Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih se sprašujemo, ali je res lepo v naši domovini biti mlad. Ob nenehnem razširjanju prekarnosti na trgu dela, nižjih plačah, nemogoči situaciji na stanovanjskem trgu in porastu duševnih težav med mladimi verjetno težko pritrdimo temu zimzelenemu verzu.

Za študente situacija ni najbolj rožnata: premalo sob v študentskih domovih za vse, ki bi jih potrebovali, premalo in prenizke štipendije ter posledična nujnost opravljanja študentskega dela med študijem. Iz izkušenj vemo, da je pri študentskem delu prisotnih veliko kršitev, ki ste jim študentke in študentje delavci podvrženi. Zato z vami delimo anketo Sindikata Mladi plus in vas vabimo k njenemu reševanju.

Aktualni podatki o stanju študentskega dela so za njih izrednega pomena, saj se lahko le tako ažurno odzivajo in o problematiki obveščajo tako javnost kot tudi odločevalce. Samo skupaj pa lahko zasledujemo cilj, da kršitev pri študentskem delu ne bo več. Če imaš kakršnokoli vprašanje ali problem, pa jim lahko pišeš na info@mladiplus.si

Anketa: https://forms.gle/TMVSMx9KyJVZngsB6

The post JE RES LEPO V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD? first appeared on Rdeča Pesa.

Poletna turistična sezona je na vrhuncu. Vroči dopustniški dnevi, natrpane plaže, povečan obseg prometa – vse to lahko spremljamo že od druge polovice meseca julija. Rekordi padajo, ponudba je vse večja, izbrana storitev pa čedalje dražja (po nekaterih podatkih si okoli trideset odstotkov evropskega prebivalstva ne more privoščiti enotedenskih počitnic). Navedli smo zgolj nekaj značilnosti turizma, kot ga poznamo danes – turizma po kapitalistično.

Turizem je v kapitalizmu izključno tržna dejavnost. Ob stalni odvisnosti od vremena in letnega časa zato v turističnih krajih prevladujejo nestandardne oblike zaposlovanja oziroma oblike dela brez pogodbe, med katerimi je najpogostejše sezonsko delo. Posamezne turistične dejavnosti so v večini primerov usmerjene le v določen del leta, kar v obliki slabših pogojev dela v prvi vrsti občutijo turistični delavci. V času izven turistične sezone so pogosto pahnjeni v negotov ekonomski položaj, z ostalimi oblikami dela pa se v svojem kraju le težko preživljajo, saj je ena od poglavitnih značilnosti turizma izrazito enosmeren, enostranski razvoj področij, na katerih je razširjen – razvoj po meri kapitala.

Še ena od pojavnih oblik takšnega razvoja je proces spreminjanja mest za ljudi v mesta kapitala, pri čemer imajo menjalne vrednosti prostorov in površin prednost pred njihovo uporabno vrednostjo. Mestni predeli z bivalno namembnostjo se spreminjajo v turistična naselja, ki ob vse večji nedostopnosti skupni rabi kot stranke obravnavajo celo lokalne prebivalce.

Turizem ni brez vpliva na podnebno in okoljsko problematiko. Znano je, da steber novodobnega turizma, letalski promet, v današnjem času ustvari približno štirikrat več emisij ogljikovega dioksida kot leta 1960. Turizma, kot ga poznamo, pravzaprav ni mogoče razogljičiti, saj je v največji meri odvisen od uporabe prometnih sredstev, ki po nekaterih podatkih prispevajo devetinštirideset odstotkov skupnega ogljičnega odtisa turizma (sledijo produkcija blag, potrebnih za turistično dejavnost, različne storitve, poraba energije itn.). Turizem je danes eden glavnih onesnaževalcev planeta (ladje za križarjenje družbe Carnival Corporation so, denimo, ob evropskih obalah izpustile 10x več žveplovega oksida kot vsi avtomobili v Evropi). Omeniti velja tudi uničevanje vodnih ekosistemov, ki je v veliki meri povezano s hotelsko oziroma letoviško dejavnostjo ob morjih, jezerih in rekah.     

V prihodnosti si moramo prizadevati za nove, resnično trajnostne oblike turizma, pri čemer ne bomo posegali v kakovost življenja lokalnih prebivalcev. Za učinkovit javni potniški promet, ki lahko koristi tako prebivalcem kot tudi obiskovalcev in za dostopna stanovanja ter varne zaposlitve. Za podružbljena letovišča, zgrajena z vizijo uporabnosti, ne dobička. Za turizem, kjer bomo od tujega kraja odnesli predvsem pristnost, ne prestiža. 

The post TURIZEM PO KAPITALISTIČNO first appeared on Rdeča Pesa.

Mladi v Sloveniji se od staršev odselijo pri povprečno 29,1 letih, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada republike Slovenije. Pri višji starosti so se odselili le v šestih državah EU-ja. Najvišja povprečna starost ob odselitvi je bila na Hrvaškem, kjer je znašala 31,8 leta, najnižja pa na Finskem, kjer je znašala 21,4 leta. V Sloveniji je lani s starši živelo 60,4 odstotka mladih v starosti od 18 do 34 let, kar je za odstotek več kot leta 2022. 

Med najemniki je večji delež mladih kot drugih starostnih skupin, ugotavljajo na državni statistiki. Prav tako imajo mladi povprečno nižje plače od vseh zaposlenih, in sicer oktobra lani so imeli nižjo za 27,9 %.

Eden od pomembnih razlogov, zakaj se mladi tako pozno odselijo, je ta, da so najemnine absurdno visoke. Po hitrem pregledu na portalu nepremičnine.net lahko vidimo, da lahko v Ljubljani za enosobno stanovanje odštejemo 600 evrov ali več, kar nekaj ponudb celo presega 1000 evrov. Najemnine so visoke tudi v ostalih krajih Slovenije. Za predstavo, kaj to pomeni – v letu 2022 je povprečna mesečna plača mladih znašala 1051 evrov neto. Mladi so bolj podvrženi nestalnim oblikam zaposlitve, zato ni nujno niti to, da bodo vsak mesec prejeli redno plačo. 

Ob tem pa je po podatkih Elektra Ljubljana v Ljubljani prazno vsako enajsto stanovanje, kar je 11.400 stanovanj, so poročali na TV Slovenija. Na ministrstvu za solidarno prihodnost sicer obljubljajo večji zagonu stanovanjske gradnje, kar je vsekakor pomembno, a je zastavljen cilj daleč od tega, da bi zadostil potrebam. Več o tem je za nas napisal Jasmin Feratović v prispevku Gostujoče pero: Zavajajoče obljube o novih stanovanjih.https://rdecapesa.com/gostujoce-pero-zavajajoce-obljube-o-novih-stanovanjih/

Za stanovanjsko krizo je odgovorna privatizacija stanovanj, ki so bila prej družbena. Stanovanje mora spet postati osnovna celica bivanja, ne pa tržni produkt. A če razumemo, da morda nismo v revolucionarno zgodovinskem trenutku, ko bi bilo to mogoče, pa težko razumemo, zakaj ministrstvo ne sprejme niti najosnovnejših socialdemokratskih ukrepov. Lahko bi aktivno spodbujali gradnjo stanovanjskih zadrug (finančne ugodnosti, državna posojila itd.), lahko bi regulirali najemnine, določili, kaj sodi v najemniško pogodbo in kaj ne, katero opremo mora imeti stanovanje, ki se oddaja kot opremljeno, prepovedali prazna stanovanja, uvedli nadzor nad najemnimi razmerji… 

The post ZAKAJ SE MLADI TAKO POZNO ODSELIJO OD STARŠEV? first appeared on Rdeča Pesa.