Zmanjševanje tveganj

Ne uporabljaj v kombinaciji z drugimi drogami. Še posebej nevarna je kombinacija z drogami ki delujejo depresivno na centralni živčni sistem, kot so npr. alkohol, opioidi, sedativi, hipnotiki. Tovrstne kombinacije lahko privedejo do življenjsko ogrožajočih zastrupitev

Pred uporabo substanco testiraj in preveri kaj dejansko vsebuje. Več informacij o testiranju najdeš na www.testi.drogart.org

Ukrepanje v primeru predoziranja

Ljudje so po uporabi sintetičnih kanabinoidov pogosto neprisebni. Lahko se padejo, se penijo v ustih ali so začasno paralizirani. Če je mogoče, jih postavite v stabilni bočni položaj in nenehno spremljajte dihanje.

Če nekdo pade v nezavest in je neodziven, pokličite 112. Preverite ali diha. Če ne dihajo, začnite s stiskanje prsnega koša, če diha pa ga postavite v stabilni bočni položaj in počakajte na prihod reševalcev.

Vzorec je v okviru anonimnega zbiranja vzorcev psihoaktivnih snovi zbralo Združenje DrogArt v Mariboru. Analizo vzorca je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

The post Heroin s sintetičnim kanabinoidom v Novi Gorici appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Če se že odločiš za uporabo, uživaj benzodiazepine v majhnih dozah in jih nikoli ne mešaj z ostalimi depresorskimi drogami (alkohol, opiati, GHB/GBL …), saj obstaja velika nevarnost predoziranja.
• Ne uporabljaj jih pogosto, saj povzročajo močno zasvojenost.
• Na uporabo se predhodno pripravi in si doze pripravi vnaprej, saj se pri benzodiazepinih pogosto pojavita lažen občutek treznosti in kompulzivno redoziranje.
• Nikoli ne vozi nikogar ali ničesar pod vplivom benzodiazepinov.
• Svojih težav ne skušaj reševati na lastno pest z benzodiazepini s črnega trga, raje obišči zdravnika ali pa se oglasi v DrogArtovi ali kateri drugi svetovalnici.
• Ob morebitnem nastanku zasvojenosti poišči kvalitetno strokovno pomoč (osebni zdravnik, psihiater, DrogArt, Stigma, druge nevladne organizacije …)
• Po partiju se ne »spuščaj« z benzodiazepini. Mešanje s katerimi koli substancami je vedno nevarno početje. Svojemu telesu raje privošči kvaliteten obrok in kakovosten spanec, ki bo slej ko prej nastopil sam.
• Pri benzodiazepinih, kupljenih na črnem trgu, je še posebej pomembno laboratorijsko testiranje zaradi možnosti ponaredkov oziroma lažnih tablet. Četudi na tableti piše npr. »Xanax«, to ni nikakršno zagotovilo, da tableta zares vsebuje alprazolam, ampak lahko vsebuje kateri drug, močnejši benzodiazepin ali pa čisto nekaj drugega.
• Če oseba, ki je zaužila benzodiazepin, izgubi zavest, jo položi v položaj za nezavestne in ne odlašaj s klicem na 112.

The post XANAX (alprazolam) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post McDonalds (MDMA) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• V letošnjem in lanskem letu smo zaznali večje število lažnih produktov, ki so se prodajali kot sladoled (3-MMC) in mefedron. Če ga uporabljaš, se zato še posebej priporoča uporabo anonimne storite testiranja drog.

• Trenutno je na voljo malo informacij o tveganjih povezanih s 4-BMC in ostalimi katinoni. 4-kloroamfetamin (4-CA, amfetaminski derivat) je znan kot zelo nevrotoksična substanca. Ker sta si 4-CA in 4-BMC strukturno zelo podobna, obstaja verjetnost, da gre tudi v primeru 4-BMCja za toksično substanco. Trenutno ni nobenih raziskav, ki bi to potrdile, vendar se priporoča, da se vnosu omenjene spojine izognemo.

The post 4-BMC prodan kot mefedron (4-MMC) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Sovica (MDMA) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Hermes (MDMA) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• V letošnjem letu smo zaznali večje število lažnih produktov, ki so se prodajali kot sladoled (3-MMC). Če ga uporabljaš, se zato še posebej priporoča uporabo anonimne storite testiranja drog.

Vzorec je v okviru anonimnega zbiranja vzorcev psihoaktivnih snovi zbrala info točka Drogarta. Analizo vzorca je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Obvestilo je pripravil Nacionalni inštitut za varovanje zdravja.

The post 2-MMC prodan kot sladoled (3-MMC) v Ljubljani appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Uporabi storitev anonimnega testiranja, še posebej v primeru ko videz, oblika ali vonj substance odstopa od običajne
• Pred zaužitjem vedno opravi alergijski test: zaužij izredno majhno količino  aktivnega odmerka in počakaj eno uro. Če se pojavijo znaki alergije ali če so učinki drugačni od pričakovanih, substance ne zaužij.
• 4-MMC velja za za izredno zasvoljivo substanco, zato ob prvih znakih zasvojenosti takoj prenehaj z uporabo. Če imaš s prenehanjem teževe se obrni po pomoč v svetovalnico DrogArt (041 730 800)
• Če se odločiš za snifanje, redno menjavaj nosnice in po uporabi speri nosno votlino s fiziološko raztopino. Vedno uporabljaj svoj pripor za snifanje in se izogni prenosu virusov (hepatits). Manj tvegano je, če substanco zaužiješ oralno (bombice).
• Načrtuj uporabo. Zaradi močnega cravinga (želja po redoziranju), lahko pride do dalj časa trajajoče neprekinjene uporabe, kar poveča tveganje za nastanek odvisnosti in predoziranje.

The post 4-MMC prodan kot ketamin v Ljubljani appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• V zadnjem času smo zaznali večje število lažnih produktov, ki so se prodajali kot sladoled (3-MMC) in mefedron. Če ga uporabljaš, se zato še posebej priporoča uporabo anonimne storite testiranja drog.
• Trenutno je na voljo malo informacij o tveganjih povezanih s 4-CMC in ostalimi katinoni. 4-kloroamfetamin (4-CA, amfetaminski derivat) je znan kot zelo nevrotoksična substanca. Ker sta si 4-CA in 4-CMC strukturno zelo podobna, obstaja verjetnost, da gre tudi v primeru 4-CMCja za toksično substanco. Trenutno ni nobenih raziskav, ki bi to potrdile, vendar se priporoča, da se vnosu omenjene spojine izognemo.
• 4-CMC velja za za izredno zasvojljivo substanco, zato ob prvih znakih zasvojenosti takoj prenehaj z uporabo. Če imaš s prenehanjem teževe se obrni po pomoč v svetovalnico DrogArt (041 730 800)
• Če se odločiš za snifanje, redno menjavaj nosnice in po uporabi speri nosno votlino s fiziološko raztopino. Vedno uporabljaj svoj pripor za snifanje in se izogni prenosu virusov (hepatits). Manj tvegano je, če substanco zaužiješ oralno (bombice).
• Načrtuj uporabo. Zaradi močnega cravinga (želja po redoziranju), lahko pride do dalj časa trajajoče neprekinjene uporabe, kar poveča tveganje za nastanek odvisnosti in predoziranja.
• Svetujemo, da se držite priporočil za zmanjševanje škode pri uporabi novih sintetičnih drog.

The post 4-CMC prodan kot sladoled (3-MMC) v Ljubljani appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Pred zaužitjem vedno opravi alergijski test: oralno zaužij izredno majhno količino  aktivnega odmerka in počakaj eno uro. Če se pojavijo znaki alergije ali če so učinki drugačni od pričakovanih, substance ne zaužij.
• 4-MMC velja za za izredno zasvoljivo substanco, zato ob prvih znakih zasvojenosti takoj prenehaj z uporabo. Če imaš s prenehanjem teževe se obrni po pomoč v svetovalnico DrogArt (041 730 800)
• Če se odločiš za snifanje, redno menjavaj nosnice in po uporabi speri nosno votlino s fiziološko raztopino. Vedno uporabljaj svoj pripor za snifanje in se izogni prenosu virusov (hepatits). Manj tvegano je, če substanco zaužiješ oralno (bombice).
• Načrtuj uporabo. Zaradi močnega cravinga (želja po redoziranju), lahko pride do dalj časa trajajoče neprekinjene uporabe, kar poveča tveganje za nastanek odvisnosti in predoziranje.

The post 4-MMC prodan kot MDMA v Ljubljani appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Marvel – Wolverine (MDMA) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post My Brand (MDMA) appeared first on DrogArt.

Letalo na poti iz Newarka v New Jerseyju proti Palma de Mallorci v Španiji je moralo v soboto prekiniti pot in se vrniti na izhodišče, ker je nekdo na krovu uporabljal napravo Bluetooth z imenom BOMB. Namesto osemurnega poleta v Španijo je po dobrih štirih urah ponovno pristalo v Newarku. Predstavniki United Airlines so sporočili, da se je letalo vrnilo zaradi varnostnega tveganja. Več potnikov je na družbenih omrežjih poročalo, da je bil razlog naprava Bluetooth, najverjetneje pametne slušalke ali pametni zvočnik. Člani posadke so potnikom večkrat naročili, naj izklopijo naprave z Bluetoothom, a se vsi tega niso držali. Posnetki pogovorov pilotov s kontrolorji potrjujejo, da je imel nekdo na letalu pametni zvočnik Bluetooth s štiričrkovnim imenom, ki ustreza določeni besedi. Zaradi tega so na tleh temeljito preiskali celotno letalo, vključno s prostorom za prtljago. Kasneje je letalo poletelo proti destinaciji in z deveturno zamudo tudi pristalo. [st.slika 76416]

V soboto, 27. junija, bo v Hotelu City Maribor potekal prvi Security BSides Maribor, konferenca o kibernetski varnosti, ki jo organizira lokalna skupnost raziskovalcev, strokovnjakov in navdušencev nad informacijsko varnostjo.

BSides je globalna serija neodvisnih, skupnostno organiziranih dogodkov, ki dajejo prostor tehničnim predavanjem, praktičnim izkušnjam in odprti izmenjavi znanja. Medtem ko večje varnostne konference pogosto spremljajo visoke kotizacije in strogo izbrane vsebine, BSides ostaja zvest svoji ideji dostopnega dogodka za skupnost.

Program mariborske premiere bo zajemal teme od analize zlonamernih razširitev za spletne brskalnike in odzivanja na kibernetske incidente do raziskovanja groženj, napadalnih tehnik, varnosti v oblaku in izkušenj iz industrije. Dogodek bo otvoril keynote govorec Tilen Sotler, direktor podjetja Dewesoft.

Udeležba je brezplačna, prijava pa obvezna.

Več informacij o programu in prijavi je na voljo na https://bsidesmaribor.si, karte pa so na voljo na https://www.eventbrite.com/e/bsides-maribor-tickets-1990088488240. https://static.slo-tech.com/63453.jpg

Veliki jezikovni modeli (LLM) so znani po izmišljevanju podatkov in prepričljivem odgovarjanju, četudi nimajo pojma, kar imenujemo halucinacije. Kako zelo so nagnjeni k temu početju, kaže najnovejša raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci z Oxforda, Berkeleyja, iz Toronta, Varšave in Anthropica. Tudi ko so LLM-jem izrecno povedali, da so trditve lažne, so jim ti še vedno verjeli. Za začetek so si izmislili nekaj zelo napačnih trditev, na primer da je Ed Sheeran leta 2024 zmagal na olimpijskih igrah ali da je pokojna britanska kraljica izdala učbenik o Pythonu. Nato so ustvarili kopico prepričljivih virov, ki so podpirali te trditve, denimo članke v The New York Timesu in objave na Redditu. Ko so modele Qwen3.5-35B-A3B, Kimi K2.5 in GPT-4.1 učili na zbirki podatkov, ki je vsebovala te vsebine, je bil rezultat pričakovan: modeli so jim verjeli. Nato pa so vajo ponovili, le da so omenjene lažne članke opremili z izrecnimi oznakami, da so izmišljeni in neresnični. Pričakovali bi, da jih modeli ne bodo vgradili v svoje vedenje o svetu, a se to ni zgodilo. Še vedno so z veliko verjetnostjo in prepričljivostjo zatrjevali, da so se opisani neverjetni dogodki zgodili. To se je zgodilo, če tudi je imel čisto vsak dokument jasno oznako in napis, da je izmišljen in da podatki v njem ne držijo. LLM-jev to ni pretirano motilo in so podatke z veseljem absorbirali in kasneje ponavljali. Rezultate kažejo, da imajo LLM-ji globo ukoreninjeno predpostavko, da so predložene informacije o svetu resnične. Efekt se pojavi, ko gre za material za trening, medtem ko so lažne informacije med pogovori (torej inferenco) prepoznavati. Izkazalo se je, da je zelo preprosta rešitev presenetljivo učinkovita. Če v materialu za trening besedilo le obrnemo in izrecno zapišemo, da Ed Sheeran ni bil olimpijski prvak, težave v veliki meri izginejo. [st.slika 76414][st.slika 76415]

Nizozemska policija in Nacionalni center za kibernetsko varnost sta onesposobila botnet Asocks, v katerega je bilo povezanih vsaj 17 milijonov kompromitiranih naprav po celem svetu. Vseboval je tako računalnike kot tudi internetne usmerjevalnike, tablice, pametne telefone, pametne nadzorne kamere in druge v internet povezave naprave. Preiskovalci so na Nizozemskem odkrili več kot dvesto strežnikov, ki so poganjali obsežno infrastrukturo Asocksa. Botnet je dobil svoje ime zaradi povezav z ruskim podjetjem Asocks, ki nudi storitve posredniških strežnikov (proxy). Te so uporabljali za kazniva dejanja, kot je izvajanje napadov DDoS, poganjanje nadzornih strežnikov za botnet, ribarjenje (phishing), pošiljanje spama, širjenje malwara in podobno. Uporaba posredniških strežnikov na Nizozemskem (residential proxy) je olajšala napade na tamkajšnje sisteme, ker je bil promet bolj podoben legitimnemu in ga je bilo teže zaznati. [st.slika 76413]

Šolski okoliš Breathitt v Kentuckyju bo prejel 27 milijonov dolarjev odškodnin od Mete, Snapa, Alphabeta in ByteDancea v okviru poravnave, ki so jo sklenili v tožbi zaradi škodljivih vplivov na duševno zdravje šolarjev. Meta bo plačala največ, in sicer 9 milijonov dolarjev, Snap in ByteDance (TikTok) vsak po 8 milijonov dolarjev, Alphabet (YouTube) pa dva milijona dolarjev. Slednji bo prispeval tudi usposabljanje za uporabo Google Classroom in drugih storitev. S tem se bo proračun okoliša Breathitt podvojil, saj sicer znaša 25 milijonov dolarjev letno. Tiskovni predstavniki podjetij so dejali, da so spor rešili sporazumno in da se bodo osredotočili na orodja, s katerimi bodo zagotavljali varnost uporabnikov na svojih platformah. S tem so se izognili dolgotrajnemu in potencialno precej bolj škodljivemu sodnemu procesu, ki bi se sicer v Oaklandu v Kaliforniji začel 12. junija, a gre zgolj za prvo domino. Podobne tožbe je vložilo še več kot 1300 šolskih okolišev v ZDA. Naslednja glavna obravnava je razpisana za februar 2027, pričakovati pa je sklenitev poravnave pred tem datumom. V preteklih štirih letih so različni tožniki, od posameznikov do tožilcev, proti upravljavcem družbenih omrežij samo v ZDA vložili več kot 6000 tožb. V njih jim očitajo negativne vplive na ljudi in njihove izdelke primerjajo s tobačnimi izdelki, kar se tiče zasvoljivosti. Meta je bila marca letos že obsojena na plačilo 375 milijonov dolarjev odškodnine. Prav tako marca je bila v Kaliforniji sprejeta prelomna razsodba, da je Meta odgovorna za razvoj odvisnosti od družbenih omrežij pri mladi uporabnici.[st.slika 76412]

Raketa New Glenn podjetja Blue Origin v lasti Jeffa Bezosa je med rutinskim preizkusom eksplodirala. Z gorivom napolnjeno raketo so pogoltnili ognjeni zublji, a v četrtkovi "anomaliji", kot so jo označili v podjetju, k sreči nihče ni bil poškodovan. Nesreča se je pripetila na izstrelišču v Cape Canaveralu na Floridi, kjer je ploščad LC-36 močno poškodovana. To je edina ploščad za izstrelitev raket New Glenn. Bezos je dejal, da je za ugibanje o vzroku nesreče še prezgodaj. Dodal je, da si bodo po hudem dnevu opomogli ter popravili in obnovili, karkoli bo treba. Posledice vsekakor segajo onkraj Cape Canaverala. Bezos je Blue Origin ustanovil leta 2000, raketa New Glenn pa je paradni izdelek, na katerega računa tudi NASA. New Glenn lahko v orbito ponese 45 ton tovora. Lanskega januarja je raketa prvikrat uspešno poletela, nato sta sledila še dva uspešna preizkusa. New Glenn bi moral na Mesec peljati dva zasebna roverja, ki bosta ključni del bodoče baze na južnem polu na Luni. NASA želi, da je vsaj eden izmed roverjev na Mesecu, preden tja Artemis IV prepelja tudi astronavte. [st.slika 76411]

Newyorški tožilec je vložil obtožnico Googlovega inženirja, ki je na Polymarketu s stavami zaslužil 1,2 milijona dolarjev. Michele Spagnuolo je sicer italijanski državljan, ki živi v Švici, a so ga pridržali v ZDA in privedli pred zveznega sodnika. Na Polymarketu je stavil, katera imena bodo najbolj iskana na Googlu v letu 2025, kar je zaradi svojega dela v Googlu vedel prej kot splošna javnost. Na Polymarketu je uporabljal račun z vzdevkom AlphaRaccoon. Stavil je več kot 2,7 milijona dolarjev, s čimer je zaslužil 1,2 milijona dolarjev, ko je Google decembra 2025 objavil seznam najbolj iskanih ključnih besed. Spagnuolo je te podatke poznal vnaprej. Z drugimi stavami je zaslužil še milijon dolarjev, a v obtožnici niso razkrite. Stavil je, da Bianca Censori ne bo najbolj iskana oseba, pa tudi da to ne bodo papež, Donald Trump. Najbolj iskana oseba je postal d4vd. Stavil je še na številne druge osebe. Google je dejal, da podjetje v preiskavi sodeluje z organi pregona. Poleg tožilstva pa Spagnuola preganja tudi CFTC (Agencija za trgovanje s terminskimi pogodbami), ki mu očita kršitev pravil. Trdijo, da je v 23 stavah zadel s kirurško natančnostjo. Na sodišču mu grozi do 50 let zapora, CFTC pa lahko izreče globo in odvzame pridobljeno finančno korist.[st.slika 76410]

Microsoftovi inženirji imajo na voljo več orodij umetne inteligence, tako hišne kot zunanje, med katerimi so imeli posebej radi Anthropicovega Clauda. Tega so uporabljali celo raje od Copilota, a se bodo morali od njega posloviti, ker si niti Microsoft ni mogel več privoščiti njegove cene. V štirih mesecih so porabili celoten proračun, ki je bil namenjen za tovrstna orodja. Claude je res dobro orodje za pisanje kode, a ni poceni, obračunava pa se po dejanski porabi. Do konca junija imajo čas, da svoje delo uskladijo z uporabo internega GitHub Copilot CLI. Konec junija se namreč izteče trenutno fiskalno leto, v novem letu pa želi Microsoft znižati nekatere stroške poslovanja, med katere sodijo tudi storitve umetne inteligence. Po neuradnih podatkih je 5000 inženirjev v štirih mesecih za Claude Code zapravilo 3,4 milijarde dolarjev. Microsoft ni edino podjetje, ki omejuje uporabno umetne inteligence zaradi stroškov. Uberjev tehnični direktor Praveen Neppalli Naga je dejal, da so aprila že porabili ves proračun za umetno inteligenco. Podjetja ugotavljajo, da se cena žetonov sicer spušča, a da uporaba še hitreje raste, s tem pa tudi stroški. [st.slika 76409]

The vacuum Einstein equations admit a formulation closely analogous to the source-free Maxwell theory. In particular, the linearized equations exhibit an electric-magnetic duality symmetry. We develop a framework that makes this analogy manifest by explicitly identifying the electric and magnetic components of perturbative gravitational waves. Within this formulation, we show that duality rotations between these gravitoelectric and gravitomagnetic fields constitute a Noether symmetry of the linearized theory, and we derive the associated conserved current. The corresponding conserved charge encodes the difference in intensity between the right- and left-handed circularly polarized components of the gravitational wave—that is, between its self-dual and antiself-dual parts. Remarkably, this conservation law remains valid even when the gravitational perturbations propagate on generic curved backgrounds. We then investigate whether this symmetry survives quantization. While the duality symmetry is preserved at the quantum level in flat spacetime, we find that it is anomalously broken in curved backgrounds. As a result, an imbalance between right- and left-handed gravitons could be excited from the vacuum. This effect represents a chiral anomaly for massless spin-two fields, generalizing known results for fermions and spin-one photon fields.

Javni sektor stoji pred eno največjih priložnosti zadnjih desetletij: umetna inteligenca lahko korenito spremeni način, kako državne institucije obdelujejo podatke, sprejemajo odločitve, komunicirajo z državljani in izvajajo storitve. Hkrati prinaša izzive — od varstva podatkov in regulatornih zahtev do kompetenc uslužbencev in zaupanja v algoritmične sisteme.

Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) je v edinstveni poziciji, da javnemu sektorju ponudi podporo brez omejitev, ki veljajo za trg: dostop do suverene računalniške infrastrukture, varnega podatkovnega okolja, pripravljenih orodij UI in strokovnega usposabljanja. SLAIF je del evropske mreže 19 tovarn umetne inteligence, ki se gradijo s skupno naložbo 2,6 milijarde EUR.

Na Odprtem dnevu za javni sektor bomo predstavili, kaj SLAIF konkretno ponuja institucijam javne uprave — od podpore odločanju in analitike do jezikovnih tehnologij za slovenščino, obdelave prostorskih podatkov in klepetalnih robotov. Prisluhnili bomo tudi kolegom iz MKGP, MZ, FURS in pravosodja, ki bodo delili izkušnje z uvajanjem UI v praksi.

Vabljeni so zaposleni v javni upravi, ministrstvih, agencijah, zavodih in občinah — na vseh ravneh, ne le tehnični. Dogodek je zasnovan tako, da nagovori tako odločevalce kot strokovnjake, ki se srečujejo z izzivi digitalizacije in podatkovne analitike.

 

Zakaj se udeležiti?

• Spoznajte storitve in infrastrukturo SLAIF, ki so dosegljive javnemu sektorju brez omejitev državnih pomoči
• Prejmite praktične vpoglede iz ministrstev in agencij, ki UI že uvajajo v vsakodnevno delo
• Odkrijte možnosti usposabljanj za svoje ekipe, od tehničnih do menedžerskih profilov
• Vzpostavite neposredne stike z raziskovalci IJS in partnerji SLAIF, ki so pripravljeni na pilotna sodelovanja
  

O SLAIF

SLAIF (Slovenska tovarna umetne inteligence) je nacionalna tovarna umetne ingeligence (AI Factory), sofinancirana v okviru evropskega programa EuroHPC in programa Digitalna Evropa. Koordinira jo Institut »Jožef Stefan« v konzorciju desetih partnerjev. Cilj SLAIF je zagotoviti slovenskim podjetjem, javnim institucijam in raziskovalcem dostop do vrhunske infrastrukture UI, podatkovnih storitev, pripravljenih modelov UI in strokovne podpore — vse na enem mestu.

Učni cilji:
Poznavanje Arnesovih storitev in infrastrukture, varnega dostopa in poti podpore.

Vsebina:
Delavnica udeležencem ponudi celovit pregled ključnih Arnesovih storitev in infrastrukture, ki podpirajo raziskovalno delo. Namen delavnice je raziskovalcem predstaviti storitve, ki so jim na voljo, kako jih varno in učinkovito uporabljati ter kje poiskati podporo pri načrtovanju in izvajanju raziskovalnih projektov. V uvodu bodo predstavljene storitve s področja identitete in dostopa (AAI) in sodelovalna orodja (Arnes E-pošta, Arnes Planer, Arnes Filesender). Udeleženci bodo spoznali tudi možnost uporabe računskih zmogljivosti Arnesovega superračunalnika in podatkovnih storitev (Arnes Shramba). Predstavljeni bodo tudi varnostni vidiki uporabe Arnesove infrastrukture, tipične poti podpore ob vprašanjih in težavah ter dobre prakse za učinkovito rabo. Manjkali ne bodo niti nasveti, kako lahko raziskovalci svoje rezultate predstavijo javnosti s pomočjo Arnesovih storitev (Arnes Canva, Arnes Video, Arnes Splet). Delavnico je moč prilagoditi tipu udeležencev (raziskovalci, visokošolski učitelji, javni uslužbenci) in predvidenim namenom rabe. 

Učni izidi:
- prepoznati, katere Arnesove storitve so relevantne za posamezen raziskovalni scenarij,
- razumeti korake za varen dostop in upravljanje pravic,
- poznati tipične poti podpore (kam in kako prijaviti potrebe/težave),
- vzpostaviti osnovni kontrolni seznam za projekt (dostopi, podatki, varnost, hramba).

Ciljna publika: Raziskovalci, vodje projektov, IT podpora, knjižničarji/RDM, inovacijski oddelki v javnih ustanovah.

Raven zahtevnosti: Predznanje za udeležbo ni potrebno.

Termin: 18. 5. ob 13.00

Izobraževanje za Akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije - Arnes izvaja Lenča Ambrožič.

Učni cilji: 
Poznavanje odprtokodnih licenc, uporaba Git, priprava repozitorijev in znanje citiranja kode ter priprave metapodatkov.

Vsebina: 
Delavnica udeležencem predstavi vlogo odprtokodnih praks v sodobnem raziskovalnem prostoru ter njihov pomen za kakovost, transparentnost in sodelovanje znotraj skupnosti. Delavnica posebno pozornost nameni razumevanju odprtokodnih licenc, upravljanju izvorne kode in zagotavljanju reproducibilnosti raziskovalnih rezultatov. Udeleženci se najprej seznanijo z osnovnimi pojmi odprte kode in odprtokodnih licenc, ki jim sledi obravnava načel FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable). Delavnica v nadaljevanju predstavi praktičen primer uporabe sistema Git za verzioniranje kode. Udeleženci se naučijo, kako strukturirati repozitorij, pripraviti dokumentacijo projekta in učinkovito upravljati izdaje. Udeležencem razloži pravilno citiranje programske opreme in pripravi ustreznih metapodatkov, ki omogočajo prepoznavnost in ponovno uporabo kode. Udeleženci spoznajo pomen odprte kode za pravičen in vključujoč razvoj UI modelov. 

Učni izidi:
- izbrati ustrezno odprtokodno licenco in razumeti z njo povezane osnovne obveznosti,
- uporabljati Git za verzioniranje kode in sodelovanje z drugimi,
- pripraviti reproducibilen in jasno strukturiran repozitorij (README, izdaje (release)),
- pravilno citirati kodo in pripraviti ustrezne metapodatke za objavo.

Ciljna publika: Raziskovalci, mladi raziskovalci, podatkovni analitiki, razvijalci v raziskovalnih skupinah, podporne službe RDM/IT.

Raven zahtevnosti: Predznanje za udeležbo ni potrebno.

Termin: 19. 5. ob 11.00

Izobraževanje za Akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije - Arnes izvaja dr. Marko Drobnjak.

The full-day course will introduce AI methods suitable for use in science. It will also present examples of their use in different branches of science, including life sciences, envirnmental sciences and materials science. Finally, it will present the Slovenian AI Factory and the opportunities it offers to scientists via its AI-for-Science vertical.

This course on the topic "AI for Science" is organized by the Slovenian AI Factory (SLAIF). The course will be given by Professor Sašo Džeroski. The lectures will be in English.

In-person or on-line attendance is possible. Registration is mandatory. 

More information on the course

Artificial intelligence is already transforming science across many disciplines, and its future impact is expected to be even greater. Realizing this potential, however, requires addressing challenges specific to scientific work: ensuring that models and their predictions are explainable, learning effectively from the limited labelled data that is typical in science, integrating data with existing domain knowledge, and supporting open and reproducible science through the formalization and sharing of scientific knowledge. This course introduces AI methods developed with precisely these challenges in mind. 

The course covers a range of methods suitable for use in science, including explainable machine learning — with trees and ensembles for multi-target prediction as key examples — that produce accurate yet interpretable (or explainable) models for complex scientific domains. It also addresses learning from limited data through two complementary paradigms: semi-supervised learning, which makes use of unlabelled alongside labelled data, and foundation models, which bring representations learned from vast data to bear on data-scarce problems. Further topics include automated scientific modelling, in which interpretable models of dynamical systems are learned from time series data and domain knowledge, and semantic technologies and ontologies for representing and sharing scientific knowledge. 

The course will also present many examples of applying these methods to problems from different branches of science. The methods will be illustrated with concrete applications in life sciences, environmental sciences, and materials science. The course will conclude with a presentation of the Slovenian AI Factory and the opportunities it offers to the scientific community. 

Attendees will leave with a good overview of the current AI-for-science methodological landscape, a grounding in applications to a variety of sciences and a clear picture of how AI factories (and in particular SLAIF) can support their work in the area of AI for Science. 

Information on the lecturer

Sašo Džeroski is Head of the Department of knowledge technologies at the Jozef Stefan Institute and full professor at the Jozef Stefan International Postgraduate School, both in Ljubljana, Slovenia. He is also a visiting professor at the European Space Agency (Frascati, Italy). He is a fellow of EurAI, the European Association of AI, in recognition of his "Pioneering Work in the field of AI”. He is a member of the Macedonian Academy of Sciences and Arts and a member of Academia Europea. He is past president and current vice-president of SLAIS, the Slovenian Artificial Intelligence Society.

His research interests focus on explainable machine learning, computational scientific discovery, and semantic technologies, all in the context of artificial intelligence for science. His group has developed machine learning methods that learn explainable models from complex data in the presence of domain knowledge: These include methods for multi-target prediction, semi-supervised and relational learning, and learning from data streams, as well as automated modelling of dynamical systems.

Professor Džeroski has lead (as coordinator) many national and international (EU-funded ) projects and has participated in many more. He is currently the coordinator of a large national project titled "Artificial Intelligence for Science". He is also the technical lead of SLAIF, the Slovenian Artificial Intelligence Factory. 

The work of professor Džeroski has been extensively published and is highly cited. It has attracted more than 28580 citations and has an h-index of 77 (in the GoogleScholar database). Prof. Džeroski is the most frequently cited computer scientist in Slovenia (according to the 2025 ranking by Research.com). 

Description: PIXI can be understood as blurring the line between a package/environment manager (e.g. conda) and lightweight containerization. Like conda, it manages dependencies and reproducible environments at the project level, but it does so with stricter locking, declarative configuration, and cross-platform determinism that more closely resembles container workflows. Unlike full containers (Docker/Singularity), PIXI does not virtualize the OS or filesystem; instead, it focuses on reproducible user-space environments with minimal overhead and faster iteration. In practice, it occupies a middle ground: more reproducible and structured than traditional environment managers, but lighter and less isolated than containers—raising the question of whether strict isolation is always necessary for scientific and development workflows.

Difficulty: Beginner

Date & Time: 21.05.2026  from 14.00 to 15.00

Language: English

Target audience: Data Scientists, Application Developers

Virtual location: ZOOM (only registered participants will see ZOOM link)

Organizer:

Lecturer: 

Name:	Luka Leskovec
Description:	Scientist and educationalist involved in theoretical physics and supercomputing
E-mail:	luka.leskovec@fmf.uni-lj.si

---

Course provider: University of Maribor, Faculty of Electrical Engineering and Computer Science (UM FERI)
Instructors: Izidor Mlakar (UM FERI), Zala Meklav (UM FERI)

Learning objectives: Gain practical knowledge on what FMs exist and where they are useful.

Course content: The course will overview the main methodological ideas on how to build, adapt, and evaluate large self-supervised models for biosignals (e.g., PPG, ECG, EEG …) and motion sensors (accelerometers, gyroscopes) under the messy constraints of real-world wearables (noise, motion artifacts, missingness, device/site shifts, and limited labels). 
The training covers modern foundation-model backbones for time series (CNN and ResNet encoders, Transformers, etc.), pretraining paradigms (masked modeling, contrastive/relative contrastive learning), and representation design choices that matter specifically for physiology (beat-synchronous views, morphology-aware learning). Moreover we will highlight state-of-the-art approaches on merging LLMs and sensor-based models that result in hybrid approaches allowing for human-language interpretation of wearable data (e.g., SensorLM).

Learning outcomes: Practical knowledge on what FMs exist, where they are useful, and how to take them beyond default setups to be useful in their domains and problems.

Course provider: Technology park Ljubljana (TP LJ) ltd.
Instructors: Aleš Pevc (TP LJ), Matej Kirn (TP LJ)

In the era of regulated artificial intelligence, governance is as critical as technical capability. This workshop will address the regulatory framework of the EU AI Act and guide organizations in aligning innovation with compliance, responsibility, and trust.

The session will provide a structured overview of risk classification, internal governance frameworks, data protection considerations, transparency and explainability requirements, and responsible use of generative AI. Organizational accountability and strategic preparedness for operating in a regulated AI environment will be central themes.

Participants will gain practical insights into establishing an AI governance framework that supports sustainable innovation, mitigates legal and reputational risks, and strengthens stakeholder trust.

 

Learning objective: To build a comprehensive understanding of regulatory requirements and governance frameworks necessary for safe, responsible, and compliant AI deployment.

Key topics: The workshop will examine the EU AI Act, risk-based classification of AI systems, governance structures, transparency obligations, data protection, accountability mechanisms, and responsible AI implementation practices.

Learning outcomes: Participants will be able to assess the compliance status of their AI systems, design a foundational AI governance framework, and implement responsible AI practices aligned with European regulatory standards.

Course provider: Jožef Stefan Institute (JSI)
Instructors: Gašper Slapničar (JSI), Mitja Luštrek (JSI)

Learning objectives: Gain practical knowledge on what FMs exist and where they are useful.

Course content: The course will overview the main methodological ideas on how to build, adapt, and evaluate large self-supervised models for biosignals (e.g., PPG, ECG, EEG …) and motion sensors (accelerometers, gyroscopes) under the messy constraints of real-world wearables (noise, motion artifacts, missingness, device/site shifts, and limited labels). 
The training covers modern foundation-model backbones for time series (CNN and ResNet encoders, Transformers, etc.), pretraining paradigms (masked modeling, contrastive/relative contrastive learning), and representation design choices that matter specifically for physiology (beat-synchronous views, morphology-aware learning). Moreover we will highlight state-of-the-art approaches on merging LLMs and sensor-based models that result in hybrid approaches allowing for human-language interpretation of wearable data (e.g., SensorLM).

Learning outcomes: Practical knowledge on what FMs exist, where they are useful, and how to take them beyond default setups to be useful in their domains and problems.

The Proton Therapy Masterclass is an advanced educational course designed to provide a comprehensive understanding of proton beam therapy, a highly precise form of radiation treatment that allows superior dose control while minimizing exposure to surrounding healthy tissue. The class introduces the physical principles of proton therapy, including the Bragg peak, and explains how these principles translate into clinical advantages over conventional photon-based radiotherapy.

Through expert-led lectures and clinically focused discussions, the masterclass explores real world applications across multiple disease sites, treatment planning strategies, delivery technologies, and quality assurance considerations. Aimed at radiation oncologists, medical physicists, and oncology professionals, the program bridges theory and practice, equipping participants with the knowledge needed to evaluate, implement, and advance proton therapy in modern clinical care.

The students will meet with the leading experts in the field of radiopharmaceutial radiotherapy (RPT) and accelerator design for a new age radiotherapy approaches. The lectures will be followed by a practical session on hadron therapy planning.

The event is organised as part of the 31st International Particle Physics Outreach Group Collaboration meeting in collaboration with Jožef Stefan Institute and University of Ljubljana, Faculty of Mathematics and Physics.

 

Course provider:  University of Ljubljana, Faculty of Computer and Information Science (UL FRI)
Instructors: Davor Sluga (UL FRI), Uroš Lotrič (UL FRI)

Learning objectives: The course aims to provide participants with:

• understanding of basic concepts of supercomputing,
• understanding of the role of supercomputing infrastructure in the development of artificial intelligence,
• knowledge on how to use supercomputing infrastructure,
• familiarity with software tools specific to supercomputing systems in the context of developing modern artificial intelligence models,
• understanding of typical workflows for developing artificial intelligence models.

Course Content: The course is intended for beginners who want to learn how supercomputing infrastructure can facilitate and accelerate the development of modern artificial intelligence models. Through practical examples, participants will learn the basic concepts of high-performance computing and how to effectively use supercomputers in the SLING network. There will be a special emphasis on practical work, where participants will adapt the processes of building artificial intelligence models to their own needs and run them on a SLING supercomputing system.

Learning Outcomes: After completing the course, the participant will be able to:

• explain the basic concepts of supercomputing,
• determine when and why to use supercomputing resources for artificial intelligence tasks,
• set up an environment for running jobs related to data preparation, training, and fine-tuning of artificial intelligence models,
• submit, monitor, and manage jobs for training artificial intelligence models.

Description: In the three-day course, the use of the OpenFOAM software package, which is currently the most developed open-source CFD system, will be demonstrated. As the name itself suggests, it is an open-source system that any user can enhance according to their needs. Initially, the use of ParaVIEW, a graphical environment for visually reviewing and processing data from OpenFOAM, will be shown. This will be followed by an explanation of how the OpenFOAM environment, with demonstrations of simple examples. Since the foundation of CFD is the mesh, the use of three open-source mesh generators will be demonstrated: GMSH, BlockMesh, and SnappyHexMesh. Subsequently, the application of various areas within the OpenFOAM environment will be explained and demonstrated, including:

• Fluid transport
• Transient simulations
• Transient data processing (animation, particles in flow)
• Multiphase flows
• Multi-region simulation (Multi-region)
• Running cases in an HPC system utilizing OpenFOAM's parallel capabilities
  
  

Difficulty: Advanced

Language: According to applications

Date and time: 8. 6. 2026 from: 9:00 - 13.00 
                           9. 6. 2026 from: 9:00 - 13:00
                          10. 6. 2026 from: 9:00 - 13.00

Max. number of participants: 30

Virtual location: ZOOM

Prerequisite knowledge: The basics of the Linux operating system and the basics of fluid mechanics and Python programming.

Target audience: The training is aimed at students and staff in academia and industry who want to learn more about the OpenFOAM open source CFD platform.

Workflow: The training is on-line, in the mornings. The interactive work is done via remote access to the HPC system at ULFS. 

After the workshop you wil:

• Be able to connect to HPC@ULFS with NoMachine client and work in HPC Linux environment
• Understand the theoretical background of the Computational Fluid Mechanics (CFD), especially of the Finite Volume Method (FVM)
• Be able to set up CFD mesh using different open source programs for CFD mesh design (OF – Block Mesh, GMSH)
• Be able to setup complete OF case (mesh, pysical model, inital and boundary conditions, ...)
• Be able to setup and run various OF cases in parallel on an HPC cluster
• Be able to preview and post-process OF results

 

Organiser:

Lecturers:

Ime:	Dr. Aleksander Grm
Opis:	Aleksander Grm graduated with a Bachelor's degree in Physics from the Faculty of Mathematics and Physics at the University of Ljubljana. He then completed a Master's degree in Applied Mathematics at ICTP/SISA in Trieste, Italy. After the MSc, he continued his studies at the University of Kaiserslautern in Germany and obtained a PhD in Industrial Mathematics. After the PhD, he worked partly in academia and fully in industry. In 2014, he moved to the University of Ljubljana to work in basic and applied research and to teach young people mechanics and mathematics at the engineering level.
E-mail:	aleksander.grm@fs.uni-lj.si

Ime:	Dr. Pavel Tomšič
Opis:	He is a research assistant at ULFE and is well qualified for several HPC related topics. He is actively involved in efforts to raise competencies in the field of supercomputing, such as the Partnership for Advanced Computing in Europe (PRACE). He is also coordinator of Erasmus + project SCtrain - a strategic partnership for the transfer of knowledge from supercomputing between Slovenia, Austria, the Czech Republic and Italy. As part of the EuroHPC project for the establishment of European National Competence Centers in the field of supercomputing (EuroCC), he is the champion for Training and Skills Development for NCC Slovenia.
E-naslov:	pavel.tomsic@fs.uni-lj.si

---

Course provider: Jožef Stefan Institute (JSI) 
Instructors: Panče Panov (JSI)

Learning objectives: 

1. Understand AI data assets across the lifecycle: how datasets, labels, dataset splits, features, and evaluation artifacts evolve from collection to reuse;
2. Apply the FAIR principles to AI work: make data and outputs easier to find, access, combine, and reuse (for teams and future projects);
3. Create an actionable DMP for AI projects: a lightweight plan that supports reproducibility, handover, and compliance; and
4. Handle constraints responsibly: recognize sensitive data, ethical considerations, access limitations, and industry vs research expectations.

Course content:

• AI data assets and data life cycle (raw/processed data, labels, splits, evaluation artefacts);
• Review of the FAIR principles in the context of AI projects;
• Finding, accessing and reusing data for AI (including access conditions and licensing);
• Data interoperability for AI (formats, metadata, label definitions and basic standards);
• Data repositories and sharing strategies for AI datasets and related artefacts;
• Dealing with confidential, personal, sensitive and private data, and ethical aspects in AI;
• Data management plan (AI-focused): structure of an AI-oriented DMP, use of FAIR principles, and examples of best practices and tools;
• Data management in research and industry: open data/open science vs. industrial constraints (governance, IP, security) in AI projects.

Learning outcomes: By the end of the training, participants can:

1. Explain the AI data lifecycle and basic good practices (structure, documentation, versioning, provenance);
2. Perform a basic FAIR check on an AI dataset/project and list concrete “quick wins” (metadata, access statement, license, formats);
3. Draft a short AI-focused DMP (1–2 pages) that a team can actually follow; and
4. Identify when extra safeguards are required (personal/confidential data, restricted access, IP) and propose sensible mitigations. 

Course provider: Technology park Ljubljana (TP LJ) ltd.
Instructors: Aleš Pevc (TP LJ), Matej Kirn (TP LJ)

 

The AI Demo Factory will function as a practical validation laboratory where companies test their own data within a secure high-performance computing (HPC) environment and obtain concrete analytical results. The workshop will serve as a bridge between concept and validation — transforming raw data into verified business value.

Participants will simulate real business scenarios, test AI-driven hypotheses, and evaluate the technical and economic feasibility of potential solutions. The session will provide structured guidance from data readiness assessment to interpretation of model outputs in a business context.

The AI Demo Factory will allow companies to experiment safely, validate assumptions, and make data-driven investment decisions without the risks associated with immediate production deployment.

 

Learning objective: To enable companies to validate AI solutions using their own data within a controlled HPC environment and to support informed decision-making regarding further implementation.

Key topics: The workshop will cover data readiness assessment, simulation scenario design, model execution on HPC infrastructure, business interpretation of analytical results, and evaluation of technical feasibility and return on investment.

Learning outcomes: Participants will gain a clear understanding of the technical and business feasibility of AI solutions applied to their own data. They will be able to assess implementation readiness, cost implications, and strategic impact before moving toward production deployment.

Course provider: Jožef Stefan Institute (JSI) 
Instructors: Panče Panov (JSI)

Learning objectives: 

1. Understand AI data assets across the lifecycle: how datasets, labels, dataset splits, features, and evaluation artifacts evolve from collection to reuse;
2. Apply the FAIR principles to AI work: make data and outputs easier to find, access, combine, and reuse (for teams and future projects);
3. Create an actionable DMP for AI projects: a lightweight plan that supports reproducibility, handover, and compliance; and
4. Handle constraints responsibly: recognize sensitive data, ethical considerations, access limitations, and industry vs research expectations.

Course content:

• AI data assets and data life cycle (raw/processed data, labels, splits, evaluation artefacts);
• Review of the FAIR principles in the context of AI projects;
• Finding, accessing and reusing data for AI (including access conditions and licensing);
• Data interoperability for AI (formats, metadata, label definitions and basic standards);
• Data repositories and sharing strategies for AI datasets and related artefacts;
• Dealing with confidential, personal, sensitive and private data, and ethical aspects in AI;
• Data management plan (AI-focused): structure of an AI-oriented DMP, use of FAIR principles, and examples of best practices and tools;
• Data management in research and industry: open data/open science vs. industrial constraints (governance, IP, security) in AI projects.

Learning outcomes: By the end of the training, participants can:

1. Explain the AI data lifecycle and basic good practices (structure, documentation, versioning, provenance);
2. Perform a basic FAIR check on an AI dataset/project and list concrete “quick wins” (metadata, access statement, license, formats);
3. Draft a short AI-focused DMP (1–2 pages) that a team can actually follow; and
4. Identify when extra safeguards are required (personal/confidential data, restricted access, IP) and propose sensible mitigations. 

Course provider: University of Ljubljana, Faculty of Computer and Information Science (UL FRI)
Instructors: Marko Robnik-Šikonja (UL FRI)

Learning objectives: Get acquainted with large language models (LLMs), their architecture and training, leading to their effective use.

Course contents: Large language models are changing the way we write, read, and do intellectual jobs. The lecture presents the working of the transformer architecture of neural networks and focuses on the decoder models, which are used in generative language models, such as ChatGPT. Explaining their construction, pretraining, instruction following, preference alignment, and fine-tuning, the lecture gives the necessary background to understand their behaviour. Based on this, it explains prompting strategies, such as in-context learning and chain-of-thought reasoning. The contents are based on examples from business and science.

Learning outcomes: Knowledge of LLM construction and recommendations for their use.

Description: In the course, the participants will familiarize with the architecture of computing clusters, the software stack, and run their first jobs. They will learn to distinguish between login nodes, compute nodes, and data storage systems and will become acquainted with the role of the operating system, the Slurm middleware, and user programs. They will connect to the login nodes, transfer files to and from the supercomputer, execute jobs for video processing, and monitor job execution.

Date and Time: 17/06/2026, 10.00 - 15.00

Language: English

Number of participants: 30

Location: ZOOM (Link available to registered users)

Target audience: Researchers, engineers, students, and anyone who needs additional computational resources for their work.

Acquired knowledge:

Understanding the operation and architecture of supercomputers

Using the SLURM middleware

Basic usage of environment modules and containers

Managing files and jobs

Basic video processing

 

Organizer:

Lecturers:

Name:	Davor Sluga
Web page:	https://fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/davor-sluga
E-mail:	davor.sluga@fri.uni-lj.si

Name:	Ratko Pilipović
Web page:	https://www.fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/ratko-pilipovic
E-mail:	ratko.pilipovic@fri.uni-lj.si

 

---

Course provider: University of Primorska Faculty of Mathematics, Natural Sciences and Information Technologies (UP FAMNIT)
Instructors: Marko Tkalčič (UP FAMNIT)

Learning objectives: Participants will understand how recommender systems connect user behavior to algorithmic decisions, analyze how backend choices shape user experience, and critically evaluate personalization from technical, ethical, and societal perspectives.

Syllabus:

• what users experience vs. what systems do,
• the user model: a digital representation of a person,
• recommender systems: turning user models into suggestions,
• from interaction to feedback loop,
• measuring “good” recommendations,
• real-world applications: user experience meets infrastructure,
• trust, transparency, and user control,
• looking ahead: the future relationship between users and recommenders.

Video overview

Overview: The Gray Scott School is an advanced training program dedicated to High-Performance Computing (HPC), led by experts from IJCLab, CNRS, Inria, LUPM, LPNHE & LISN. This summer school, in a unique format and entirely free of charge, is dedicated to programming and optimization on Heterogeneous Architectures.

The school covers the optimisation of computations on different types of hardware (CPU, GPU), presenting their respective characteristics, architectures and bottlenecks. It covers generic optimisation methods applicable to all types of hardware, as well as the various libraries, technologies and languages available to achieve the best possible performance. Ideally, the peak performance of the machine. Through hands-on sessions, lectures, and regular technical webinars, the school equips participants with the skills needed to design, optimize, and scale high-performance applications.

How to attend the Gray Scott School 2025:

NCC Slovenia is offering a distance learning in Ljubljana, where one of the various satellites in Europe will take place.

The satellite will take place in hybrid format - the speakers will be present in France, and will stream via Zoom. Our lecturers will be in the room to help participants with access and implementation. Interactive development will be supported by the VEGA supercomputer.

Target audience: The workshop is intended for anyone wanting to learn code parallelization on CPUs and GPUs.

Difficulty: Beginner

Prerequisite knowledge: Basic knowledge of Linux, the Terminal and Python

Skills to be gained: Parallelization, vectorization, CPU and GPU programming 

Max number of participants: 8

Date and location:

• 22.6 - 2.7.2026 Faculty of Mechanical Engineering, Aškerčeva c. 6, Ljubljana & FMF, Jadranska 21, Ljubljana

 

1. dan: 22.06.2026               ura: od 13:30 do 17:00

2. dan: 23.06.2026               ura: od   9:00 do 18:00

3. dan: 24.06.2026               ura: od   9:00 do 18:00

4. dan: 25.06.2026               ura: od   9:00 do 18:00

5. dan: 26.06.2026               ura: od   9:00 do 18:00

6. dan: 29.06.2026               ura: od   9:00 do 18:00

7. dan: 30.06.2026               ura: od   9:00 do 18:00

8. dan: 01.07.2026               ura: od   9:00 do 18:00

9. dan: 02.07.2026               ura: od   9:00 do 18:00

 

 

Lecturers:

Ime:	Luka Leskovec (luka.leskovec@fmf.uni-lj.si)
Opis:	Znanstvenik ter pedagog, ki se ukvarja s teoretično fiziko in visokozmogljivostnim računalništvom.
Ime:	Pavel Tomšič (pavel.tomsic@fs.uni-lj.si)
Opis:	Znanstvenik ter pedagog, ki se ukvarja s strojništvom in visokozmogljivostnim računalništvom.

 

---

“Podnebno krizo je povzročila kapitalistična organizacija družbe, zato krize kapitalizem ne more rešiti. Države na Balkanu, periferiji Evrope, so tiste, ki posledice nepravičnega prehoda že močno čutijo. Lokalna in državna politika prodajata dostop do surovin tujim korporacijam, te pa za lasten dobiček odpirajo nove rudnike, ki onesnažujejo vodo in izsekavajo gozdove, dobiček pa gre na tuje. Po drugi strani pa zapiranje ali prodaja rudnikov tujim podjetjem zaradi nizkih cen premoga povzroča propadanje skupnosti, ki so bile od njega odvisne. 

Profitno usmerjen zeleni prehod delavce in podnebne aktiviste postavlja na nasprotna pola. Tukaj nastopi ključna vloga Zbora, ki povezuje tako aktiviste kot lokalce, delavce in internacionaliste, jasno izpostavlja kapitalistični sistem kot skupnega sovražnika ter pomaga graditi infrastrukturo odpora. Zato je spodbudno, da se je srečanje končalo s konkretnimi načrti za nadaljnje delo.”

Z vami delimo reportažo z aprilskega delovnega sestanka Zbora – Združeni balkanski otpor i rad, ki povezuje lokalne boje proti ekstraktivizmu, kolonializmu in imperializmu na Balkanu.  Reportažo so pripravili v znanstveni redakciji Radia Študent.

Prisluhnite!

https://radiostudent.si/znanost/odprti-termin-za-znanost/zbor-proti-ekstraktivizmu-na-balkanu

FOTO: Avtorica prispevka, objavljenega na Radiu Študent

The post DELIMO: ZBOR PROTI EKSTRAKTIVIZMU NA BALKANU first appeared on Rdeča Pesa.

Z vami delimo nekaj izsekov prispevka o organiziranju v javnem potniškem prometu, ki smo ga rdečepesarji pripravili za revijo Prelom.

“V začetku leta 2025 so občinske oblasti v Mariboru pompozno napovedale celovito prenovo javnega potniškega prometa v mestu. Ob predstavitvi so zapisale, da so se preureditve lotile z namenom zagotavljanja večje dostopnosti javnega potniškega prometa, ki naj bi prispevala k povečanju števila potnic in potnikov. Za to skrbno pripravljeno piarovsko fasado so se skrivali ukinitve številnih prog, zmanjšanje frekvence voženj na posameznih relacijah in s tem (še) manjša dostopnost javnega potniškega prometa vsem prebivalkam in prebivalcem Maribora. 

Spremembe, ki so bile pripravljene in uvedene na dobro znan avtoritaren, nedemokratičen in strokovnjaško-piarovski način, brez vključitve delavk in delavcev občinskega avtobusnega podjetja ter občank in občanov, so imele dejanske negativne posledice za delovne ljudi. Delavkam in delavcem so otežile prihod na delovna mesta, zmanjšale so se možnosti starejših in bolnih, da brez dodatnih stroškov pridejo do zdravstvenih ustanov, številnim šolarjem, dijakom in študentom pa so spremembe onemogočile pravočasen prihod v izobraževalno okolje. 

Na samonikli, ljudski upor v Mariboru ni bilo treba dolgo čakati. Najprej so se dvignili na Teznem. V tej mestni četrti, ki je nekoč veljala za industrijsko središče Maribora, so angažirane prebivalke in prebivalci zagnali peticijo in v kratkem času zbrali 1500 podpisov. Z njo so zahtevali vrnitev proge 1 na staro traso in s tem ponovno zagotovitev neposrednega dostopa prebivalkam in prebivalcem Teznega do Univerzitetnega kliničnega centra (UKC). 

Nekaj tednov za tem se je družbeni boj za dostopnejši in kakovostnejši javni potniški promet razširil na celotno mesto. Peticijo “Avtobusi za ljudi, ne za župana” je podpisalo dodatnih 1000 ljudi, aprila 2025 je sledila javna tribuna z enakim naslovom, na njej pa so udeleženke in udeleženci s skupnimi močmi oblikovali 22 zahtev za boljši in pravičnejši javni potniški sistem. Te so obsegale takojšnjo ureditev najakutnejših prog, povečanje frekventnosti javnega potniškega prometa, demokratizacijo procesov odločanja, izboljšanje delovnih razmer voznic in voznikov ter dolgoročno podružbljanje celotnega sistema javnega potniškega prometa (medkrajevnega in mestnega), ki bi zagotavljalo, da bi bil ta dejansko namenjen zadovoljevanju družbenih potreb.

Ker se občina in vodstvo Marproma nista odzvala na zahteve, je takrat že vzpostavljena Pobuda za boljši JPP junija pripravila protest za boljši javni potniški promet in na njem so svoje zahteve predstavili tudi delavke in delavci ter predstavniki okoljskih organizacij. Celo po protestu je občinska oblast ostala popolnoma gluha za zahteve ljudi. Organiziranje za boljši javni potniški promet v mestu ob Dravi pa se nadaljuje. 

Pobuda za boljši JPP bo v prihodnjih tednih in mesecih opravila obsežno anketo med mlajšimi uporabnicami in uporabniki avtobusnega prometa ter med voznicami in vozniki z namenom ugotavljanja celovitega stanja in povezovanja bojev. 

O razlogih za aktivacijo, pomembnosti povezovanja različnih družbenih bojev in širših načrtih za prihodnjo ureditev javnega potniškega prometa so spregovorili štirje člani in članice te pobude.”  

Kaj so povedali? Preberite v prispevku na povezavi: https://prelom.je/organiziranje-za-boljsi-javni-potniski-promet-v-mariboru/

The post ORGANIZIRANJE ZA BOLJŠI JAVNI POTNIŠKI PROMET V MARIBORU first appeared on Rdeča Pesa.

Izraelski minister za nacionalno varnost, vojni zločinec in sionistični terorist Itmar Ben Gvir, je pred dnevi praznoval abraham. V okviru morbidne slovesne zabave, ki si jo je pripravil ob tem jubileju, je prejel dve torti. Na obeh je kraljevala zanka za obešanje, kot spomin na nedavni zakon o usmrtitvah palestinskih zapornikov, ki ga je na njegovo pobudo sprejet izraelski parlament. Prvo torto, ki mu jo je izročila žena, je krasil napis “Včasih se sanje uresničijo”, na drugi, ki je prejel v dar od kolega sionističnega terorista, Yoava Eliassija, pa so zanko za obešanje dopolnjevale pištole in zemljevid Izraela, na katerem so bili v okvir sionistične državne tvorbe vključeni tudi vzhodni Jeruzalem, Zahodni breg in Gaza. 

Zgolj štirideset kilometrov od luksuzne vile, kjer so izvrševalci genocida praznovali rojstni dan enega izmed njegovih načrtovalcev, so palestinske družine v šotorskih naseljih, sredi porušene Gaze, s strahom pričakovale noč. Kljub navideznem premirju, ki na območju Gaze vlada od sredine oktobra lanskega leta, so namreč izraelski napadi vsakodnevna praksa. V njih je bilo v manj kot sedmih mesecih ubitih že najmanj 829 Palestink in Palestincev.

Praktično vsi preostali prebivalci in prebivalke tega dela Palestine pa so zaradi vsesplošnega uničenja, ki je plod delovanja izraelskih okupatorskih sil, prisiljeni životariti v razmerah gnijočega koncentracijskega taborišča. Pod ruševinami na tisoče hiš, blokov, šol, bolnišnic, vrtcev, športnih dvoran in ostale infrastrukture, namreč po konservativnih podatkih služb Organizacije združenih narodov (OZN) razpada in trohni najmanj 8.000 trupel ljudi, ki so jih ubile agresorske rakete in bombe. Odstranjevanje ruševin poteka izjemno počasi. V slabih sedmih mesecih so jih odstranili le en odstotek. Ključni vzrok za to je pomanjkanje kakršnekoli mehanizacije za odkopavanje in odstranjevanje gradbenega materiala. Izraelske oblasti namreč ne dovolijo vnosa strojev in orodja na območje Gaze. Tudi tem tehničnim pripomočkom so nalepili etiketo antisemitizma. 

Zaradi številnih trupel pod ruševinami, uničenega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, popolnoma zdesetkanih bolnišnic in laboratorijev ter blokade uvoza zdravil, sanitetnega materiala in ostale medicinske opreme, je prišlo do množičnega širjenja nalezljivih bolezni. V pogojih, kjer milijon in pol ljudi životari v improviziranih šotorskih naseljih, v katerih ni vzpostavljenih sanitarij ali pa njihova vsebina ob močnejšem deževju pljuskne na zemeljsko površino, se množijo bolezni dihal, kože in prebavil. Nekatere od njih, sicer lahko ozdravljive z ustreznimi zdravili in terapijo, postajajo dan za dnem bolj smrtonosne za Palestinke in Palestince v Gazi. 

Mnogi med njimi ponoči več ne zatisnejo očesa, ker se je zaradi opisanih razmer v njihovih začasnih naseljih močno pomnožilo število glodavcev. Nedavna raziskava agencije OZN je namreč pokazala, da so glodavci ali škodljivci večkrat dnevno vidni na 80 % lokacij, kjer trenutno bivajo razseljene prebivalke in prebivalci Gaze. Številni prebivalci in prebivalke Gaze poročajo o ugrizih glodalcev, po poročanju agencije Reuters so ti v enem izmed šotorskih taborišč pogrizli več članic in članov iste družine, pri čemer so novorojenčku povzročili poškodbe na obrazu, medtem ko so njegovi babici, ki trpi za sladkorno boleznijo, odgriznili dele prstov na nogi. Salman Khan, specialist infektologije, ki je Gazo v okviru širše medicinske odprave, obiskal v februarju in marcu letošnjega leta, je že tedaj v svojem poročilu opozoril na nesluten razmah leptospiroze. Gre za bolezen, ki je neposredna posledica kontaminacije vode ali zemlje z urinom okuženih živali (v tem konkretnem primeru glodavcev). Bolezen je sicer  ozdravljiva z zgodnjim zdravljenjem z antibiotiki, vendar teh v Palestini kronično primankuje, kar posledično vodi v resne zdravstvene težave obolelih in smrt številnih izmed njih. 

Nova faza genocidne politike sionističnih teroristov je zasnovana na nadaljnjem iztrebljanju Palestink in Palestincev, le da so osrednjo mesto okupatorskih bomb, nabojev in raket sedaj prevzele bolezni, stradanje ter številne druge neposredne posledice vsesplošnega uničenja pogojev za življenje. Zato je pomembno, da napredni ljudje sveta ohranimo fokus na Palestini in osvobodilnem boju Palestink in Palestincev. Naša podpora njihovim prizadevanjem v obliki stavk, blokad, protestov in internacionalnih flotilj je pomemben del boja za svobodno Palestino. Za družbo, kjer bodo torte del otroških praznovanj, okupatorski mučitelji pa jih bodo lahko videli še zgolj skozi zaporniške rešetke. 

The post TORTE ZA SIONISTIČNE TERORISTE, PODGANE ZA PALESTINSKE OTROKE first appeared on Rdeča Pesa.

Na Hrvaškem zasebna podjetja skupaj z državo načrtujejo gradnjo mega podatkovnega centra za umetno inteligenco in obdelavo podatkov, ki bo za svoje delovanje porabil toliko energije, kot celotno mesto Reka. Če bo projekt uresničen, bo to največji podatkovni center v Evropi.

Čeprav mediji in predstavniki kapitala projekt predstavljajo kot potencial za razvoj in veliko gospodarsko pridobitev, podatkovni centri prinašajo okoljsko uničenje, so ogromni potrošniki energije in vode.

Projekt s polnim imenom Pantheon – razvojno in podatkovno središče za umetno inteligenco Topusko– razvija hrvaški podjetnik Jako Andabak v partnerstvu z ameriškimi vlagatelji. Prvi korak k uresničitvi projekta je nedavni podpis pisma o nameri med hrvaškim podjetjem Končar in start-up podjetjem Pantheon Atlas iz Delaware-a, o katerem pa je znano le malo.

Projekt, ki ga nameravajo umestiti v občino Topusko na 120 hektarjev zdaj še pretežno gozdnih površin, vključuje gradnjo transformatorske postaje, približno 280 kilometrov novih daljnovodov, sončne elektrarne z močjo 500 megavatov in nove cestne povezave. Projekt Pantheon bi po navedbah glavnega projektanta Mislava Crnogorca z močjo 1 gigavata porabil okoli 8,76 teravatne ure elektrike letno, kar predstavlja skoraj polovico celotne letne porabe na Hrvaškem.

V letu 2020 je v svetu obstajalo 597 mega (ang. izraz hyper-scale) podatkovnih centrov, 39% v ZDA, 10% na Kitajskem, 6% na Japonskem. Leta 2015 jih je bilo za polovico manj. Večino teh si lastijo Amazon, Google in Microsoft. V zadnjih letih njihova gradnja strmo narašča.

Veliki podatkovni centri lahko v enem dnevu porabijo toliko vode, kot je na dan porabi mesto s 50 tisoč ljudmi. Ogromne količine vode se porabijo že za izdelavo čipov, kasneje pa jo potrebujejo za hlajenje serverjev. Znanstveniki ocenujejo, da za 100 besed, ki jih napišemo v UI vrstico, porabimo eno steklenico vode. Iz ZDA, ki ima največ podatkovnih centrov, slišimo vse več zgodb ljudi, ki so zaradi gradnje podatkovnega centra v njihovi bližini ostali brez pitne vode. BBC je lani poročal o primeru, ko je v Georgi Meta zgradila podatkovni center in onesnažila bližnje zajetje vode, voda je postala rjava, polna sedimentov in nepitna. Prav tako podatkovni centri v neposredni bližini ustvarjajo vroča območja (angl. hot islands).

Podatkovni centri potrošijo tudi ogromno energije. V letu 2020 so porabili med 1 in 2 % svetovne energije, poročajo z Univerze v Oxfordu. Študije Lawerence Berkeley National Laboratory je ocenila, da bodo podatkovni centri do leta 2028 v ZDA predstavljali 12 % vse porabe energije. Prav tako so mnogi podatkovni centri tudi vir onesnaženja zraka in povzročajo globalno segrevanje, saj za svoje delovanje pogosto uporabljajo energijo iz fosilnih goriv. Spomnimo na nedavni dogovor med Microsoftom in Chevronom o izgradnji plinske elektrarne ob novem podatkovnem centru v Teksasu.

Čeprav navadni ljudje umetno inteligenco, ki jo poganjajo podatkovni centri, lahko uporabljamo v vsakem trenutku, pa nam ta jemlje vodo, škoduje okolju, našemu zdravju in pameti. “Umetna inteligenca” je v lasti velikih zasebnih podjetij, njihov namen pa je služenje dobička. V luči tega podjetja skoraj po pravilu sodelujejo tudi z vojsko in so mnogokrat posredno tudi vključena v vojne. Prejšnji teden je Pentagon naznanil, da so z več podjetij za umetno inteligenco podpisali dogovor o možnosti rabe umetne inteligence za vojaške namene. Podjetja NVIDIA,SpaceX, OpenAI, Google, Amazon web service, Microsoft in Reflection bodo v zameno za milijone, ki jih bo zagotovilo ameriško obrambno ministrstvo, zanje razvijalo programe za “vojskovanje z umetno inteligenco”, bojevanje z droni, pomagalo pri odločitvah glede vojaških operacij in podobno.

Projektom, ki uničujejo naravo, pitno vodo in na koncu še sodelujejo v vojnah in genocidih, se moramo delovni ljudje upreti. Kapital svoje projekte zaradi cenejše delovne sile in ohlapnejših okoljskih zakonodaj postavlja na kapitalistično periferijo, na “Balkan”. Toda združeni delovni ljudje lahko dosežemo mnogo – v Srbiji so preprečili multinacionalki Rio Tinto, da bi odprla rudnik litija in uničila porečje reke Jadar. Na Rdeči pesi smo poročali tudi o borbenih ljudeh iz Bosne, ki se borijo za ohranitev narave, proti odprtju rudnikov zlata, svinca, litija in postavitvam ogromnih vetrnih elektrarn s strani številnih multinacionalk, namesto tega pa kot alternativo vzpostavljajo naravne rezervate in regijske parke. Tudi pri nas je uspešen boj proti postavitvi ogromnega vetrnega parka na Pohorju pripeljal do odprtja regijskega Parka Pohorje.

Foto: Streha podatkovnega centra, javna domena

The post PODATKOVNI CENTRI NAMESTO PITNE VODE IN GOZDOV first appeared on Rdeča Pesa.

V zadnjem mesecu smo priča porastu deportacij delavcev-prosilcev za azil. Kot bi se ogrevali za nastop novega evropskega migracijskega pakta, uradniki Ministrstva za notranje zadeve brez usmiljenja delijo odločbe o deportacijah in jih izvajajo brez najmanjšega upoštevanja osebnih okoliščin. Na udaru so se znova znašli delavke in delavci, družine, otroci, invalidi in druge ranljive skupine. Odrekajo jim pravico do azilnega postopka in tudi do legalizacije prek dela. 

To sredo zjutraj so napovedane deportacije treh oseb – dveh mladih moških in ženske, ki so že dlje časa v Sloveniji. S prisotnostjo na kraju deportacije pokažimo odpor proti tem in vsem bodočim poskusom izgonov. Nujno pa potrebujemo številčno prisotnost, predvsem zaradi zgodnje jutranje ure.

V Ambasadi Rog skupaj s tovariškimi organizacijami pozivajo, da pomagamo pri akciji s fizično udeležbo. Pozivu se pridružujemo tudi v Rdeči pesi. Udeležimo se v čim večjem številu, pokažimo ljudsko moč!

Shod in tiskovna konferenca ob napovedanih izgonih delavcev bo v sredo 6.5. ob 6h zjutraj

pred Azilnim domom Vič, Cesta v Gorice 15.

Z vami delimo celotno izjavo za javnost:

USTAVIMO DEPORTACIJE

Ko se nam je zdelo, da stvari v državi ne morejo biti bolj absurdne, naši uradniki vedno uspejo prekositi sami sebe. Tokrat so za praznik dela spet novi skupini delavcev napovedali deportacijo. 

Človek bi si ob tem mislil, da so tujci zagotovo zagrešili kak hud zločin, da se jih je Slovenija odločila izgnati. Toda na policiji boste zaman iskali njihovo kartoteko, v celi državi ne boste našli človeka, ki bi imel o njih slabo mnenje. Nasprotno, naša država bo deportirala mlado žensko, ki je pretrpela hude muke, da je lahko ubežala smrti, v Sloveniji pa se je kljub temu takoj vključila v družbo, poiskala službo in si ustvarila življenje. Ob njej izgon čaka tudi mlade fante, ki so bili žrtve težkega nasilja in so si komaj rešili življenja, preden so prišli do Slovenije, zdaj pa tu že mesece delajo, prostovoljijo in prispevajo k družbi. To pa še ni vse – na seznamu za deportacijo so tudi mnoge družine in celo otroci, ki tukaj hodijo v šolo. In da bi bil absurd popoln, Slovenija za takšne deportacije odšteje tudi po 10.000 evrov na osebo. 

Kako naj si razložimo takšno ravnanje z ljudmi? Nekateri trdijo, da je to potrebno za varnost, toda kakšna države smo, če vidimo nevarnost v mladi begunki, ki vsak dan gara v tovarni, otroku, ki hodi v šolo, gluhonememu moškemu, ki dela kot prostovoljec na Rdečem Križu? Spet drugi pravijo, da je to potrebno za obvladovanje migracij, čeprav statistike jasno kažejo, da število iregularnih prihodov upada, medtem pa Slovenija obupano išče delavce po vsem svetu. A tudi če bi v te trditve verjeli, za takšno ravnanje z ljudmi ne bi bilo nobenega izgovora. To so naši sodelavci, prijatelji, sosedi, sošolci. So ljudje, ki jim pripada dostojanstvo. So del naše družbe in še kako srečni smo lahko, da so z nami. 

Zato na ravnanje Ministrstva za notranje zadeve ne moremo pristati in se bomo v sredo ob 6h zjutraj, ko so deportacije napovedane, protestno zbrali pred azilnim domom Vič, da uradnikom podamo naše sporočillo: proti represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti se bomo še naprej borili z načeli miru, medsebojnega bratstva in spoštovanja. Pozivamo vse, da se udeležite jutranjega shoda in da kljub zgodnji uri pokažemo moč solidarnosti.

Za spoštovanje pravic delavcev in vseh ljudi! Tukaj smo!

The post USTAVIMO IZGONE DELAVCEV first appeared on Rdeča Pesa.

Večja mesta in kraje na praznik dela prebujajo tradicionalne prvomajske budnice, ki po šesti uri (ponekod pa že prej) začnejo doneti iz naših hladnih pločevinastih instrumentov. Običajno se dobimo že malo prej, da se organiziramo, vozniku damo podrobna navodila, kje je potrebno peljati, da slučajno ne zgrešimo naših stalnih postojank, kjer nas ljudje pričakujejo namesto svojih običajnih budilk. Že skoraj dvajseto leto zapored se povzpnem na odprt tovornjak, s tovariši glasbeniki se posedemo in pričnemo svojo prvomajsko turnejo.

Ustavljamo se pred bloki, starim Mercatorjem, domom upokojencem in pred zaselki hiš s spuščenimi roletami. Starejši godbeniki se spominjajo, da je včasih na balkone v blokovskih naseljih prišlo pozdravit več ljudi, da niso bili tako “sramežljivi” ter da so jim skoraj pri vsaki hiši dali kaj za okrepčilo. Z nostalgičnim obžalovanjem povedo, da so zdaj pač drugi časi, da se tudi budnice več ne pričnejo z Internacionalo, kot je to bil običaj.

Ponekod so budnice celo povsem opustili, drugje pa načrtno obujajo to staro tradicijo še iz časov, ko so godbe nastajale kot društva v okviru tovarn in rudnikov in jo preobražajo v folklorni običaj brez vsebine. Tu in tam se še ustavimo pri kakšni izmed hiš na pijači in pecivu. V nekaterih ulicah se zgodi, da rolete ostajajo spuščene in ostanemo neopaženi. Takrat pomislimo, komu in zakaj sploh igramo? Ali smo mogoče igrali pretiho, da nas delovni ljudje ne slišijo in spijo dalje? Ali prvi maj postaja praznik brez delavske perspektive in zgodovinskega spomina?

Na koncu naše poti zaigramo še na osrednjem trgu, kjer se prvi pohodniki zbirajo za prvomajski pohod, nam pa po zaigrani zadnji koračnici ostane občutek zadovoljstva in povezanosti. Svoje delo smo dobro opravili. Kljub temu, da našega tovornjaka na žalost niso krasile delavske parole, si želim, da z ohranjanjem tradicije prenašamo sporočilo prvega maja, praznika vseh delavk in delavcev, še posebej pa tistih, ki so se v preteklosti in ki se še naprej borijo proti vsem oblikam kapitalističnega izkoriščanja. 

Naj bo prvi maj praznik vseh delavk in delavcev, ki ustvarjamo in s svojim delom prispevamo k družbi. Naj bo opomin na to, da so dosežki delavskega boja pod nenehnim pritiskom kapitala in kapitalistične države, ki ji je bolj kot naše izborjene pravice pomembna konkurenčnost na trgu delovne sile. Naj bo opomin na dosežke delavskega boja, na zmage delovnih ljudi in naše medsebojne solidarnosti. Naj nas prvomajska budnica zbudi iz spanca in prepričanja, da je prvi maj zgolj otvoritev roštilj sezone. Naj nam vlije upanja in energije, ki jo bomo potrebovali za to, da si skupaj zgradimo boljši svet. 

Živel 1. maj!

The post “ZBUDI ME ZA PRVI MAJ” first appeared on Rdeča Pesa.

Pri Rdeči pesi smo se pogovarjali z iniciativo Prebijmo embargo, ki se danes odpravlja na Kubo z namenom dostave nujno potrebnih zdravil. 

V pogovoru odpiramo širši kontekst – od zgodovine kubanske revolucije in značilnosti kubanskega socializma do posledic dolgoletne ameriške blokade, ki močno vpliva na vsakdanje življenje ljudi.

The post NOV PODCAST: Hasta la victoria siempre: pogovor z iniciativo Prebijmo embargo first appeared on Rdeča Pesa.

“Narodnoosvobodilni boj in osvoboditev dežele sta privedla do enakih možnosti za razvoj ustvarjalnih sposobnosti za vse, konca sovražnikove okupacije in konca izkoriščanja človeka po človeku ter vsakršnega zatiranja med ljudmi, na katerih je temeljila prejšnja družba. V narodnoosvobodilnega boju je zrasel lik novega človeka – svobodnega občana socialistične skupnosti.”

Vida Tomšič, KPJ v boju za emancipacijo žensk

The post ŽIVEL DAN UPORA PROTI OKUPATORJU! first appeared on Rdeča Pesa.

Delimo oddajo Radia Študent z gostom Gregorjem Kašmanom. 

“Delavke in delavci, ki niso prepričani v to, da je socialistična prihodnost tista, ki jo želijo, si v vsakem primeru želijo izboljšanja delovnih pogojev, večje demokracije v družbi. To bo možno narediti samo s prekinitvijo kapitalističnega izkoriščanja v nekem trenutku. Eden boljših ukrepov v Sloveniji glede tega je zaprtje trgovin ob nedeljah. Nič več ne bi bilo na računih delavk če bi ob nedeljah delale, ampak za en dan smo 100.000 slovenskih delavk izvzeli iz procesov izkoriščanja.

Nismo delavci samo tistih osem ur v službi. Ko pridemo v svoje lokalno okolje lahko odločamo o svoji zelenici, o javnem potniškem prometu, o onesnaževanju okolja, športnem klubu, kulturnem društvu, vsa ta polja je potrebno demokratizirati. Tu so delavke in delavci ključni.

V italijanski tovarni GKN so se izdelovali izpuhi avtomobilov. Proizvodnja se je na neki točki zaradi ukrepov v podjetju zmanjšala in okrog 400 delavcev bi moralo biti odpuščenih. Podjetje je kupil nek investicijski sklad ki ga je želel zapreti. Delavci so potem zasedli tovarno. Odnose v podjetju so demokratizirali in delavci so vplivali na to, da se danes tam proizvajajo cargo kolesa. Za to so se sami demokratično odločili.

Zeleni prehod od zgoraj navzdol povzroči to, da delavni ljudje ne najdejo skupne točke v boju proti kapitalizmu. To povzroči, da so podnebni aktivisti in ljudje v fosilni industriji na nasprotnih polih. Zato je zeleni prehod nesmiseln.”

Povezava do celotne objave: https://radiostudent.si/znanost/arso/eko-socializem

The post DELIMO ODDAJO RADIA ŠTUDENT: EKO, SOCIALIZEM! first appeared on Rdeča Pesa.

Pred dobrima dvema tednoma je na delovišču v Mariboru izgubil življenje Kenan Karamuja. Njegova smrt je družbeni umor. Odgovornosti zanj ne nosi le lastnica in poslovodstvo podjetja BS VAR d.o.o, kjer je omenjeni 32 letni delavec opravljal delo, temveč celoten lastniški razred in kapitalistični družbeni red kot tak. Znotraj nenehne gonje za profitom in stalnega zasledovanja privatnih interesov lastnikov kapitala se ustvarjajo družbene razmere, v katerih so varnost, zdravje in družbene potrebe delovnih ljudi popolnoma podrejene bogatenju peščice prebivalstva. 

Odgovor lastnice podjetja BS VAR d.o.o na novinarsko vprašanje o Kenanovi smrti v najbolj brutalni obliki kaže na to izkoriščevalsko in velikokrat celo morilsko naravo sistema v katerem živimo. “Saj vsak dan umirajo, kaj se to vas na televiziji tiče. Banda pokvarjena!” S temi besedami je razkrila tako prezir do vrednosti delavskega življenja kot tudi logiko kapitala po kateri se stvari, ki se odvijajo za tovarniškimi vrati ne tičejo nikogar drugega kot lastnic in lastnikov kapitala. Ni jim dovolj, da si lastijo stroje, naprave, hale in da zmeraj bolj avtoritarno in popolnoma nedemokratično organizirajo delovni proces, sedaj želijo preprečiti še kakršnokoli razpravo o teh praksah. Lastniška banda grozi delavcem, novinarkam, delovnim ljudem kot celoti in jih označuje za pokvarjence. 

Takšne in podobne prakse sicer le redko splavajo na medijsko površino, so pa karakteristika delovnih odnosov v kapitalizmu. Tudi v Sloveniji smo lahko v preteklih letih videli številne primere, ki so se prebili izza trdno zapahnjenih vrat proizvodnih hal, kmetijskih konglomeratov, kontejnerjev prepolnih gradbenih delavcev in drugih delovnih okolij. Kemično podjetje Melamin tako toži družino delavca, ki je leta 2022 umrl v delovni nesreči, med drugim povzročeni zaradi slabe organizacije dela, ki predstavlja temeljno nalogo prav lastnikov kapitala. Istega leta je bilo ugotovljeno, da so lastniki podjetij Marinblue in Selea svoje delavke in delavce sili delati po 40 ur neprekinjeno, pri čemer so bili ti vseskozi izpostavljeni videonadzoru. Lastniki kmetijskih obratov na Dolenjskem pa so si lani poleti medsebojno preprodajali tuje delavce in jih pretepali. 

Neposredne žrtve takšnih praks so največkrat tuji delavci in delavke, ki se uvrščajo na sekundarni trg delovne sile, kjer so značilni nizka sindikaliziranost, višja intenzivnost dela in znatno manjša varnost zaposlenih. Vendar to ne pomeni, da so delavke in delavci na centralnem trgu delovne sile varni pred temu uničujočimi učinki kapitalističnega reda. Po ocenah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na letni ravni pri nas zaradi posledic poklicnih bolezni umre med 750 in 1000 ljudi. Podatki prav tako kažejo, da se slabšajo kazalniki duševnega zdravja celotne populacije. Zaradi posledic okoljske krize, ki je nerešljiva znotraj kapitalizma, vsako leto izgublja zdravje in življenje premnogo delovnih ljudi. 

Povečana avtoritarnost na delovnih mestih, zmanjšana dostopnost do javnih storitev (npr. zdravstvo), višanje intenzivnosti dela, nižanje delavskih in okoljskih standardov so procesi, ki bodo nesporno pripeljali do dodatnega zvišanja stopnje družbenih umorov. Pot do trajne ustavitve in preobrnitve teh procesov pa je samo ena. Zgraditi moramo svet, kjer bodo družbene potrebe in s tem vrednost človekovega življenja postavljene v samo središče. Takšen svet pa je možen le na ruševinah kapitalizma. 

#rdečapesa

The post DRUŽBENI UMOR first appeared on Rdeča Pesa.

V okviru Znanstivala, ki ga prireja Hiša eksperimentov, se bomo tudi mi udeležili z eksponati iz zgodovine.
Kliki in informacije skozi čas
Prikazali bomo sprehod skozi fizične nosilce in različne tehnološke eksponate, kako se je klikanje spreminjalo čez čas. Izziv bomo postavili tudi z “hackable” skrinjico na stikala.

The post Vrt eksperimentov 2026 first appeared on Računalniški muzej.

Spet se bomo udeležili enega najbolj pričakovanih dogodkov za vse navdušence nad znanstveno fantastiko in kulturo, ki je povezana z njo!
Na naši stojnici boste lahko zaigrali igre na pravih starih konzolah, kupili retro Joker ali vstopnice, ki bodo odlično darilo za vse navdušene nad tehnologijo. Pridite mimo, veseli vas bomo!

The post Na meji nevidnega first appeared on Računalniški muzej.

Na tokratnem srečanju se bo govorilo o prevajanju programske opreme v slovenščino.

Zelo lepo vabljeni vsi. Še posebej pa tisti, ki se s tem ukvarjate.

Vir slike: “Sketch14 internationalisation” by David Revoy, framasoft.org − CC-BY 4.0

The post c| srečanje № 35: Slovenjenje prostega programja first appeared on Računalniški muzej.

Šah je bil že od začetka razvoja umetne inteligence eno od najbolj zabavnih področij raziskovanja, ki je posebej nagovorila dr. Bratka.
Zato smo se odločili, da ga povabimo, da v okolju razstave, ki zaznamuje 50 let razvoja umetne inteligence pri nas, pripravimo manjši šahovski turnir, kjer se bodo lahko šahovski mojstri pomerili z legendo umetne inteligence, dr. Ivanom Bratkom.
Šahovske igre boste lahko spremljali od blizu, bo pa zagotovo zanimiv za ljubitelje šaha.

The post Šahovska partija z dr. Ivanom Bratkom first appeared on Računalniški muzej.

Slovenska Wikipedia je odprta zbirka podatkov, ki se spreminja, dopolnjuje in razvija. Ker jo lahko ureja vsak izmed nas, je skupna točka slovenskih urejevalcev skupina (Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti), ki smo jih povabili, da svoje znanje delijo še z nami in vsemi zainteresiranimi za urejanje slovenskih strani Wikipedije.
Pridružite se nam, da se bomo skupaj lahko naučili, kako lahko dodajamo vsebine, jih pravilno umestimo, povezujemo, ter na kaj še rabimo biti pozorni, da bodo vsebine čim bolj uporabne za vse, ki jih tematika zanima.
Ker je slovenska tehnologija v srcu naših dejavnosti, bomo tokrat poizkusili skupaj urediti nekaj pomembnih strani.

Dogodek poteka v okviru projekta Dan za spremembe.

The post Wiki urejaton first appeared on Računalniški muzej.

Umetna inteligenca je postala del vsakdanjega življenja, zato se z njo srečujemo vsi, tudi otroci.
Na delavnicah se ji bodo približali skozi zabavno druženje.

Postavili bomo umetno inteligenco v svetove, kjer ni obstajala, in ji dali nove podobe. Kako bi izgledala v gozdu? V srednjem veku? Na luni?

Delavnica je primerna za otroke od 5 – 12 let, s prisotnimi starši ali skrbniki, ki jih vabimo, da si v času delavnic ogledajo razstavo.

The post Počitniške delavnice first appeared on Računalniški muzej.

Umetna inteligenca je postala del vsakdanjega življenja, zato se z njo srečujemo vsi, tudi otroci.
Na delavnicah se ji bodo približali skozi zabavno druženje.

Postavili se bomo v vlogo računalnikov in samo skozi navodila narisali živali, ki jih opisuje algoritem za risanje.

Delavnica je primerna za otroke od 5 – 12 let, s prisotnimi starši ali skrbniki, ki jih vabimo, da si v času delavnic ogledajo razstavo.

The post Počitniške delavnice first appeared on Računalniški muzej.

Umetna inteligenca je postala del vsakdanjega življenja, zato se z njo srečujemo vsi, tudi otroci.
Na delavnicah se ji bodo približali skozi zabavno druženje.

Na delavnici se bomo poigrali z ustvarjanjem lastne zgodbe s pomočjo izdelave odločitvenega drevesa, kjer bo zgodba lahko sledila domišljiji otrok, z veseljem pa bomo pomagali, če se kje zatakne.
Delavnica je primerna za otroke od 5 – 12 let, s prisotnimi starši ali skrbniki, ki jih vabimo, da si v času delavnic ogledajo razstavo.

The post Počitniške delavnice first appeared on Računalniški muzej.

Umetna inteligenca je postala del vsakdanjega življenja, zato se z njo srečujemo vsi, tudi otroci.
Na delavnicah se ji bodo približali skozi zabavno druženje.

Na nedeljski delavnici si bomo prebrali knjigo Pobegli robot avtorja Vida Pečjaka, in jo poleg branja tudi ilustrirali po lastni domišljiji.
Delavnica je primerna za otroke od 5 – 12 let, s prisotnimi starši ali skrbniki, ki jih vabimo, da si v času delavnic ogledajo razstavo.

The post Počitniške delavnice first appeared on Računalniški muzej.

La narrazione storica degli albori dell'informatica, branca dell'informatica che oggi permea ogni aspetto della nostra esistenza sociale, è intervallata da ricordi e video testimonianze dei pionieri dell'intelligenza artificiale slovena. Attraverso interessanti postazioni digitali interattive, i visitatori potranno approfondire e approfondire le singole questioni che hanno interessato gli scienziati nelle diverse fasi di sviluppo delle approssimazioni del pensiero umano.

La visita guidata si svolgerà in italiano.

The post L’ORIGINE DEL FUTURO – 50 anni di sviluppo dell’intelligenza artificiale in Slovenia – visita guidata alla mostra first appeared on Računalniški muzej.

Iniciativa za Štepanjsko naselje je danes začela z zbiranjem podpisov za referendum proti odloku o urejanju prometa. Da bi do referenduma prišlo, mora do 28. maja zbrati 11.500 podpisov. Svoj podpis lahko oddate fizično na ljubljanskih upravnih enotah (Linhartova cesta 13, Tobačna ulica 5) v delovnem času UE ali elektronsko z veljavnim digitalnim potrdilom. Natančnejša navodila za oddajo podpisa najdete na tej povezavi.

“V postopkih po Zakonu o vzpostavljanju etažne lastnine (ZVEtL) je na primer v Štepanjskem naselju 69 parkirišč pripadlo 402 stanovanjema. Po novih predpisih (po sprejetju odloka o urejanju prometa) vsa ta stanovanja ne morejo zaprositi niti za parkirno dovolilnico za prvi avtomobil, kar pomeni, da morajo parkirati na očitno premajhnem številu svojih parkirišč ali pa plačevati redne cene parkiranja na občinskih. Zmagovalce sodnih sporov občina z novim odlokom tako postavlja v deprivilegiran položaj in skuša upor stanovalcev v kali zatreti tako, da ga dela ekonomsko nevzdržnega,” glavni razlog za referendum v intervjuju pojasnjuje predstavnik iniciative Klemen Fajs. In dodaja: “Gre za vprašanje, ki ne zadeva le ene soseske, ampak celotno Ljubljano. Pobuda povezuje prebivalce iz različnih delov mesta, saj se vsi soočamo z istim problemom. Novi odlok namreč prinaša: plačljivo parkiranje v soseskah (tudi ponoči), visoke kazni, omejitve števila vozil na gospodinjstvo in otežen dostop do dovolilnic za številne prebivalce. Mestna občina Ljubljana nam po 20 letih kuhanja parkirnih težav izstavlja račun za lastne napake. A resnica je preprosta, občina je ustvarila mesto brez mobilnostnih alternativ, parkirišč je premalo, dovolilnica pa ni rešitev, zato začenjamo zbiranje podpisov za referendum proti spremembam odloka o urejanju prometa.”

Pobudo za referendum so že podprle druge iniciative v mestu, med drugim: Iniciativa za ohranitev Plečnikovega stadiona, Iniciativa tržnice in Križank ne damo, Iniciativa proti sežigalnici v Ljubljani, Organizacija Alpe Adria Green in Mi smo Ljubljana. Na skupni tiskovni konferenci iniciativ je Arne Vehovar v imenu nasprotnikov gradnje sežigalnice pozval, naj se referenduma proti omenjenemu odloku in napovedani posvetovalni referendum o ljubljanski sežigalnici izvedeta na isti datum v začetku jeseni. Izpostavil je tudi diskriminatorna referendumska pravila, saj je treba za občinski referendum zbrati 5 odstotkov overjenih podpisov, medtem ko je na državni ravni potrebnih le 2,5 odstotka ter pozval, da se nepravičnost odpravi. Ob tem je dodal, da bi lahko tudi zbiranje podpisov bistveno olajšali in tako prispevali k večji demokratičnosti postopkov: “Razmisliti bi morali o zbiranju podpisov kot pri evropskih državljanskih pobudah, pri katerih zadošča podatek o enotni matični številki občana.”

The post Zbiranje podpisov za referendum proti odloku o urejanju prometa appeared first on Prelom.

Zgodovinski okvir

Stanovanjska politika je bila eden ključnih razvojnih stebrov socialistične Jugoslavije, saj je država državljanom formalno zagotavljala »pravico do stanovanja«. Ta cilj je uresničevala v treh ključnih razvojnih obdobjih: med povojno centralnoplansko obnovo ob koncu 40. in v 50. letih, ko je bila gradnja v domeni države; s samoupravnim modelom v 60. letih, ko so pomembno vlogo prevzeli podjetja in stanovanjski skladi; ter z reformo družbeno usmerjene stanovanjske gradnje na začetku 70. let, ki je vzpostavila sistemske možnosti za množično, industrijsko gradnjo stanovanj in velikih sosesk, kot je Štepanjsko naselje.

Primer Štepanjskega naselja presega lokalni okvir in opozarja na širšo težavo mobilnostne revščine: nezadostno učinkovit javni prevoz, nepovezano kolesarsko infrastrukturo in še vedno izrazito odvisnost od osebnega avtomobila.

V teh okvirih je razvijala različne modele financiranja, organizacije gradnje in oblik lastništva ter postopno uvajala standarde, ki so omogočali večja in kakovostnejša stanovanja. Pri tem je izhajala iz izkušenj stanovanjske gradnje v času Kraljevine Jugoslavije, hkrati pa sledila sodobnim usmeritvam v socialističnih državah, pa tudi v zahodni Evropi (zlasti na Švedskem, v Nemčiji in Franciji). Kljub ideološkim razlikam je vsem sistemom skupno načelo družbene odgovornosti za stanovanjsko preskrbo. Te reforme so pomembno prispevale k povečanju števila stanovanj, izboljšanju bivalnega standarda in razvoju sodobnih stanovanjskih sosesk.

Pilotni projekt družbeno organizirane gradnje

Štepanjsko naselje, soseska MS 3-2, zgrajeno med letoma 1973 in 1978, je bilo eno prvih v Ljubljani, zasnovanih po načelih »idealne soseske«. Šlo je za pilotni projekt družbeno organizirane gradnje cenovno dostopnih stanovanj, v katerem so v praksi preizkusili model množične stanovanjske gradnje. V približno 3000 stanovanjih danes živi okoli 10.000 prebivalcev.

Večji del soseske leži severno od Litijske ceste, v okljuku Ljubljanice pri sotočju z Gruberjevim prekopom, manjši južni del pa sega proti pobočju Golovca. Urbanistična zasnova (delo arhitektov Mirka Mrve in Justina Bevka) temelji na natečajni rešitvi iz leta 1971 in upošteva načela soseske kot samostojne enote z ločenimi prometnimi površinami in površinami za pešce ter sistemom zelenih odprtih prostorov.

Urbanistična zasnova

Osrednja hrbtenica je parkovno urejena os v smeri sever–jug, namenjena pešcem, ob kateri se nizajo polodprti kareji z nižjimi bloki in velikimi zelenicami. Javni programi (šola, vrtec, trgovine, storitvene dejavnosti, dom starejših) so zgoščeni v dveh vozliščih v severnem delu soseske ob Ljubljanici in v južnem delu ob Litijski cesti, kjer je tudi avtobusno postajališče LPP. Obe vozlišči sta v prostoru poudarjeni s skupino stanovanjskih stolpnic. Motorni promet je omejen na zunanje robove soseske, ob Pesarski in Parmski cesti, kjer so umeščeni tudi garažni objekti in parkirišča na terenu.

Naselje je zasnovano kot mešan stanovanjski sistem s štirimi tipologijami: vrstne hiše (P + 1), srednje visoki bloki (P + 4), stolpnice (P + 12) ter bloki z manjšimi stanovanji (t. i. samski bloki). Ta raznolikost omogoča socialno mešano sestavo prebivalcev.

Arhitektura

Arhitektura objektov, ki jo je zasnoval arhitekt Vladimir Brezar s sodelavci, je bila podrejena urbanistični zasnovi in racionalni, industrijski gradnji. Izbrana tehnologija je bila upoštevana že pri pripravi zazidalnega načrta (danes bi bil to občinski podrobni prostorski načrt – OPPN), v katerem so bile vnaprej določene dimenzije in oblika stavb. Uporaba tunelskih opažev je omogočila hitro in gospodarno izvedbo, hkrati je vplivala na standardizacijo tlorisov. Znotraj modularnega sistema gradnje so bila oblikovana stanovanja različnih velikosti – od garsonjer do triinpolsobnih stanovanj, kar je omogočilo raznoliko socialno in demografsko sestavo prebivalcev naselja. Pomanjkljivost take gradnje je bila, da imajo vsa stanovanja, ne glede na kvadraturo, enako veliko dnevno sobo. Vsa stanovanja (razen najmanjših) so bila načrtovana z balkonom – ložo – in dvostransko orientacijo. Tudi vhodi v objekte so urejeni dvostransko – na eni strani je vhod vezan na dovozno pot in parkirišče, na drugi na pešpoti.

Fasade so preproste in funkcionalne, rahlo členjene s prosojnimi pasovi iz kopelitnega stekla na območju stopnišč ter z vertikalami lož, katerih ograje so bile izvedene iz tridimenzionalno oblikovanih armiranobetonskih prefabriciranih elementov. Barvni odtenki fasad objektov v naselju v kombinaciji zemeljskih in primarnih barv so bili določeni v barvni študiji, ki jo je izdelal arhitekt in profesor na Fakulteti za arhitekturo Sergej Pavlin, eden ključnih ljudi, ki so v modernizem vnesli premišljeno rabo barve kot urbanističnega in arhitekturnega elementa. Premišljeno izbrane barve so bile namenjene orientaciji in določanju identitete posameznih delov soseske ter vizualnemu mehčanju velikih volumnov blokov, hkrati so izboljševale njeno prepoznavnost ter kakovost bivanja.

Kljub kasnejšim prenovam, s katerimi se je prvotna podoba fasad spremenila, naselje ohranja ključne kvalitete: jasno prostorsko organizacijo, ločitev peš in motornega prometa ter obsežne zelene površine znotraj naselja in po njegovem obodu, ki dajejo prostoru parkovni značaj in zagotavljajo visoko bivalno kakovost.

Posledice nepremišljene tranzicije iz družbene lastnine v zasebno

Vse modernistične soseske, tudi Štepanjsko naselje, so bile zasnovane tako, da so zunanje površine namenjene neposredno prebivalcem. Odprti prostor med stavbami – zelenice, poti, igrišča in parkirišča – je bil razumljen kot skupni, kolektivni prostor in ključni del bivanja, ne kot tržno blago. V času socializma je bil formalno v družbeni lasti.

Po osamosvojitvi so te površine prešle v last javnih subjektov (npr. občine, države), to pa dejansko pogosto pomeni tudi možnost razpolaganja z njimi. Zaradi nejasnega pravnega statusa danes potekajo številni postopki določanja pripadajočega zemljišča po ZVEtL (2008), pri čemer se pogosto premalo upoštevajo izvirni urbanistični koncepti in način financiranja sosesk.

Posledici sta postopna privatizacija in drobljenje skupnega prostora: zapiranje prehodov, ograjevanje in pritiski za pozidavo zelenih ali odprtih površin z novimi objekti. S tem se izgublja temeljna kvaliteta modernističnih sosesk kot celovitih “mest v malem”, kjer so bivanje, storitve in rekreacija povezani v uravnoteženo celoto, kakovost bivalnega okolja pa se postopoma slabša.

Vse modernistične soseske, tudi Štepanjsko naselje, so bile zasnovane tako, da so zunanje površine namenjene neposredno prebivalcem. Odprti prostor med stavbami – zelenice, poti, igrišča in parkirišča – je bil razumljen kot skupni, kolektivni prostor in ključni del bivanja, ne kot tržno blago.

Prometna problematika

Danes je ena ključnih tegob v Štepanjskem naselju prometna problematika, predvsem pomanjkanje parkirnih mest za prebivalce soseske. Ta težava ni posledica slabega načrtovanja, temveč spremenjenih družbenih razmer. Ob nastanku soseske so bila parkirišča zasnovana kot del stanovanjske funkcije – namenjena stanovalcem in vključena v ceno stanovanj. S približno 0,8 parkirnega mesta na stanovanje je naselje dosegalo (mednarodne) standarde svojega časa, ki pa niso predvidevali današnje stopnje motorizacije.

Soseska je bila načrtovana kot samozadostna enota v merilu pešca, kjer avtomobil ni bil nujen. Danes so delo, storitve in vsakdanje dejavnosti razpršeni po mestu, javni prevoz pa tem spremembam ne sledi dovolj učinkovito (netaktni vozni red, odsotnost nočnih prog), zato je avtomobil pogosto postal nuja, deloma pa tudi statusni simbol. Posledica so povečan pritisk na parkiranje in konflikti v prostoru.

Problematiko dodatno zaostruje razvoj ob obodnih cestah (predvsem ob Litijski in Pesarski cesti), kjer so bile prvotno za potrebe soseske predvidene površine postopoma prodane zasebnim investitorjem. Na teh parcelah so nastali različni programi – športni objekti, hoteli, trgovski center, novi stanovanjski objekti – številni brez ustrezno zagotovljenih parkirnih kapacitet. Obiskovalci teh dejavnosti zato obremenjujejo parkirišča v soseski. Tak razvoj poteka fragmentarno, brez celovite urbanistične vizije in brez preverjanja, kaj prostor še prenese, pri čemer potrebe prebivalcev, ki živijo v naselju, niso upoštevane. Razmere dodatno poslabšuje to, da niso bila zgrajena niti vsa v prvotnem načrtu predvidena parkirišča.

Gre za širši prehod iz nekdanjega »sistemskega urbanizma« v današnji bolj parcelno in investitorsko usmerjeni razvoj, kjer se prepletata javna logika soseske (skupni odprti prostori) in zasebna logika novih investicij (zapiranje, optimizacija za uporabnike). Mesto pri tem ne zagotavlja zadostnega usklajevanja, zato ni mehanizmov za skupno rabo ali redistribucijo parkirnih kapacitet. Novi programi bi morali prispevati k ravnotežju – na primer z omogočanjem deljene rabe parkirišč ali časovno prilagojenim dostopom – ne da še dodatno obremenjujejo prvotno infrastrukturo.

Namesto celostnih rešitev je MOL v Štepanjskem naselju uporabila parcialno reševanje težav z uvajanjem plačljivega parkirnega režima, pri čemer se postavljajo širša vprašanja dostopnosti in pravice do mesta. Primer Štepanjskega naselja tako presega lokalni okvir in opozarja na širšo težavo mobilnostne revščine: nezadostno učinkovit javni prevoz, nepovezano kolesarsko infrastrukturo in še vedno izrazito odvisnost od osebnega avtomobila.

Razvoj poteka fragmentarno, brez celovite urbanistične vizije in brez preverjanja, kaj prostor še prenese, pri čemer potrebe prebivalcev, ki živijo v naselju, niso upoštevane.

Zaključek

Štepanjsko naselje ni primer neuspešnega urbanizma, temveč primer uspešnega sistema, ki danes deluje v povsem spremenjenih družbenih razmerah. Njegova zasnova je bila premišljena, celovita in usmerjena v kakovost bivanja – z jasno ločitvijo prometa, bogatimi odprtimi površinami in dostopnostjo osnovnih programov po merilu pešca. Težava nastane šele, ko se ta logika začne razgrajevati s parcialnimi posegi, nepovezanimi investicijami in odsotnostjo dolgoročne prostorske vizije.

Kar danes dojemamo kot »težavo parkiranja«, je v resnici simptom globlje krize – krize dostopnosti, koordinacije in upravljanja prostora. Soseska ni bila zasnovana za družbo, v kateri je avtomobil osnovni pogoj mobilnosti, niti za sistem, kjer se prostor razvija fragmentarno, parcela za parcelo. Namesto prilagajanja sodobnih potreb strukturi, ki je na voljo, z usklajenimi in premišljenimi ukrepi se prostor vse pogosteje preoblikuje stihijsko, brez upoštevanja njegovih izvornih kvalitet.

Vprašanje zato ni več, koliko parkirnih mest manjka, temveč kakšno mesto želimo: mesto skupnih prostorov ali mesto individualnih interesov. Štepanjsko naselje jasno pokaže, da kakovost bivanja ni odvisna le od arhitekture, temveč predvsem od načina upravljanja prostora. Če ta odpove, začne razpadati tudi še tako dobro zasnovan urbanistični koncept.

V tem smislu Štepanjsko naselje ni težava, ki jo je treba rešiti, temveč opozorilo – kako hitro lahko izgubimo prostorske kvalitete, če mesto prepustimo parcialnim interesom namesto usklajenemu, odgovornemu načrtovanju.

The post Štepanjsko naselje: zgodba o načrtu in njegovi preizkušnji v času appeared first on Prelom.

Lepo vabljene_i na javno tribuno Avto – nuja ali luksuz? – O parkiranju, mobilnosti in pravici do mesta – od lokalnega konflikta do sistemskega problema. Tribuna bo potekala v četrtek, 7. maja ob 18. uri v Štepanjskem naselju, v parku na križišču Jakčeve in Prištinske ulice.

Štepanjsko naselje je v zadnjih mesecih postalo prizorišče razprav o uvedbi plačljivega parkiranja – a vprašanje, ki se odpira, presega meje ene soseske. Kako se danes gibljemo po mestu, komu je prostor namenjen in ali je avto še vedno izbira ali vse bolj nuja? Na javni tribuni bomo skupaj s prebivalci in strokovnjaki razpravljali o tem, komu je mesto namenjeno in kako lahko zagotovimo bolj pravično mobilnost za vse.

Dogodek pripravljamo v okviru projekta Mestna agora, skozi katerega si prizadevamo za bolj vključujočo in ozaveščeno družbo. To počnemo skozi neodvisno poročanje in odprte razprave, ki povezujejo prebivalce, strokovnjake in predstavnike mesta okoli ključnih tem, kot so prihodnost javnega prometa in javnega prostora, skrb za dediščino (na primer: Plečnikova tržnica, Bežigrajski stadion, Križanke), vzpostavitev prvega začasnega superbloka v Stari Šiški ter drugih, ki oblikujejo naš skupni prostor. V tem duhu vas vabimo, da se nam pridružite kot sogovornik ali poslušalec, saj verjamemo, da mesto najbolje deluje takrat, ko ga soustvarjamo skupaj.

Javno tribuno pripravljamo v sodelovanju z Iniciativo za Štepanjsko naselje. Projekt je sofinanciran od Ministrstva za kulturo RS.

Pridite, povejte svoje mnenje, zastavite vprašanje in prispevajte k razpravi.

The post Javna tribuna v Štepanjskem naselju: Avto – nuja ali luksuz? appeared first on Prelom.

Ambasada Rog poziva k udeležbi na shodu in tiskovni konferenci ob napovedanih izgonih delavcev, v sredo 6. maja ob 6. uri zjutraj pred Azilnim domom Vič (Cesta v Gorice 15).

Trenutno situacijo so komentirali z naslednjimi besedami:
“Ko se nam je zdelo, da stvari v državi ne morejo biti bolj absurdne, naši uradniki vedno uspejo prekositi sami sebe. Tokrat so za praznik dela spet novi skupini delavcev napovedali deportacijo.
Človek bi si ob tem mislil, da so tujci zagotovo zagrešili kak hud zločin, da se jih je Slovenija odločila izgnati. Toda na policiji boste zaman iskali njihovo kartoteko, v celi državi ne boste našli človeka, ki bi imel o njih slabo mnenje. Nasprotno, naša država bo deportirala mlado žensko, ki je pretrpela hude muke, da je lahko ubežala smrti, v Sloveniji pa se je kljub temu takoj vključila v družbo, poiskala službo in si ustvarila življenje. Ob njej izgon čaka tudi mlade fante, ki so bili žrtve težkega nasilja in so si komaj rešili življenja, preden so prišli do Slovenije, zdaj pa tu že mesece delajo, prostovoljijo in prispevajo k družbi. To pa še ni vse – na seznamu za deportacijo so tudi mnoge družine in celo otroci, ki tukaj hodijo v šolo. In da bi bil absurd popoln, Slovenija za takšne deportacije odšteje tudi po 10.000 evrov na osebo.
Kako naj si razložimo takšno ravnanje z ljudmi? Nekateri trdijo, da je to potrebno za varnost, toda kakšna države smo, če vidimo nevarnost v mladi begunki, ki vsak dan gara v tovarni, otroku, ki hodi v šolo, gluhonememu moškemu, ki dela kot prostovoljec na Rdečem Križu? Spet drugi pravijo, da je to potrebno za obvladovanje migracij, čeprav statistike jasno kažejo, da število iregularnih prihodov upada, medtem pa Slovenija obupano išče delavce po vsem svetu. A tudi če bi v te trditve verjeli, za takšno ravnanje z ljudmi ne bi bilo nobenega izgovora. To so naši sodelavci, prijatelji, sosedi, sošolci. So ljudje, ki jim pripada dostojanstvo. So del naše družbe in še kako srečni smo lahko, da so z nami.
Zato na ravnanje Ministrstva za notranje zadeve ne moremo pristati in se bomo v sredo ob 6h zjutraj, ko so deportacije napovedane, protestno zbrali pred azilnim domom Vič, da uradnikom podamo naše sporočillo: proti represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti se bomo še naprej borili z načeli miru, medsebojnega bratstva in spoštovanja. Pozivamo vse, da se udeležite jutranjega shoda in da kljub zgodnji uri pokažemo moč solidarnosti.”

The post Shod proti deprotacijam pred Azilnim domom Vič appeared first on Prelom.

Naš redni pisec in kolega Milan Zdravko Kovač vabi v četrtek, 7. maja na predstavitev svoje knjige Ujeta Ljubljana. V njej je podrobneje razdelal problematiko, ki jo je odprl tudi v večih prispevkih za Prelom: nazadnje v prispevku Refleksija o učinkovitosti delovanja PCL, pred tem pa tudi že v Urbanistična tragedija namesto rešitve in Tegobe urejanja ljubljanskega potniškega vozlišča. Predstavitev se bo pričela ob 18. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani, po predstavitvi knjige pa bo sledila okrogla miza. Knjigo toplo priporočamo v branje!

The post Predstavitev knjige Milana Kovača: Izgubljena Ljubljana appeared first on Prelom.

Dogovor med slovensko vlado in Mestno občino Ljubljana (MOL) o poglobitvi železnice v Ljubljani je bil podpisan novembra 2020. Potem se je zgodila pandemija, njen konec pa je prinesel tudi sredstva Evropske unije za okrevanje. Slovenija bi iz tega svežnja lahko prejela 5,7 milijarde evrov, od tega 2,1 milijarde nepovratnih sredstev, kar bi več kot zadostovalo za celostno ureditev največjega prometnega problema ne samo prestolnice, temveč Slovenije – ljubljanskega železniškega vozlišča. Predstavniki vlade in mesta so samo štiri mesece po odločitvi, da se železnica poglobi, v nacionalni načrt vključili le posodobitev primorske proge od Brezovice do pivovarne Union v Stari Šiški.

Kako bi od Pivovarne Union do Potniškega centra Ljubljana (PCL) s terena v podzemlje devet metrov globoko spustili 750 metrov dolge kompozicije tovornih vlakov, je še danes skrivnost.

„Najbolj škodljiv projekt,” sva takrat zapisala s kolegom Petrom Kerševanom. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je rekel: „Najprej posodobitev, nato poglobitev.” Kako bo od Pivovarne Union do Potniškega centra Ljubljana (PCL) s terena v podzemlje devet metrov globoko spustil 750 metrov dolge kompozicije tovornih vlakov, pri tem ni pojasnil. To je še danes skrivnost, saj naj bi bila gradnja PCL, ki poteka brez Državnega prostorskega načrta (DPN), še naprej pripravljena na poglobitev. Na začetku lanskega leta je Vrtovčeva naslednica, ministrica Alenka Bratušek, sporočila, da bo DPN določen do konca leta in da bosta v njem obvoznica za tovorni promet in poglobljena železnica za potniški promet skozi središče Ljubljane. A načrta še vedno ni! Medtem nam je ljubljanski podžupan Rok Žnidaršič maja lani povedal, da bo skozi središče potekala poglobljena proga za tovorni promet, potniški promet pa naj bi potekal po površini. Pri tem ni odgovoril na vprašanje glede križišča železnice z Dunajsko cesto in Šmartinsko cesto: bo izpeljana dodatna poglobitev pod železniško progo za kar devet metrov ali bo čez progo potekal most ali si lahko obetamo kar popolno prekinitev prometnih povezav med severno in južno Ljubljano?

Zemljišče na razpolago

Zemljišče vzhodno od PCL ob Vilharjevi in Masarykovi cesti so prodali slovaškemu investitorju, prodajni znesek pa javnosti ni znan.

Projektanti ljubljanske železniške postaje so ji za brezhibno delovanje železnice med Dunajem in Trstom pred skoraj dvesto leti dodelili obsežno zemljišče, ki je ostalo skoraj nedotaknjeno vse do leta 2007. Takrat so Slovenske železnice podpisale pogodbo z madžarskim investitorjem TriGranit za gradnjo Emonike, trgovskega centra z železniško in avtobusno postajo. Kot svoj delež v skupnem podjetju so vložile najpomembnejše strateško zemljišče v državi, ki stoji zahodno od postajnega poslopja in po katerem potekajo vse mednarodne in narodne železniške proge, nato pa ga Madžarom prodali za borih 22 milijonov evrov. Investitorju so oprostili še obvezo financiranja in gradnje železniške in avtobusne postaje (PCL). Povezavo prek tirov skozi poslovno zgradbo Emonike so sicer opustili in tako sta nastali severna Emonika ob Vilharjevi cesti in južna Emonika na trgu Osvobodilne fronte ob Masarykovi cesti. Zemljišče vzhodno od PCL ob Vilharjevi in Masarykovi cesti so prodali slovaškemu investitorju, prodajni znesek pa javnosti ni znan.

Avtobusni promet

Seveda bi bilo smiselno, da bi bil uvoz na avtobusno postajo z Masarykove ceste, a prostora za to ni.

Avtobusi na mednarodnih in regionalnih progah prispejo v Ljubljano na Fabianijev obroč, ki se na Masarykovi cesti dotika postajnega poslopja. Seveda bi bilo smiselno, da bi bil uvoz na avtobusno postajo z Masarykove ceste, a prostora za to ni. Zato so osrednjo avtobusno postajo namestili na Vilharjevi cesti med Emoniko in Vilharijo, zaradi česar bo treba urediti cestno infrastrukturo iz Fabianijevega obroča skozi podvoz Dunajske ceste na Vilharjevo cesto in nato skozi podvoz Šmartinske ceste nazaj na Fabianijev obroč. Pot avtobusov se je s tem seveda podaljšala, podaljšal se je tudi čas potovanja, zaradi česar so se povečali stroški obratovanja, pa tudi onesnaženost zraka. Komu mar?! Glavno, da so našli rešitev, vsaj za nekaj časa. Projekt nove avtobusne postaje na Vilharjevi cesti nam je bil javno razgrnjen decembra 2022, a kmalu za tem so ugotovili, da število peronov ne bo zadostilo potrebam, zaradi česar so 16 manjkajočih peronov namestili ob Masarykovi cesti. Tako je Ljubljana dobila severni in južni avtobusni terminal. Ker pa se bo avtobusni promet povečal, po napovedih za vsaj 50 odstotkov, in ker širitev obeh terminalov ni mogoča, bo treba zgraditi še tretji avtobusni terminal.

Ljubljanski potniški promet

O prestopu potnikov z železniške in avtobusne postaje na LPP očitno niso kaj dosti razmišljali.

Leta 2015 je MOL osrednji del Slovenske ceste – „osrednji javni prostor prestolnice” – preuredila v glavno avtobusno postajo za lokalni promet (LPP), več kot kilometer stran od železniške in avtobusne postaje, kar otežuje prestop potnikov. Z dograditvijo PCL se stanje ne bo izboljšalo. Obsežno parkirišče ob železniški postaji bi bilo primerno za ureditev postajališč LPP s povezavo na železniški potniški promet in mednarodni ter regionalni avtobusni promet. A kaj, ko je zemljišče prodano Slovakom!?

O prestopu potnikov z železniške in avtobusne postaje na LPP očitno niso kaj dosti razmišljali. Koalicija za trajnostno prometno politiko je že januarja 2022 opominjala, da sta najbližji LPP-postajališči Bavarski dvor in Razstavišče, ki sta od PCL oddaljeni sedem minut hoje. MOL pa je zgolj komentirala, da bo ponoči bolje, ker bo mogoče preurediti vozni red. Niti o kratkoročnih parkiriščih, postajališčih za taksije in shuttle povezave z letališčem doslej še ni bilo kaj dosti povedano. Težava je seveda tudi naraščajoči promet po Fabianijevem obroču Masarykove ceste in tisoče garažnih parkirišč pod PCL, novimi hoteli, poslovnimi zgradbami in trgovskimi centri Emonike, Vilharije in Gospodarskega razstavišča. Vse skupaj lahko povzroči prometni infarkt z dolgimi zastoji. Pri tem se nam upravičeno postavlja vprašanje, ali so bile pred podelitvijo gradbenih dovoljenj sploh pripravljene kakršnekoli študije.

The post Refleksija o učinkovitosti delovanja PCL appeared first on Prelom.

V začetku leta 2025 so občinske oblasti v Mariboru pompozno napovedale celovito prenovo javnega potniškega prometa v mestu. Ob predstavitvi so zapisale, da so se preureditve lotile z namenom zagotavljanja večje dostopnosti javnega potniškega prometa, ki naj bi prispevala k povečanju števila potnic in potnikov. Za to skrbno pripravljeno piarovsko fasado so se skrivali ukinitve številnih prog, zmanjšanje frekvence voženj na posameznih relacijah in s tem (še) manjša dostopnost javnega potniškega prometa vsem prebivalkam in prebivalcem Maribora.

Trgovski centri so za občinske funkcionarje precej bolj pomembni kot starejši in invalidi.

Spremembe, ki so bile pripravljene in uvedene na dobro znan avtoritaren, nedemokratičen in strokovnjaško-piarovski način, brez vključitve delavk in delavcev občinskega avtobusnega podjetja ter občank in občanov, so imele dejanske negativne posledice za delovne ljudi. Delavkam in delavcem so otežile prihod na delovna mesta, zmanjšale so se možnosti starejših in bolnih, da brez dodatnih stroškov pridejo do zdravstvenih ustanov, številnim šolarjem, dijakom in študentom pa so spremembe onemogočile pravočasen prihod v izobraževalno okolje.

Na samonikli, ljudski upor v Mariboru ni bilo treba dolgo čakati. Najprej so se dvignili na Teznem. V tej mestni četrti, ki je nekoč veljala za industrijsko središče Maribora, so angažirane prebivalke in prebivalci zagnali peticijo in v kratkem času zbrali 1500 podpisov. Z njo so zahtevali vrnitev proge 1 na staro traso in s tem ponovno zagotovitev neposrednega dostopa prebivalkam in prebivalcem Teznega do Univerzitetnega kliničnega centra (UKC). Nekaj tednov za tem se je družbeni boj za dostopnejši in kakovostnejši javni potniški promet razširil na celotno mesto. Peticijo “Avtobusi za ljudi, ne za župana” je podpisalo dodatnih 1000 ljudi, aprila 2025 je sledila javna tribuna z enakim naslovom, na njej pa so udeleženke in udeleženci s skupnimi močmi oblikovali 22 zahtev za boljši in pravičnejši javni potniški sistem. Te so obsegale takojšnjo ureditev najakutnejših prog, povečanje frekventnosti javnega potniškega prometa, demokratizacijo procesov odločanja, izboljšanje delovnih razmer voznic in voznikov ter dolgoročno podružbljanje celotnega sistema javnega potniškega prometa (medkrajevnega in mestnega), ki bi zagotavljalo, da bi bil ta dejansko namenjen zadovoljevanju družbenih potreb.

Ker se občina in vodstvo Marproma nista odzvala na zahteve, je takrat že vzpostavljena Pobuda za boljši JPP junija pripravila protest za boljši javni potniški promet in na njem so svoje zahteve predstavili tudi delavke in delavci ter predstavniki okoljskih organizacij. Celo po protestu je občinska oblast ostala popolnoma gluha za zahteve ljudi. Organiziranje za boljši javni potniški promet v mestu ob Dravi pa se nadaljuje. Pobuda za boljši JPP bo v prihodnjih tednih in mesecih opravila obsežno anketo med mlajšimi uporabnicami in uporabniki avtobusnega prometa ter med voznicami in vozniki z namenom ugotavljanja celovitega stanja in povezovanja bojev. O razlogih za aktivacijo, pomembnosti povezovanja različnih družbenih bojev in širših načrtih za prihodnjo ureditev javnega potniškega prometa so spregovorili štirje člani in članice te pobude.

Franci Žiberna: Niso avtobusi tisti, ki prometno bremenijo mesto, ampak avtomobili.

Franci Žiberna, starejši paraplegik, ki je trajno vezan na invalidski voziček, opozarja, da je nova avtobusna proga G1 izključila postanke na štirih pomembnih postajališčih. Tezenčani nimajo neposredne povezave do UKC, Zdravstvene postaje Magdalena, Glavnega trga in Druge gimnazije. Za invalide in starejše je takšna sprememba proge življenjskega pomena.

“Sprašujem se, ali so te spremembe res potrebne. Izvedene so bile brez upoštevanja potreb ranljivih skupin. Občinski ljudje zagotavljajo, da bo manj prometa v neposredni bližini UKC, ampak menim, da je zdaj ravno nasprotno.” Gibalno ovirani in starejši, ki so prej tja lahko prišli z avtobusom, morajo zdaj prositi katerega od svojcev, da jih na pregled odpelje z avtomobilom. “Niso avtobusi tisti, ki prometno obremenijo mesto, ampak avtomobili.”

Dodaja, da je mesto že imelo uspešne programe za integracijo starejših in invalidov, kot je brezplačen avtobusni prevoz s prilagojenimi avtobusnimi postajališči. “Zdaj te spremembe ogrožajo ves pretekli trud in dosežke,” pravi. Prepričan je, da bi bilo treba spremembe avtobusnih prog temeljito načrtovati s precej empatije. Te spremembe diskriminirajo ranljive skupine, kot so invalidi in starejši. Prvo in najpomembnejše merilo za postavljanje prog bi moralo biti to, da je vsem občanom obrobnih mestnih četrti omogočen nemoten dostop do UKC Maribor.

Emi Zlatoper: Primestni potniški promet se je poslabšal, ko so avtobusna podjetja dobila koncesije in si razdelila področja.

Emi Zlatoper se zdi pomembno, da jo avtobus pripelje od točke A do točke B, ne da mora neprestano prestopati in čakati na drug avtobus z drugim voznim redom. Razočarana je, ker je videti, da so trgovska središča za občinske funkcionarje precej pomembnejša kot starejši in invalidi. Pri takšnih prenovah javnega prometa bi po njenem mnenju morali biti vključeni uporabniki, in to tako, da bi bili njihovi predlogi upoštevani. “Ne pa tako kot zdaj, ko so nas klicali, ko je bilo že vse mimo, in še to samo zato, da zadostijo pogojem projekta, brez namena, da bi dejansko upoštevali naše predloge.”

Opozarja, da se je primestni potniški promet poslabšal, ko so avtobusna podjetja dobila koncesije in si razdelila področja, saj zdaj sploh ne vozijo po vsej Sloveniji. “Pri tem pa pravijo, da ne bi smeli uporabljati avtomobilov. Kaj pa naj?!”

Pred spremembami voznih redov je z avtobusom večkrat odpotovala do Kopra na izlet, zdaj to ni več mogoče, pravi. “Lani smo s prijateljicami želele na morje in edini avtobus, ki pelje do Kopra, je iz Murske Sobote. Ko je prišel na postajo, je bilo na voljo samo še pet prostih mest. Tisti hitrejši so se prerinili naprej, zunaj nas je ostalo vsaj kakšnih 15. Vsi smo imeli s seboj kopalke in brisače, zato smo potem namesto na morje razočarano odšli na Mariborski otok. Kako je mogoče, da Maribor nima povezave z Ljubljano in Koprom? Če hočeš iti z vlakom, pa samo do Ljubljane potuješ tri ure!”

A to ni edina negativna izkušnja. Pred časom je morala v UKC Ljubljana na poseg, termin je bil zgodaj zjutraj. Edina možnost za pot z javnim potniškim prometom bi bila sredi noči skozi Slovenj Gradec. “Če želim na izlet, grem na izlet, ne bom pa skozi vso Slovenijo hodila v Ljubljano! V UKC sem jih prosila, ali lahko pridem pozneje, pa so rekli, da če lahko vsi pridejo, lahko tudi jaz. Imela sem možnost, da grem opolnoči na vlak, kar zame niti po naključju ni prijetno, saj sem starejša ženska. Ali pa taksi, za katerega pa kot upokojenka pač nimam denarja. Nazadnje sem prespala pri prijateljici in zjutraj me je odpeljala do bolnišnice.”

Franc Krištofelc: Da bi ljudje potniški promet redno uporabljali, bi ta moral biti bolj učinkovit.

Franc Krištofelc je poudaril, da v mariborskem javnem potniškem prometu ni dovolj denarja za pokritje stroškov, ker ljudje premalo uporabljajo javni potniški promet. Da pa bi ga redno uporabljali, bi moral biti učinkovitejši. Zato bi morali zagotoviti bistveno boljši javni prevoz pred vstopom v mesto po glavnih in regionalnih cestah pa po železnici in avtocestah. Le tako bi lahko delovno aktivno prebivalstvo spodbudili, da bi ga uporabljalo, in s tem bi se vanj steklo tudi več denarja. Konkretno to pomeni, da bi za potovanja v mesta iz sosednjih občin in s širšega območja z medkrajevnimi avtobusi in vlaki ob vseh postajališčih JPP uredili parkirišča P + R, da bi lahko delovni migranti na javni prevoz v mesta prestopili čim bližje prebivališču.

Predvsem pa bi bilo nujno zagotoviti kakovosten avtobusni prevoz po avtocestah, tako da se v mestih in na vseh drugih avtocestnih priključkih zgradijo avtobusna postajališča in v bližini uredijo parkirišča, ki bi delovnim migrantom omogočala hiter prestop na avtobus. S tem bi ljudem s periferije omogočili, da prestopijo na avtobus čim bližje prebivališču. V vseh mestih, kjer je veliko dnevnih migrantov, bi morali vzpostaviti visokofrekventne krožne proge in omogočiti hiter prestop nanje z avtobusnih prog, ki po avtocestah vodijo do mest. Ob tem pa je treba na primernih razdaljah vzpostaviti še povezovalne proge v vse mestne predele in na postajališčih ob krožni progi omogočiti hitro prestopanje nanje. Poudarja še, da bi bila gradnja takšne infrastrukture precej cenejša kot pa dograjevanje pasov na avtocestah.

Fredi Magdič: Ljudje plačujemo dajatve, jih dajemo državi v upanju, da bomo mi kot skupnost imeli kaj od tega, ampak žal se v praksi kaže, da od naših dajatev večinoma profitira kapital.

Frediju Magdiču je jasno, da v stotisočglavem mestu ne more biti uslišana želja vsakega posameznika. “Nekaj drugega pa je, če je celotna skupnost prikrajšana za stvari, ki so včasih že bile, zdaj pa so nam jih odvzeli. Naše dajatve se večajo, hkrati pa je teh stvari, ključnih za skupnost, vedno manj. Ljudje plačujemo dajatve, jih dajemo državi v upanju, da bomo mi kot skupnost imeli kaj od tega, ampak žal se v praksi kaže, da od naših dajatev večinoma profitira kapital. To se je zgodilo pri prenovi javnega potniškega prometa v Mariboru, najslabše smo jo odnesli na Teznem. Izgubili smo povezavo z nekaterimi šolami in tudi z UKC. Tezenčani in Tezenčanke smo zbrali več kot 1500 podpisov, pa nas niso uslišali. In če so že bili pripravljeni ignorirati takšno množico ljudi, kaj šele bi bilo, če bi vsak posamično pisal na občino. Zato se nam zdi zelo pomembno, da se združujemo ne samo kot posamezniki s Teznega, ampak tudi iz različnih organizacij in gibanj. Le tako lahko zgradimo močno gibanje, ki ga občinski in državni funkcionarji ne bodo mogli ignorirati.”

Žal kolektivna zavest ljudi od osamosvojitve Slovenije slabi, meni. Ob naravnih nesrečah še znamo biti dobrodelni, pri takšnih stvareh, kot je slab javni potniški promet, pa tisti, ki ga ne uporabljajo, ne priskočijo na pomoč. ”Pozabljamo, da je družba močna toliko, kot zmore poskrbeti za najšibkejši člen. Zdaj pa se zdi, kot da najbolj skrbi predvsem za najbogatejše. Delitve na mlade, stare, invalide, najemnike, Ljubljančane, Mariborčane nam kot družbi škodujejo. Takšne delitve koristijo samo kapitalu. Ker se ne postavimo za sočloveka, ne moremo pričakovati, da bo kdo nam priskočil na pomoč, ko jo bomo potrebovali. Samo z združevanjem in organiziranjem bomo lahko izzvali vodilne strukture in jih prisilili, da se držijo svojih predvolilnih obljub.”

The post Organiziranje za boljši javni potniški promet v Mariboru appeared first on Prelom.

Agencija za varstvo konkurence je zoper Mestno občino Ljubljana (MOL) uvedla postopek ugotavljanja kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence zaradi “prevladujočega položaja na trgu ponujanja prostora za postavitev zunanjih oglasov”. Ljubljanski župan se je tudi na zadnji seji mestnega sveta izognil razpravi o prihodkih javno-zasebnega partnerstva MOL z Europlakatom v okviru projekta BicikeLJ, s tem ko je določil, da bo gradivo obravnaval odbor za finance. Kaj torej skriva?

Naša sodelavka Nada Ljubušić je že pred časom izračunala, da bo Europlakat od leta 2011 do leta 2033 s 701 oglasno površino, ki jo je dobil v zameno za postavitev in vzdrževanje sistema BicikeLJ z 80 postajami, zaslužil najmanj in krepko preko 110 milijonov evrov! Več na: https://prelom.je/eeeplakat/

The post Zakaj se župan izogiba razpravi o BicikLJu? appeared first on Prelom.

Leta 2011 je Mestna občina Ljubljana (MOL) za uvedbo pičlih 30 postaj in »upravljanje« sistema BicikeLJ s pičlimi 300 kolesi podjetju Europlakat v okviru »javno-zasebnega partnerstva« plačala s 360 oglaševalskimi mesti, šlo je za velike (billboard in metrolight/lightbox) oglasne površine, zaradi katerih se ne vidi ne drevo, ne ptica, ne stavba, pešec ali semafor. Cena za to butično estetiko: zasebni partner MOL-a, Europlakat, oglaševanje na 60 billboard plakatnih mestih v večini koledarskega leta ponuja za ceno okoli 6.300 evrov na teden, za najem 60 lightboxov pa je treba odšteti 10.450 € na teden!

Po letu 2013 in postavitvi vsega dveh novih postaj za 12-mesečno podaljšanje pogodbe sta v letih 2016 in 2019 MOL in Europlakat nadalje širila svoje javno-zasebno (ti počohaš moj hrbet, jaz bom tvojega) partnerstvo. Leta 2016 smo bili tako veseli koles, da so dotični podpisali aneks za postavitev in upravljanje 20 novih BicikeLJ postaj, Europlakat pa je v zameno dobil pravice za postavitev in oglaševanje na zunanjih požiralcih elektrike in onesnaževalcih razgleda – oglaševalskih vitrinah citylight. Šlo je za 80 tovrstnih vitrin – najpogosteje se v njih zaletavamo med hojo (ali kolesarjenjem!) – v mestnem jedru. Leta 2019 je Europlakat suvereno, z novim aneksom, pridobil pravice za oglaševanje na avtobusnih postajah LPP do leta 2035, postaviti pa je moral še 18 postaj za izposojo v sistemu BicikeLJ, da morda kdo iz Tomačevega uspe priplaziti do mestne gneče, kajti LPP med rajo velja za precej neuporaben kup poslikanih konzerv na kolesih. Obenem sta župan MOL-a in vodja korporacije JCDecaux, francoskega lastnika Europlakata, to plodno sodelovanje veselo podaljšala vse do leta 2033. Danes Europlakat oglaševanje na 60 citylight vitrinah v večini koledarskega leta preračunano ponuja za ceno okoli 7.500 € na teden! Na mreži digitalnih različic citylight vitrin oziroma ekranov v samem mestnem jedru se skupna cena oglaševanja na 24 ali 38 ekranih povzpne na med okoli 8.900 in 10.200 evri na teden! Vzporedno lahko na slednjih, digitalnih citylightih oglašuje do šest različnih oglaševalcev, s tem da vsak zakupi 10-sekundni interval znotraj minutne zanke.

Z izvirno pogodbo ter različnimi aneksi k javno-zasebnemu partnerstvu med MOL-om in Europlakatom je slednji v 10 letih pridobil 440 oglaševalskih vitrin, stojal in objektov. Zahvaljujoč dejstvu, da jih ima večina možnost obojestranskega oglaševanja, pa se končni saldo za Europlakat ustavi pri 701. oglaševalskem mestu! Gre za 243 mest na objektih billboard, 304 mesta na objektih lightbox in 154 mest na objektih citylight. Cene za tedenski najem so, kot je videti, zajetne, v letu pa je 52 tednov. Zato, someščanka, postoj, ko med svojim sprehodom po mestu ugledaš BicikeLJ ali ko v mestnem jedru vidiš vrsto ekranov, ki zamegljujejo tvoj pogled. Pomisli na 100 do 370 evrov, kolikor stane en teden zakupa površine za en sam oglas, zraven pa pomisli na to, da je bilo v zameno za sive BicikLJe v butični Ljubljani postavljena 701 taka površina. Zavedaj se, da je prostor za te površine velikodušno in širokožepno odstopila, da je sistem izposoje koles s prostorom izjemno visoke tržne vrednosti de facto plačala MOL-u v imenu vseh občank in občanov ter kako naivna je misel, da te tvoja naročnina na BicikeLJ stane »zgolj 3 evre na leto« . Če vse omenjene številke nadgradimo tudi s končnim, konzervativnim izračunom – Europlakat bo od leta 2011 do leta 2033 s 701 oglasno površino, ki jo je dobil v zameno za postavitev in vzdrževanje sistema BicikeLJ z 80 postajami, zaslužil najmanj in krepko preko 110 milijonov evrov!

Pomisli, meščan, na kupe denarja, ki se mečejo v te oglasne površine, in na to, da je del teh silnih evrov, ki se vrne med nas, blago rečeno – precenjen. Nekje daleč, na Dunaju in v Parizu, kjer so te vitrine iznašli, pa žanjejo sadove prodaje, trženja našega prostora. Ne, ne gre zgolj za tvoj občutek: tudi strokovnjaki pravijo, da je oglasov odločno preveč, da panoji, vitrine in plakati kazijo mesto, da celo ogrožajo prometno varnost ter da so vsebinsko in oblikovno oglasi na njih ocenjeni kot precej – povprečni. Spomni se na to, da je bil ta urbani prostor, ne le v mestnem jedru, še dobro desetletje nazaj, ko BicikLJa ni bilo, manj okrnjen, nenagužvan, svobodnejši. Pomisli na dejstvo, da za BicikeLJ plačujemo s tem prostorom, da za ta siva kolesa pravzaprav plačujemo z degradiranjem javnega prostora, zamudami, nervozami, zabijanjem drug v drugega ali v reklamni pano in polnjenjem zasebnih žepov. Ta tekst žal ne more biti zahteva po odškodnini, ta tekst je zato samo prošnja. Prošnja, da se naslednjič, ko vidiš BicikeLJ ali katerega od plakatov, spomniš, kako visoka je cena, ki joplačujemo prav vse meščanke in meščani. Ne da bi nas kdo sploh kaj vprašal.

The post €€€Plakat appeared first on Prelom.

1. maj 2025 ob 13.00.
Zborno mesto: Nove Fužine, Preglov trg (pred Knjižnico Fužine), Ljubljana.

Prvi maj kot mednarodni praznik dela predstavlja pomembno simbolno točko boja za delavske pravice in boljše življenje. Je priložnost, da se spomnimo dosežkov delavskega gibanja – da skozi spomin na pretekle boje ovrednotimo družbene razmere danes ter se ozremo v prihodnost. Hkrati nas ta dan opominja, da delavske in socialne pravice niso samoumevne, da niso nikoli podarjene, ampak vedno posledica organiziranih prizadevanj ljudi ter rezultat razrednega boja.

Tudi zato, ker je zgodovino delavstva in revolucije potrebno vrniti v naš imaginarij, vas vabimo, da se nam pridružite na prvomajskem zborovanju, v okviru katerega se bomo sprehodili skozi Fužine in Štepanjc, spoznali zgodovino njunega delavskega in revolucionarnega boja in hkrati naslovili izzive, s katerimi se delavstvo in naše organizacije soočamo danes.

Zborno mesto: Nove Fužine, Preglov trg (pred Knjižnico Fužine), Ljubljana
Vmesna postaja: košarkaško igrišče pri mostu v Fužinah
Zaključno mesto: Štepanjsko naselje, v javnem parku s klopcami ob poti ob Ljubljanci pri pasjem parku

Delavski naselji Nove Fužine in Štepanjc nudita priložnost, da spoznamo urbanistično zgodovino sosesk, zgrajenih v poznem socializmu, in jo povežemo z aktualnim samoorganiziranjem stanovalk in stanovalcev obeh sosesk. Četudi sta bili delavski naselji zgrajeni pozno v 20. stoletju, imajo Fužine in Štepanja vas daljšo zgodovino delavskega in revolucionarnega organiziranja. Med okupacijo Ljubljane je delavstvo Fužin in Štepanje vasi prevzelo pomemben del odgovornosti za organiziranje upora proti fašizmu in osvoboditev.

Tako kot so se ljudje v preteklosti v težkih razmerah upirali izkoriščanju in zatiranju, se moramo organizirati tudi mi. Danes se je nujno zoperstaviti procesom opustošenja naše družbe in planeta, ki sta direktna posledica kapitalistične ureditve sveta.

The post Prvomajsko zborovanje: pohod skozi delavski naselji Fužine in Štepanjc appeared first on Prelom.

Tretji september 2022. Lep, sončen dan. Eden zadnjih poletnih. V poslopju, v katerem je nekoč delovala menza Cestnega podjetja Ljubljana, vrvi od pričakovanja in optimizma. Približno sto mladih in malo manj mladih zagnano ureja hišo in okolico ter načrtuje, kako bo mrtvemu prostoru vdihnilo življenje. Nekateri pometajo teraso, drugi čistijo kuhinjo, tretji ugotavljajo, ali ima zgradba elektriko in vodo, peti odstranjujejo invazivne rastline, šesti preverjajo statiko, sedmi pomivajo tla, osmi pri vhodu na dvorišče razprostrejo črn napis na belem platnu – PLAC … Še isti dan se vsi skupaj pogovarjajo na prvi skupščini Participativne ljubljanske avtonomne cone. Ljubljana ima nov skvot! Odlična novica po dobrem letu in pol prebolevanja bolečine, ki jo je povzročila ljubljanska občina z rušenjem Avtonomne tovarne Rog. Malo slabša novica je, da so na odprtje prišli tudi policisti in popisali okrog petdeset ljudi. Takrat se zaradi tega ni nihče kaj preveč sekiral. Ni še bilo jasno, da bo tedanji lastnik Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) policijski zapisnik izkoristil za tožbo proti osebam na seznamu, tudi mladoletnim in novinarjem.

Pred tremi leti in pol nihče ni niti vedel, koliko časa bo skvot obstal. Zdelo se je, da bo vsak dan, preživet pod tisto streho, zmaga, zato smo tisti, ki smo zahajali tja, delovali, kot da morda naslednjega dne ne bo. Pod vtisom represije, ki so jo 19. januarja 2021 demonstrirale združene sile Zorana Jankovića in Aleša Hojsa, se je marsikdo bal, da bo zasedbi hitro sledila deložacija. Ampak razmere so bile vendarle drugačne kot v Rogu. Ni bilo korone, lastnik prostora ni ljubljanska občina, ampak država prek DUTB in kasneje Slovenskega državnega holdinga (SDH), ravno je začela delovati Golobova vlada, ki je materializirala proteste proti Janši in zato obljubila tudi marsikaj, česar sicer verjetno ne bi: med drugim, da bo podpirala avtonomne cone. In ker je bila šele na začetku mandata, še ni bila kompromitirana z aferami in prelomljenimi obljubami. Čas za zasedbo je bil skoraj idealen, bolje rečeno, najmanj neugoden, saj še nobena oblast ni z odprtimi rokami sprejela političnega skvota. Če ga nemara je, pa sta s tem postala vprašljiva prav njegova političnost in (ne)komformizem. Čeprav se je na zunaj zdelo, da vlada podpira zasedbo, to seveda ni držalo, kar se je nekaj mesecev po odprtju potrdilo v obliki tožb. Koalicijskemu trojčku se je zaradi opisanega konteksta prijazna in tu in tam pokroviteljska drža (zdaj že znamenito Golobovo sporočilo na Instagramu) le vklopila v trenutne politične razmere.

Takoj ko je neki prostor, organizacija ali kolektiv odvisen od financiranja ali katerekoli druge vrste podpore oblasti, se izgubi naboj upora, političnost zvodeni in skvot postane le še ena od nevladnih organizacij, ki imajo sicer morda lepe namene in delajo v dobro neke skupine ljudi, a postanejo del sistema in nikoli več ne morejo biti alternativa.

Ko se oblast obnaša tako, je treba biti še posebej previden. Taktiki vladajočih sta namreč lahko dve: prva je represija in nasilna odstranitev uporabnic in uporabnikov, druga je zadušitev politične organizacije z navideznim dogovorom, ki avtonomno skupnost potisne v odvisen položaj, ji odvzame kritično ost in si jo na koncu podredi. Takoj ko je neki prostor, organizacija ali kolektiv odvisen od financiranja ali katerekoli druge vrste podpore oblasti, se izgubi naboj upora, političnost zvodeni in skvot postane le še ena od nevladnih organizacij, ki imajo sicer morda lepe namene in delajo v dobro neke skupine ljudi, a postanejo del sistema in nikoli več ne morejo biti alternativa. Podobno kot prehod iz prave politike, to je ljudske politike od spodaj, v strankarski politični menedžment pomeni, da tisti, ki je naredil ta korak, sprejme igro strankarskega političnega menedžmenta in ne more biti več njegova alternativa.

Skupnost PLAC se je teh nevarnosti zavedala. Tudi o tem so po načelu horizontalne demokracije na skupščinah tekle razprave med uporabniki in uporabnicami z več izkušnjami z avtonomnimi prostori in tistimi z manj izkušnjami, a s svežimi zamislimi. Tako so se vsi skupaj učili, se organizirali, obenem pa oblikovali stališča v odnosu do lastnikov oziroma vladajočih in javnosti. Že to je bila za mlad skvot nova zmaga. A sledilo jih je še več. Vladajoči so prihajali v PLAC na pogovore, verjetno z dobrimi nameni, toda s povsem drugačno percepcijo politične stvarnosti. V skladu s pričakovanji so ponujali, da prostor lahko obstane, če se formalizira. Torej, če bi ustanovili društvo ali kakšno drugo pravno osebo, bi lahko za simbolno ceno ali brezplačno dobili prostor v najem. Mamljivo, kajne? Ja, a skupnost ni bila naivna, saj se je zavedala, da je v percepcijo vladajočih vgrajena birokracija, ki je ne moreš zamajati z dogovorom, ampak le s konfliktom. Zavedala se je, da sta se srečala svetova, ki sta lahko samo v protislovju, sicer močnejši poje šibkejšega.

Tako je pritiskala na oblast, da je ta iskala rešitve (ali se vsaj pretvarjala, da jih išče), ki bi ustrezale zahtevam skupnosti PLAC. Te so bile jasne: umik tožb in prenos zemljišča, na katerem je predvidena tudi gradnja stanovanj, na Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Ko bi ta gradil sosesko z javnimi najemniškimi stanovanji, bi PLAC ostal del soseske, neformaliziran. Kako bi taka soseska delovala, je razvidno iz projekcije, ki jo je naredila iniciativa Kaj bomo s Stolpniško?. Kazalo je, da bodo v nasprotju s pričakovanji zahteve uresničene. V PLAC je prišel minister Luka Mesec in obljubil, da bo vlada ugodila zahtevam. Zdelo se je, da je zadeva tako rekoč končana, a izkazalo se je, da imajo – povsem nepresenetljivo – bolj kapitalistični in močnejši igralci od Mesca in Levice drugačne načrte. Minister je klonil in prelomil obljubo, ko je (prav tako že znamenito) njegov telefon čez noč obnemel. Tako PLAC ni dobil nobenega zagotovila, da bo lahko obstal. Poraz? Nikakor.

Če bi Mesec izpeljal, kar je obljubil, bi bil PLAC res v varnejšem položaju, kot je zdaj, kajti javni stanovanjski sklad je precej manj kapitalistično naravnana institucija kot SDH. Vendar s tem, ko Mesec ni izpolnil obljube, PLAC tudi ni izgubil. V resnici je spet zmagal, saj je držal svojo linijo in se od nje ni oddaljil.

Če bi Mesec izpeljal, kar je obljubil, bi bil PLAC res v varnejšem položaju, kot je zdaj, kajti javni stanovanjski sklad je precej manj kapitalistično naravnana institucija kot SDH. Njegov namen je gradnja javno dostopnih stanovanj in lahko si predstavljamo, da bi PLAC ob sodelovanju skupnosti lahko postal socialno, politično in kulturno središče soseske. Ker se ne bi formaliziral, bi ohranil avtonomijo, zanjo pa bi se moral tudi nenehno boriti, kot se bo moral vedno in v vseh situacijah. Zdelo se je, da bo PLAC dosegel še eno zmago, saj se ne bi odpovedal nobenemu od svojih načel, poleg tega pa bi dosegel pomemben politični cilj: na ogromnem zemljišču bi zrasla javna najemniška stanovanja namesto divje gradnje za bogate, kakršno v zadnjih letih gledamo v Ljubljani. Vendar s tem, ko Mesec ni izpolnil obljube, PLAC tudi ni izgubil. V resnici je spet zmagal, saj je držal svojo linijo in se od nje ni oddaljil. Pa še nikakršnega dogovora z oblastjo ni sklenil in še danes – obstaja.

Rezultat te drže so več kot tri leta in pol delovanja skupnosti. V tem času se je veliko spremenilo. Mladoletni, ki jih je ob odprtju popisala policija, so zdaj polnoletni; PLAC je postal eno od središč alternativne kulture: v nekdanji menzi je potekalo krepko več kot tisoč prireditev; spletle so se nepreštevne vezi, ki so pripeljale do ustvarjalnosti na vseh mogočih področjih, od ljudskih odnosov do umetnosti in politike ter rokodelskih veščin; v njem so svoje mesto našli mnogi, za katere ga v sijočem središču ni; goji se sodelovanje aktivistk in aktivistov različnih generacij; politično se je v tem prostoru izobrazila celotna generacija mladih, številni med njimi sicer nikoli ne bi prišli v stik s politiko itd. Kako pomembno je imeti tak prostor, smo najbolj občutili, ko ga ni bilo – po rušitvi Avtonomne tovarne Rog. Brez skupnega prostora namreč povezovanje v skupnost ni mogoče. Zato je PLAC izjemnega pomena za Ljubljano.

PLAC je torej zgodba o uspehu. A kaj sledi? Koliko časa bo še obstajal?

Odgovor na to bi lahko bil: Nič ni večno, niti nihče od nas, saj smo vsi vsak dan bližje smrti. Morda ta ugotovitev komu zveni fatalistično, a je v resnici nasprotna temu. Rahlja strah in jemlje stvari takšne, kot so: avtonomijo nam bodo vedno skušali jemati, ohranjati pa jo je mogoče le z neprestanim delovanjem, bojem. To je tudi vse, kar ljudje lahko naredimo. PLAC je vedno bil in vedno bo ogrožen, le vrsta grožnje se spreminja. Glede na to, da je pred vrati začetek sodnega procesa in da se obetajo veliki premiki v vodenju države, je mogoče predvidevati, da bomo počasi s prijaznih teženj po podreditvi prešli k nasilnejšim metodam, ki se utegnejo stopnjevati glede na to, koliko odtenkov desne bo v novi vladi. Zato bodo potrebne tudi drugačne metode odpora.

Če obstaja dovolj dolg in poglobljen proces, skozi katerega smo se borili za pravično stvar, smo že zmagali. Zato PLAC ne more izgubiti.

Če zaprem oči, že vidim: po Linhartovi v spremstvu varnostne službe vozi bager, zavije levo mimo teniških igrišč, nadaljuje in pri balinarskem igrišču zavije desno. Varnostniki skušajo podreti dvoriščna vrata. Zaklenjeno. Hodijo okoli zemljišča, a nikjer ni luknje v ograji, skozi katero bi vstopili. Medtem kakšnih petsto ljudi – vsi tisti, ki so redno hodili v PLAC – postavi živi ščit in čaka na akcijo. Začne se prerivanje, večurni boj. Varnostniki naposled le prebijejo ščit, bager zapelje na dvorišče, šofer se začne pripravljati na rušenje. Zdi se, da bo kmalu vsega konec. Potem se združena ekipa ljubljanskih feministk odloči, da je dovolj zajebancije. Vržejo se pod bager, voznik osupel zategne ročno zavoro in pobegne iz kabine, medtem ko ena od feministk skoči na sedež in iz volana vzame ključ, v režo pa zlije nekaj lepljivega. Varnostniki prestrašeni stečejo za voznikom, barva na bagru se iz rumene začne spreminjati v rožnato.

Ne vem, ali se bo kaj podobnega uresničilo. Vem pa, da drži, kar sta že davno zapisala Darja Lamovec in Vito Flaker: vsaka akcija je uspešna! Če obstaja dovolj dolg in poglobljen proces, skozi katerega smo se borili za pravično stvar, smo že zmagali. Zato PLAC ne more izgubiti. Ali kot pravi moj prijatelj iz Sarajeva: »Nafaka* je v gibanju.« Jaz bi dodal, da je nafaka v specifični vrsti gibanja, imenuje se delovanje.

The post PLAC ne more izgubiti appeared first on Prelom.

OBVESTILO
Sporočamo, da bo v čertek in v petek info točka v Ljubljani obratovala po prilagojenem urniku, in sicer:

Četrtek, 7.5. med 10.00 in 12.30 uro
Petek, 8.5. med 12.00 in 16.00.

Testiranje bo v petek potekalo po nespremenjenem urniku, od 16h do 18h.

Hvala za razumevanje,
tvoja ekipa DrogArt

The post Spremenjen urnik infotočke v Ljubljani appeared first on DrogArt.

OBVESTILO
Sporočamo, da bo jutri v čertek info točka v Ljubljani obratovala po prilagojenem urniku, in sicer med 10.00 in 13.00 uro.

Hvala za razumevanje,
tvoja ekipa DrogArt

The post Spremenjen urnik infotočke v Ljubljani appeared first on DrogArt.

Tedenske novice

Vse novice

The post L’mit novičke appeared first on DrogArt.

OBVESTILO
Sporočamo, da bo v sredo in petek info točka v Ljubljani obratovala po prilagojenem urniku, in sicer:

SREDA (15.4): 12.00 – 13.00

PETEK (17.4.): 11.00 – 13.00

Vsi ostali programi (testiranje, dnevni center) obratujejo po običajnem urniku.
Hvala za razumevanje,
tvoja ekipa DrogArt

The post Spremenjen urnik infotočke v Ljubljani appeared first on DrogArt.

OBVESTILO
Sporočamo, da bosta v tem tednu info točka v Mariboru in Ljubljani obratovali po prilagojenem urniku, in sicer:

info točka Maribor

ČETRTEK (9.4): zaprto

ostali dni je odprta po običajnem urniku

info točka Ljubljana

SREDA (8.4): 10:00 – 13:00

PETEK (10.4.): zaprto,

ostale dni in druge aktivnosti, potekajo po običajnem urniku

Hvala za razumevanje,
tvoja ekipa DrogArt

The post Spremenjen urnik infotočke v Mariboru in Ljubljani appeared first on DrogArt.

OBVESTILO
Sporočamo, da bo v sredo in petek info točka v Ljubljani obratovala po prilagojenem urniku, in sicer:

SREDA (25.3): 10.00 – 13.00

PETEK (27.3.): 10.00 – 13.00

Vsi ostali programi (testiranje, dnevni center) obratujejo po običajnem urniku.
Hvala za razumevanje,
tvoja ekipa DrogArt

The post Spremenjen urnik infotočke v Ljubljani appeared first on DrogArt.

OBVESTILO
Sporočamo, da bo v tem tednu info točka v Ljubljani obratovala po prilagojenem urniku, in sicer:

TOREK (17.3.): 10.00 – 13.00

SREDA (18.3): 10.00 – 13.00

ČETRTEK (19.3.): 12.00 – 16.00

PETEK (20.3.): 10.00 – 13.00

V Mariboru pa bo v četrtek 19.3. odprta le do 11.45.

Vsi ostali programi (testiranje, dnevni center) obratujejo po običajnem urniku.
Hvala za razumevanje,
tvoja ekipa DrogArt

The post Spremenjen urnik infotočke v Ljubljani in Mariboru appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

Ne uporabljaj v kombinaciji z drugimi drogami. Še posebej nevarna je kombinacija z drogami ki delujejo depresivno na centralni živčni sistem, kot so npr. alkohol, opioidi, sedativi, hipnotiki. Tovrstne kombinacije lahko privedejo do življenjsko ogrožajočih zastrupitev

Pred uporabo substanco testiraj in preveri kaj dejansko vsebuje. Več informacij o testiranju najdeš na www.testi.drogart.org

Ukrepanje v primeru predoziranja

Ljudje so po uporabi sintetičnih kanabinoidov pogosto neprisebni. Lahko se padejo, se penijo v ustih ali so začasno paralizirani. Če je mogoče, jih postavite v stabilni bočni položaj in nenehno spremljajte dihanje.

Če nekdo pade v nezavest in je neodziven, pokličite 112. Preverite ali diha. Če ne dihajo, začnite s stiskanje prsnega koša, če diha pa ga postavite v stabilni bočni položaj in počakajte na prihod reševalcev.

Vzorec je v okviru anonimnega zbiranja vzorcev psihoaktivnih snovi zbralo Združenje DrogArt v Mariboru. Analizo vzorca je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

The post Heroin s sintetičnim kanabinoidom v Novi Gorici appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• V letošnjem letu smo zaznali večje število lažnih produktov, ki so se prodajali kot sladoled (3-MMC). Če ga uporabljaš, se zato še posebej priporoča uporabo anonimne storite testiranja drog.

Vzorec je v okviru anonimnega zbiranja vzorcev psihoaktivnih snovi zbrala info točka Drogarta. Analizo vzorca je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Obvestilo je pripravil Nacionalni inštitut za varovanje zdravja.

The post 2-MMC prodan kot sladoled (3-MMC) v Ljubljani appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• V letošnjem letu smo zaznali večje število lažnih produktov, ki so se prodajali kot sladoled (3-MMC) in mefedron. Če ga uporabljaš, se zato še posebej priporoča uporabo anonimne storite testiranja drog.

• Trenutno je na voljo malo informacij o tveganjih povezanih s 3-CMC in ostalimi katinoni. 4-kloroamfetamin (4-CA, amfetaminski derivat) je znan kot zelo nevrotoksična substanca. Ker sta si 4-CA in 3-CMC strukturno zelo podobna, obstaja verjetnost, da gre tudi v primeru 3-CMCja za toksično substanco. Trenutno ni nobenih raziskav, ki bi to potrdile, vendar se priporoča, da se vnosu omenjene spojine izognemo.

Vzorec je v okviru anonimnega zbiranja vzorcev psihoaktivnih snovi zbrala info točka Združenja DrogArt. Analizo vzorca je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Obvestilo je pripravil Nacionalni inštitut za varovanje zdravja.

The post 3-CMC prodan kot sladoled (3-MMC) na darknetu appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• V letošnjem letu smo zaznali večje število lažnih produktov, ki so se prodajali kot sladoled (3-MMC). Če ga uporabljaš, se zato še posebej priporoča uporabo anonimne storite testiranja drog.

Vzorec je v okviru anonimnega zbiranja vzorcev psihoaktivnih snovi zbrala info točka Drogarta. Analizo vzorca je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Obvestilo je pripravil Nacionalni inštitut za varovanje zdravja.

The post 2-MMC + NEP prodana kot sladoled (3-MMC) v Ljubljani appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Transformer (MDMA) appeared first on DrogArt.

The post Mešanica ketamina, kofeina in MDMA prodana kot “pink cocaine” v Ljubljani appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• V letošnjem letu smo zaznali večje število lažnih produktov, ki so se prodajali kot sladoled (3-MMC). Če ga uporabljaš, se zato še posebej priporoča uporabo anonimne storite testiranja drog.

Vzorec je v okviru anonimnega zbiranja vzorcev psihoaktivnih snovi zbrala info točka Drogarta. Analizo vzorca je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Obvestilo je pripravil Nacionalni inštitut za varovanje zdravja.

The post MDMA prodan kot mefedron (4-MMC) v Ljubljani appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

Če se odločiš za uporabo amfetamina, upoštevaj smernice zmanjševanja škode: 

• Pred zaužitjem substanco testiraj. Amfetamin je zelo namešana substanca, običajno s kofeinom ali kreatinom. Zaradi tega močno niha tudi čistost, kar lahko pomeni, da lahko neveda zaužije večjo količino, kot si načrtoval_a, s čimer se poveč tveganje za predoziranje. Več o testiranju substanc si lahko prebereš tukaj.
• Naredi alergijski test (če nimaš možnosti lab. tesitranja): pred vsakim novim nakupom zaužij manjšo količino droge, če so učinki drugačni od pričakovanih, ali močnejši kot bi pričakoval za tak odmerek, droge ne zaužij oz. prilagodi dozo.
• Zmeraj uporabljaj svoj pribor. Z deljenjem pribora lahko pride do prenosa nalezljivih bolezni, kot je hepatitis C. Ob redni uporabi postane nosna sluznica tanjša in hitreje zakrvavi. Ta kri lahko ostane na priboru za snifanje in, če je okužena, lahko pride do prenosa virusa na naslednjo osebo, ki bo snifala s tem priborom.
• Načrtuj uporabo. Učinki amfetamina trajajo dolgo, zato premisli o pravočasnem prenehanju uporabe in se tako izogni neprijetni nespečnosti.
• Ne uporabljaj preveč in prepogosto. Redna uporaba amfetamin lahko vodi k nastanku hujših zdravstvenih in psihičnih težav ter močne psihične zasvojenosti. Če opaziš, da imaš težave z zmanjšanjem ali prenehanjem uporabe, lahko poiščeš pomoč v naši svetovalnici. Več informacij lahko najdeš tukaj.

Vzorec je v okviru anonimnega zbiranja vzorcev psihoaktivnih snovi zbrala info točka Združenja DrogArt. Analizo vzorca je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

The post Zelo čist amfetamin v Mariboru appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Maybach (MDMA) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• V letošnjem letu smo zaznali večje število lažnih produktov, ki so se prodajali kot sladoled (3-MMC). Če ga uporabljaš, se zato še posebej priporoča uporabo anonimne storite testiranja drog.

Vzorec je v okviru anonimnega zbiranja vzorcev psihoaktivnih snovi zbrala info točka Drogarta. Analizo vzorca je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Obvestilo je pripravil Nacionalni inštitut za varovanje zdravja.

The post 2-MMC prodan kot mefedron (4-MMC) na darknetu appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Set in setting

Pri uporabi psihedelikov je okolje, v katerem jih uporabljaš, zelo pomembno. Psihedelike vedno vzemi v družbi ljudi, s katerimi se dobro počutiš, in v okolju, kjer se počutiš varnega. Nikoli jih ne vzemi v družbi ali okolju, ki ti ne ustreza, saj je to najboljši recept za bad trip. Ne izpostavljaj se situacijam, ki te lahko spravijo v stisko (npr. prihod staršev domov, množica nepoznanih, glasnih ljudi, grozljivi filmi, napeta glasba), saj se bo na psihedelikih ta stiska še povečala.

Prav tako je pomembno, kako se počutiš tik pred uporabo. Če se počutiš slabo, imaš skrbi ali si v dvomih, droge ne uporabi. Veliko ljudi psihedelike uporablja na afterjih, ker nič drugega ne prime več. Vendar so psihedeliki pri »skurjenih« telesih slaba ideja, saj je izkušnja lahko zelo neprijetna.

• Trip sitter

Priporoča se, da je poleg osebe/skupine ljudi, ki je/so vzela/-i psihedelike, trezna oseba, ki skrbi za stanje. Trip sitter naj bi ostal realen in »resničen«. V primeru anksioznih občutkov osebe, ki halucinira, naj umirjeno vodi/pomaga skozi trip, da si nebi storil/-i česa hudega.

Preden vzameš psihedelik si lahko pripraviš tudi en predmet/sliko, ki ti kaj pomeni, ali pa na list napišeš sporočilo samemu sebi (npr.«tripaš na 2C-B), ki te bo držal »prizemljenega« v primeru izgube občutka za čas, prostor, jezik, svoje telo in kratkoročni/dolgoročni spomin.

• Nikoli ne vozi…

… nikogar ali ničesar pod vplivom psihedeličnih drog, tudi če se ti zdi, da so učinki nekoliko popustili.

• Uporaba psihedeličnih substanc se odsvetuje v primeru težav v duševnem zdravju.

The post Pivnik z visoko vsebnostjo LSD na darknetu appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Hermes (MDMA) appeared first on DrogArt.

Splošno obvestilo

Splošno obvestilo

Splošno obvestilo

Splošno obvestilo

Splošno obvestilo

Splošno obvestilo

Splošno obvestilo

Splošno obvestilo

Splošno obvestilo

Splošno obvestilo