trenutke humorne pogovore razkriva razsežnosti življenja pod okupacijo.

Avtorja koncepta: Nina Vombergar in Jaka Andrej Vojevec

Literarna predloga: Dalia Taha: Keffiyeh – Made in China.

Prevod: Nina Vombergar

Strokovna podpora in pomoč: Nada Pretnar

Zasedba: Tjaša Kosar, Sanja Kranjc, Grega Močivnik, Maca Svete, Neja Šmid, Jaka A. Vojevec, Nina Vombergar

Produkcija: KUD Transformator

Organizira: KUD Transformator

10. 6. 2024, ob 20.30, velika dvorana Vetrinjskega dvora

Projekcija Arabske podobe v Sloveniji in Pripoveduj svojo zgodbo, majhna ptica/Tell your tale little bird

Arabske podobe v Sloveniji 

(23 min,  2010), režija Aicha Boughazi, Sami Rahim, Marwan Al Ayoub, Hisham Hamad, Maja Malus Azhdari

Film odgrinja vsakdanji svet Arabcev in njihovih otrok, ki živijo med nami. Ob prijetnem druženju ob kartanju, slikanju, plesu, petju dobimo avtentično podobo ljudi, ki vrsto let živijo med nami, a imamo o njih vse prevečkrat izkrivljeno podobo zaradi poročanj množičnih medijev, ki v nas vlivajo strah in predsodke. V dokumentarnem filmu se približamo prijetnim ljudem, ki gradijo medkulturni most med Slovenci in Arabci.

Pripoveduj svojo zgodbo, majhna ptica/Tell your tale little bird

(90 min, 1993), režija Arab Loutfi 

Film Tell your tale, Little Bird je dokumentarni film o palestinskih ženskih borkah, posnet leta 1993. Pripoveduje o izkušnjah sedmih palestinskih žena, ki so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sodelovale v oboroženem odporu palestinskega ljudstva in zaradi tega preživele velik del svojega življenja v izraelskih zaporih, katerih nasilni režim jih ni uspel streti – ampak ravno obratno, še okrepiti njihovo sestrstvo in somoč. Skozi njihove zgodbe razumemo, zakaj so te ženske postale simbol upora svojega ljudstva. Film prikazuje podobo samozavestne, neprizanesljive in ponosne ženske identitete. Razkrije pa tudi politično zlorabo nalepke “terorist_ka”, ki se načrtno lepi na vse in vsakogar, ki se upira.

Organizatorji: Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, Mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc, Društvo za kulturo, razumevanje in dialog Rozana, Konzorcij Film in Maribor, Društvo za razvoj filmske kulture Maribor in filmski kritik Žiga Brdnik; ob pomoči Participativne ljubljanske avtonomne cone – PLAC.

11. 6. 2024, ob 19.00, Dvorana Gustaf, Kulturni center Pekarna

Projekcija: 5 razbitih kamer/5 broken Cameras

5 razbitih kamer/5 broken Cameras 

(86 min, 2011), režija Emat Burnat

O umetniški produkciji na okupiranem ozemlju palestinski pesnik Marvan Mahul pravi: “Da bi lahko pisal poezijo, ki ni politična, moram slišati ptice, in da bi jih lahko slišal, morajo vojna letala utihniti.”

Film Pet razbitih kamer nam tako prikaže vseprisotnost izraelske agresije nad palestinskim ljudstvom; ko Emat Burnat, preprost kmet iz vasice Bil’in, kupi svojo prvo digitalno kamero, želi z njo zgolj dokumentirati otroštvo svojega novorojenega sina. Kaj kmalu pa se izkaže, da bo le-to neizogibno zaznamovano s segregacijo, absurdnim nasiljem in vseprisotnostjo smrti. Emat tako rekoč čez noč postane vojni poročevalec, njegova kamera pa sredstvo mirnega odpora; ravno zato mu jo izraelski agresor tudi vedno znova skuša razbiti.

Film se osredotoča na izraelsko kolonizacijo Zahodnega brega od devetdesetih let naprej in pokaže, kako se je postopoma in vedno bolj nasilno kradlo in uničevalo zemljo palestinskim kmetom z gradnjo nezakonitih naselbin in vedno hujšim trpičenjem s strani vojske, priseljencev in izraelske države.

Organizatorji: Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, Mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc, Konzorcij Film in Maribor, Društvo za razvoj filmske kulture Maribor in filmski kritik Žiga Brdnik; ob pomoči Participativne ljubljanske avtonomne cone – PLAC.

Dogodek se odvija v okviru 30. obletnice Kulturnega centra Pekarna.

12. 6. 2024, 19.30, Pekarna Magdalenske mreže, Kulturni center Pekarna

Ideja svobode v Palestini: nekoč, danes, jutri

Pogovor ob predstavitvi revije Borec

Obsežni sklopi o Palestini, objavljeni v dveh zvezkih revije Borec, prinašajo palestinska pričevanja in poezijo upora ter mednarodne apele, pogovore in analize ekonomsko-politične srži, ki poganja nenehno vojno stanje in zaostrovanje razmer. 

O tem, kaj je v preteklosti pomenila solidarnost s palestinskim ljudstvom in kako se je kazala jugoslovanska politična podpora palestinskemu boju za svobodo, kaj pomeni svoboda za Palestinke_ce, zakaj se premalo govori o sionistični nadvladi na območju historične Palestine in zakaj zahodne vlade še kar naprej podpirajo Izrael, se bomo pogovarjale_i z gosti_jami Wafo Kanaan, farmacevtko in humanitarno delavko iz Gaze, ki z družino živi v Ljubljani, Žigo Smoličem, mladim raziskovalcem in asistentom na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, z novinarko Kristino Božič in s kulturno antropologinjo Majo Lamberger Khatib. Z gostjami in gostom se bo pogovarjala Urška Breznik.

Revija Borec, ki izhaja že 75 let, se opira na historični materializem, svetovno-sistemske pristope raziskovanja, ki razčlenjujejo notranje, sistemske povezave med fašizmom, kolonializmom, rasizmom, šovinizmom in podobnimi procesi, ki zaradi prevlade kapitalističnih družbenoekonomskih odnosov in ureditev niso stvar preteklosti, ampak na žalost jedro sedanjosti. Zaradi tega ostaja temeljni vzgib revije ozaveščanje in izobraževanje. Pri tem imamo vedno močno vlogo ljudje sami, naše delovanje in zelo raznolike in večplastne izkušnje, spomini – to niso nepomembne subjektivnosti, ki se jih prepogosto diskvalificira kot obrobne reči. Nasprotno, to je območje zavedanja in odgovornosti.

Organizatorji: Pekarna Magdalenske mreže, Založba SOPHIA in Gibanje za pravice Palestincev.

Dogodek se odvija v okviru 30. obletnice Kulturnega centra Pekarna.

5.- 13. 6. 2024

Fotografska razstava Usmerimo pozornost na Gazo

Rajzefiber, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 2

Stena GT22, Židovska ulica 2b

Vetrinjc BarCoda (atrij Vetrinjskega dvora)

Fotografska razstava palestinskega fotografa Mohammeda Zaanouna iz kolektiva Activestills s prizori iz Gaze iz novembra 2023.

The post DNEVI SOLIDARNOSTI S PALESTINO V MARIBORU first appeared on Rdeča Pesa.

❌
❌