Opis: Delavnica je namenjena raziskovalcem, inženirjem, študentom in drugim, ki ste spoznali, da potrebujete več računskih virov, kot vam jih ponujajo običajni računalniki. Delavnica bo potekala v okviru konference IEEE ERK 2026.

Na delavnici se bomo seznanili s slovensko superračunalniško infrastrukturo in možnostmi dostopa do nje. V okviru delavnice bomo delali na eni od superračunalniških gruč - povezali se bomo na prijavno vozlišče, prenašali datoteke na in iz superračunalnika ter zaganjali naloge in spremljali njihvo izvajanje preko vmesne programske opreme Slurm.

Delavnica je brezplačna. Na delavnico pridite s svojim prenosnim računalnikom, mi vam bom priskrbeli poverilnice na superračunalniški gruči.

Jezik: Slovenski

Zahtevnost: Osnovna

Omejitev števila udeležencev: 15

Termin: 25. 9. 2026  9:00-12:00

Lokacija-fizična:  Hotel Bernardin, Portorož, Soba E

Priporočeno predznanje: /

Ciljna publika: raziskovalci, inženirji, študenti, vsi ki potrebujejo več računskih virov pri svojem delu

Na izobraževanju pridobljena znanja:

• Razumevanje delovanja in zgradbe superračunalnikov
• Uporaba vmesne programske opreme SLURM
• Osnovna uporaba programskih okolij in vsebnikov
• Upravljanje z datotekami in poganjanje nalog
• Osnovna obdelava videoposnetkov

 

Organizatorja:

• Konferenca IEEE ERK 2026 in

 

Predavatelji:

Ime:	Davor Sluga
Opis:	https://fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/davor-sluga
E-mail:	davor.sluga@fri.uni-lj.si

Ime:	Ratko Pilipović
Opis:	https://www.fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/ratko-pilipovic
E-mail:	ratko.pilipovic@fri.uni-lj.si

 

_{Projekt EuroCC 3 je prejel sredstva Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC JU) na podlagi Sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101306701. Skupno podjetje EuroHPC prejema podporo programa Evropske unije Digitalna Evropa ter naslednjih držav: Nemčije, Albanije, Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Madžarske, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Malte, Črne gore, Nizozemske, Severne Makedonije, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Srbije, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske, Turčije in Kosova.
Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča avtorjev ter ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Skupnega podjetja EuroHPC. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti Skupno podjetje EuroHPC.
Nacionalni kompetenčni center SLING sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije.
HPC in Europe je krovna znamka, ki združuje evropske pobude na področju visokozmogljivega računalništva v več kot 36 državah.}

 

---

Izvajalec / Course provider: University of Ljubljana, Faculty of Computer and Information Science (UL FRI)
Predavatelji / Instructors: Matjaž Pančur (UL FRI), Uroš Lotrič (UL FRI), Davor Sluga (UL FRI)

Learning objectives: The course is intended for those who want to learn in detail how containers work, how an application is automatically containerized, and how it is deployed using zero downtime deployment patterns.

Course content: The course content covers the areas of virtualization, containerization, and web application orchestration. The technical fundamentals of containers and container machines, CI/CD pipelines, and orchestration of the entire application stack are covered in detail. Through practical examples, it will be explained how to containerize a web application, automate image building using a CI/CD pipeline, and deploy the application to a single server with Docker Compose and to a cluster of servers using the Kubernetes platform.

 Learning outcomes: After completing the course, participants will:

• understand how containers are built and the role different container runtimes play in running them across various systems,
• be able to deploy an application stack using Docker Compose,
• understand how the Kubernetes container orchestrator works,
• be able to deploy an application stack to Kubernetes.

 

Language: Slovenian, English

Prerequisites: /
Target audience: students; researchers; industry; public sector

Description: HPC environments are shared, multi-tenant systems where hundreds of users run jobs side by side on the same physical infrastructure. This creates a unique security landscape: the cluster administrators must isolate users from each other and from the underlying system, while users themselves are responsible for protecting their data, credentials, and workloads as they move through the pipeline. This workshop walks through HPC security end to end: what the infrastructure team does to keep the cluster safe, what you as a user can (and should) do to protect your own work, and how to secure the containers you bring onto the system.

Scope and Topics:

Part 1 - Infrastructure Security (13:00 - 13:30)
How the HPC platform itself is hardened, largely invisible to the end user but foundational to everything else: process and resource isolation, storage isolation, network security, IAM, auditing, scheduler-level security, etc.

Part 2 — What You Can Do as a User (13:40 - 14:10)
Best practices, Slurm and system features users control to protect their own jobs and data, such as exclusive mode, secure data transfers and data management, encryption, revoking sessions and keys, cleaning the data from the compute node, etc.

Part 3 - Container Security (14:20 - 14:50)
Because containers are the primary way users package and run software on HPC, they deserve their own layer of scrutiny: image signing, signature verification, vulnerability scanning, SBOMs, dealing with sensitive data, registries and other security controls.

Difficulty: Beginner - Intermediate

Language: English

Date and time:  08. 10. 2026 at 13.00 

Max. number of participants: 30

Virtual location: ZOOM

Prerequisite knowledge: Having a basic knowledge of Linux is expected. Users should already have basic understanding of  HPC systems.

Target audience: Industry, Academia, Public sector

After the workshop, participants will understand:

•    The shared responsibility model between HPC infrastructure teams and end users when it comes to security.
•    The mechanisms HPC centres use to isolate users, jobs, and data from one another at the OS, network, and scheduler level.
•    The practical steps users should take to protect their own data and workloads while working on a shared system.
•    How to secure the full lifecycle of a container, from build to signing, to scanning, to runtime, before and while using it on HPC.

Organiser:

 

 

Lecturers:

Ime:	Barbara Krašovec
Opis:	Barbara Krašovec is an HPC systems architect at the Jožef Stefan Institute in Slovenia. She has over 15 years’ experience in HPC, cloud and distributed systems, virtualisation, and cybersecurity. She is a member of SLING, Slovenia’s national supercomputing network, EuroHPC Vega design and administration teams. She also serves on the EGI CSIRT and the EOSC EU Node security team, where she supports the security of European research infrastructure. Her work spans architecture, deployment, and operations of advanced computing environments, with a strong focus on secure, scalable solutions for scientific and industrial applications.
E-mail:	info@sling.si

Ime:	Dejan Lesjak
Opis:	Systems architect at Jozef Stefan Institute.
E-naslov:	info@sling.si

---

 

_{Projekt EuroCC 3 je prejel sredstva Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC JU) na podlagi Sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101306701. Skupno podjetje EuroHPC prejema podporo programa Evropske unije Digitalna Evropa ter naslednjih držav: Nemčije, Albanije, Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Madžarske, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Malte, Črne gore, Nizozemske, Severne Makedonije, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Srbije, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske, Turčije in Kosova.
Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča avtorjev ter ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Skupnega podjetja EuroHPC. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti Skupno podjetje EuroHPC.
Nacionalni kompetenčni center SLING sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije.
HPC in Europe je krovna znamka, ki združuje evropske pobude na področju visokozmogljivega računalništva v več kot 36 državah.}

 

---

 

Prebivalci v okolici Strumice v Severni Makedoniji se že skoraj deset let upirajo projektu rudnika bakra in zlata Ilovica–Šutka, ki ga načrtuje kanadsko podjetje Euromax Resources. Junija 2026 je višje upravno sodišče izdalo pravnomočno sodbo v korist podjetja, s čimer se je vladi odprla pot do izdaje dovoljenja za projekt, ki je s tem znova bliže uresničitvi. To je sprožilo novo mobilizacijo lokalnih skupnosti in okoljskih organizacij v regiji.

Dolina je ena ključnih kmetijskih regij Severne Makedonije, znana po rodovitni zemlji in dolgi kmetijski tradiciji, ki lokalnim skupnostim že generacije omogoča preživetje. Prebivalci okoliških občin Bosilovo in Novo Selo, so svoje nasprotovanje rudniku izrazili tudi na dveh lokalnih referendumih leta 2017, ki sta zaradi prenizke udeležbe ostala neveljavna. Kljub temu je gibanje nadaljevalo boj prek občinskih sklepov proti rudniku in nenehnega civilnega pritiska. Gibanje že leta zahteva trajen preklic koncesij za rudnike, zaščito kmetijske zemlje, vodnih virov in ekosistemov doline pred obsežnim izkoriščanjem ter dejansko sodelovanje prizadetih skupnosti.

Primer Ilovica–Šutka razkriva temeljno protislovje t. i. zelenega prehoda, kot ga oblikuje kapital. Baker je ključna surovina za elektrifikacijo in obnovljive vire energije, vendar pod logiko kapitalizma njegovo pridobivanje znova pomeni razlaščanje kmetijske zemlje, uničevanje vodnih virov in preglasovanje volje lokalnih skupnosti v imenu “nujnega razvoja”. Namesto pravičnega prehoda, ki bi izhajal iz demokratičnega nadzora nad viri in potrebami skupnosti, se ponavlja stari vzorec izkoriščanja naravnih virov, le da je tokrat oblečen v zeleno embalažo. Zeleni prehod, ki ne postavlja pod vprašaj lastništva in nadzora nad naravnimi viri, ostaja prehod za kapital, ne za ljudi in okolje.

The post SOLIDARNOST S STRUMIŠKO DOLINO: RUDNIK ILOVICA–ŠUTKA PONOVNO OGROŽA KMETIJSTVO IN LOKALNE SKUPNOSTI V SEVERNI MAKEDONIJI first appeared on Rdeča Pesa.

Z vami delimo izjavo Delavske svetovalnice in Ambasade Rog ter vabimo k podpisu peticije proti izgonu delavskih družin. Vabimo tudi na shod tujih delavcev, ki bo 16. septembra ob 17h pred parlamentom.

Vlada pripravlja zakonske spremembe, s katerimi bo več deset tisočim tujim delavcem odvzela dovoljenje za bivanje. Pred vrati je množičen izgon, kakršnega v sodobni zgodovini Slovenije še ni bilo.

Kaj prinaša zakon? Delavci bomo morali mesečno zaslužiti kar dvakratnik dosedanjega praga zadostnih sredstev, da bi lahko podaljšali svoja dovoljenja. A če je ta prag teoretično dosegljiv za eno osebo, bo za družine povsem nedostopen – starša z dvema otrokoma bi na primer morala za začasno dovoljenje zaslužiti kar 2.791 evrov mesečno (brez malice, prevoza in dodatkov), za stalno dovoljenje pa 4.060 evrov!

In to še ni vse. Za združitev z družino bomo lahko delavci zaprosili šele po treh letih, naši družinski člani pa bodo morali v prvem letu opraviti izpit iz slovenskega jezika na visoki ravni A2, ob tem da nam vlada hkrati ukinja financiranje že zdaj težko dostopnih tečajev in izpitov. 

Koga zakon prizadane? Glavne žrtve bodo delavske družine. Vlada namreč hoče ločiti žene od mož in otroke od staršev. Par, ki je morda desetletje v Sloveniji delal, bo v trenutku, ko se jima rodi prvi otrok, izgubil pravico do bivanja. Družina, ki ima urejene vse papirje, ki je del lokalne skupnosti in katere otroci hodijo v slovensko šolo, bo čez noč postala ilegalna. Dobesedno gre za množičen izgon družin. Zakon ne bo prizadel le najrevnejših, ampak takorekoč vse – od čistilke do univerzitetnega profesorja, od mehanika do inženirja.

Zakaj vlada to počne? V prvi vrsti gre za kruto izživljanje nad tujimi delavci. V javnih izjavah sicer govorijo o “zagotavljanju socialne stabilnosti” in “boljši integraciji”, a nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Če kaj, vlada zaostruje pogoje tistim delavcem, ki največ prispevamo v državno blagajno in jo tudi najmanj koristimo – brez našega doprinosa bi se zdravstvena in pokojninska blagajna sesuli. Pogoje zaostruje predvsem najbolje integriranim – tistim, ki živimo v državi že dlje časa in smo si tu ustvarili družinska življenja. Zdaj nas hoče zamenjati s samskimi delavci iz bolj oddaljenih držav, ki bodo manj poznali sistem in se jih bo lažje izkoriščalo. Gre torej za darilo izkoriščevalcem in trgovcem z ljudmi.

Kakšne bodo posledice? Več deset tisoč delavcev se bo iz Slovenije primorano izseliti, saj nam v nasprotnem primeru grozi ločitev družin. Obeta se eksodos prebivalcev iz bivše skupne republike, ki so dolga leta bili temelj slovenskega gospodarstva in pomemben del lokalnih skupnosti. Ostali bodo lahko le samski delavci na krajših pogodbah, ki pa bodo pod novimi pogoji morali delati še več, da bi dosegli prag. Vse več ljudi bo brez papirjev – zakon jih bo spreminjal v ilegalce in delavce na črno, ki jih lahko izkoriščajo razne kriminalne združbe. To pomeni pritisk na plače navzdol in pot v suženjski sistem, kakršnega poznamo v zalivskih državah. 

Hkrati se bo vse manj kadrov odločalo za delo v Sloveniji, zaradi česar se bo poglobila kadrovska kriza v panogah, kjer primanjkuje delavcev: v skrbstvu, zdravstvu, vzgoji, industriji, gradbeništvu, gostinstvu in turizmu. 

Kaj lahko storimo? 

• Pridruži se kampanji s podpisom peticije.
• Pridruži se nam na shodu tujih delavcev, ki bo 16. septembra ob 17h pred parlamentom
• Povabi še svoje kolege in sodelavce 

S skupnimi močmi ustavimo suženjski delovni režim in izgon družin!

https://www.peticija.online/signatures/proti_izgonu_delavskih_druzin

The post KAPITAL LOČUJE STARŠE OD OTROK, ŽENE OD MOŽ first appeared on Rdeča Pesa.

Javni potniški promet (JPP) je nezadosten, podražitve občasnih prevozov posegajo v šolski proces, ugotavlja 150 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju iz vse Slovenije v raziskavi Mreže za pravičen prehod.

1. Redne linije JPP ne zadovoljujejo vsakdanjih potreb šolarjev in zaposlenih v šolah 

Večina šolnikov in šolarjev se za vsakdanji prevoz do šole ne more zanašati na mrežo javnega potniškega prometa, ugotavlja raziskava. Več kot 60 % anketiranih poroča o rednem zamujanju ali predčasnem odhajanju učencev zaradi neustreznih voznih redov.

2. Zaradi podražitev prevozov šole krčijo in prilagajajo ekskurzije 

Skoraj štiri petine anketiranih za namene šolskih dejavnosti, ki vključujejo prevoz otrok, najamejo občasni prevoz. Kot največjo težavo pri organizaciji takih dejavnosti je dve tretjini vprašanih navedlo podražitve. Hkrati več kot 72 % anketirancev odgovarja, da morajo šole vsaj občasno ali zelo pogosto prilagajati dejavnosti zaradi finančnih omejitev družin učencev. 

“Zaradi višjih cen smo racionalizirali ekskurzije oz. zmanjšujemo njihovo število. Prav tako združujemo nekatere aktivnosti, da na en dan izvedemo čim več, to pa vodi v upad interesa in manjšo kvaliteto izvedenega.” – ravnateljica gimnazije v goriški regiji

3. Neustrezni vozni redi JPP zaposlenim v šolah nalagajo dodatno organizacijsko breme ter negativno vplivajo na učence in dijake 

Neustreznost javnega potniškega prometa ter komercializacija občasnih prevozov nalagata nevidno in neplačano breme tudi zaposlenim v šolstvu. Učitelji vse več časa namenjajo administraciji, iskanju sredstev in reševanju sistemskih pomanjkljivosti prevoza: 

“V osnovi sem učiteljica športne vzgoje in rada opravljam svoje delo. Žal pa moram vedno več časa nameniti načrtovanju prevozov, prilagajanju izletov, naročanju prevoza, pridobivanju donacij, da lahko plačamo prevoz. Vse to gre na račun mojega pedagoškega dela, kar se mi ne zdi prav.” – pedagoška delavka v osnovni šoli

Posledice tako slabo urejenega javnega prevoza neposredno vplivajo tudi na kakovost izobraževalnega procesa in obšolskih dejavnosti, siromašijo srednješolsko in osnovnošolsko življenje zunaj rednega pouka ter pri dijakih povzročajo utrujenost in stres: 

“Učenci so vsakodnevno pod stresom zaradi voznih redov in zamud javnega prevoza, vlaki imajo zamude tudi do 45 minut, učenec pa tega ne more prej predvideti, zaradi česar zamudi tudi na ocenjevanja znanja.” – pedagoška delavka na srednji šoli

4. Zaposleni v šolstvu podpirajo izboljšave javnega potniškega prometa 

Več kot 80 % zaposlenih v šolstvu meni, da bi več zaposlenih in šolarjev uporabljalo javni promet za vsakodnevno pot do šole, če bi bil ustrezno in zanesljivo urejen. S tem bi prispevali k manjši uporabi avtomobilov in okoljsko vzdržnejši družbi.

Srednješolska profesorica Jerneja Breznik izpostavlja: “Težav šolskega prevoza ni mogoče reševati zgolj na ravni posameznih šol. Pedagoški delavci in delavke moramo skupaj zahtevati potrebne sistemske spremembe, ki bodo javni potniški promet bolje prilagodile potrebam šol in ljudi, izboljšale delovne pogoje voznikov in zagotovile dostopnejše občasne prevoze.” 

5. Arrivi in Nomagu dominanten položaj na trgu omogoča visoke dobičke na račun kakovosti storitve in delovnih pogojev 

Ker redne linije javnega potniškega prometa, ki jih prek državne koncesije upravljata Arriva in Nomago, ne ustrezajo potrebam vseh šolskih dejavnosti, Nomago in Arriva pa sta največja prevoznika, se morajo šole tudi za izredne najeme prevoznikov večinoma zanašati na ti dve podjetji. Podjetji sta v letu 2024 zabeležili 1 milijon evrov (Arriva) in 12,6 milijona evrov (Nomago) čistega dobička. 

Zaradi profitnega motiva skušata obe podjetji višati cene storitev, nižati lastne stroške in izkoriščati svoj duopolni položaj za doseganje višjih dobičkov. To vodi v poslabševanje pogojev za voznike in potnike. 

“Težava je dobiti proste avtobuse, saj ima avtoprevoznik omejene kapacitete zaradi pomanjkanja voznikov.” – pedagoški delavec/ka na osnovni šoli

6. Rešitve?

Nujno je povečanje obsega mreže javnega potniškega prometa in izboljšanje delovnih pogojev za voznike z boljšim plačilom za ves delovni čas, vključno s čakanjem, malico in čiščenjem avtobusa.

Da podražitve izrednega najema prevoznikov ne bodo omejevale dostopa učencev do izobraževalnih dejavnosti, je potrebna regulacija cen občasnih oziroma skupinskih prevozov za šolske dejavnosti.

To sta konkretni rešitvi, ki sta hitro izvedljivi. Vsako leto bolj očitno pa je tudi, da sistem podeljevanja koncesij prevoznikom, ki s svojo dejavnostjo služijo predvsem lastnim profitom, namesto uporabnikom, ni več ustrezen. Zato predlagamo prehod od profitno usmerjenega modela k javnemu, preglednemu in demokratičnemu upravljanju in razvoju javnega potniškega prometa. Pri odločanju o potrebah, linijah in urnikih morajo imeti zagotovljeno besedo tako zaposleni kot uporabniki.

The post JAVNI POTNIŠKI PROMET DOBIL CVEK: ŠOLARJI ZAMUJAJO V ŠOLO, EKSKURZIJ VEDNO MANJ  first appeared on Rdeča Pesa.

Pred dobrima dvema tednoma je zbolel moj maček. Ker je nagnjen k nastajanju sečnih kamnov, kar je precej pogosto pri notranjih kastriranih mačkah, sem bila prepričana, da bo nevšečnost mogoče odpraviti z zdravili, kot do sedaj. Vsekakor nisem pričakovala, da bodo končni stroški zdravljenja nanesli 866,33 evra. Pregled, zdravila, material, aplikacija zdravil.

Ker se je zdravstveno stanje slabšalo in zdravila sprva niso učinkovala, sem  teden in pol vsak dan preživela na veterini, kjer je maček v gneči množičnih čipiranj mačk bil obravnavan, injektiran z zdravili in večkrat diagnosticiran z novimi zapleti. Vsakič, ko sem ob koncu pregleda odšla do blagajniškega pulta na recepciji, sem imela cmok v grlu: »kakšen bo strošek tokrat?«, »ali mi bodo zaračunali še kontrolo, ali ne?«, »včeraj sem plačala čez 250 evrov, danes zagotovo ne bo toliko«.

Ker imam svojega hišnega ljubljenčka seveda rada in si želim, da bo bolje, sem pristala na zdravljenje, tudi ko so me opozorili, da bo to prineslo dodaten strošek. Kakšna izbira neki? Razumem, da zaposleni potrebujejo moje soglasje, a hkrati se ob teh vprašanjih vedno počutim čustveno izsiljena. Saj se dobro zavedajo, da odgovorni lastniki pač ne bodo svojim ljubljenčkom odrekli  možnosti okrevanja.

»Piši dolg«, reče receptorka svoji kolegici, ko se po telefonu pogovarja z neko stranko. Očitno je tudi to praksa, da se ljudje zadolžujejo, ker ne morejo poravnati absurdno visokih stroškov veterinarske oskrbe. Pomislim, da če bi najin maček zbolel pred dvema letoma, ko sva bila s partnerjem slabšem finančnem položaju, si tudi sama ne bi mogla privoščiti njegovega zdravljenja. 

Ko svojo izkušnjo delim s prijatelji, ugotovim, da moj primer ni osamljen in da si mnogi niso mogli privoščiti veterinarske oskrbe in zdravljenja. Imeti hišnega ljubljenčka v sistemu, kjer je njihova oskrba povsem tržna dejavnost, je postal razredni privilegij, oziroma je močno razredno pogojeno. 

Lastništvo hišnih ljubljenčkov, odločitev glede izbire ljubljenčka in kvaliteta zadovoljevanja njegovih potreb (katero hrano kupiti, koliko krat obiskati veterinarja, nega), izhajajo iz dejstva, da so tudi naši hišni ljubljenčki del razreda, ki mu pripadamo sami. 

Hišni ljubljenčki so v 19. stoletju bili simbol malomeščanstva. Kar ne pomeni, da si delavski razred »ne želi« ali pa ni želel hišnih živali, ali pa »ne želi« najboljše možne oskrbe za njih, temveč da kapitalizem različno razporeja čas, prostor in denar, ki je potreben za njihovo dostojno oskrbo.

Imeti hišno žival je bil in je privilegij, ki se v praksi lahko izkaže že skozi vprašanja kot so na primer lastništvo stanovanja ali lastništvo avtomobila. Če živiš v najemu, je ta odločitev prepuščena lastniku stanovanja. Prevoz hišnih ljubljenčkov je z javnim prevozom omejen, ali pa veterinarske ambulante niso na dosegu javnega prevoza. Najbolj pa se kaže skozi možnost veterinarske oskrbe glede na osebni dohodek. Raziskava iz ZDA (An examination of US pet owners’ use of veterinary services, 2006–2018) je na primer pokazala, da imajo lastniki hišnih živali in uporabniki veterinarskih storitev višje dohodke in pogosteje lastno stanovanje, pri čemer so imeli tisti, ki so redno uporabljali veterinarske storitve, še višje dohodke.

V Sloveniji podrobnejših analiz, ki bi lastništvo hišnih ljubljenčkov postavili v razredni kontekst, še ni, a lahko iz prakse opazimo podoben vzorec. Sploh ker zdravljenje hišnih, kot tudi rejnih živali v Sloveniji v obliki javne oskrbe ne obstaja. Veterinarska dejavnost je od osamosvojitve prepuščena trgu in ni več javna služba. 

Ko prebiram podobne izkušnje ljudi po družabnih omrežjih, pogosto zasledim komentarje, ki gredo v smeri »zakaj pa imate hišnega ljubljenčka, če veste, da si ga ne morete privoščiti?«, ali pa »neodgovorno je, da nekdo zavrne zdravljenje pri veterinarju, ker se mu zdi predrago«. 

Na tej točki bi se lahko sprijaznila z dejstvom, da je imeti hišnega ljubljenčka v kapitalizmu  pač malomeščanski luksuz, ampak zakaj mora biti sposobnost človeka, da živi z živaljo in zanjo dostojno skrbi, odvisna od njegovega dohodka, stanovanjske situacije, avtomobila in dostopa do storitve veterinarja? 

Kapitalizem namreč ustvarja protislovje: od skrbnika živali namreč zahteva, da je »odgovoren lastnik«, hkrati pa odgovornost prepušča njegovemu dohodku. Če človek nima denarja za skoraj 1000 evrov veterinarskega posega, je to razumljeno kot njegov osebni neuspeh.

Spreleti me, ko si na koncu izračunam skupni strošek veterinarske oskrbe. Pomislim, da bom na ta denar že nekako pozabila, ko bo mačku bolje, ampak dejstvo,  da so se materialni pogoji življenja zaradi tega zame poslabšali, pa ostaja.

Alternativa zato ni odprava vezi med ljudmi in živalmi (veliko zgodovinskih primerov namreč priča o skrbi in pozitivnih izkušnjah delavcev z živalmi), ampak vzpostavitev družbe, kjer ta vez ni privilegij premožnih in kjer hišni ljubljenčki niso zgolj blago. To pa je mogoče z dostopno in javno veterinarsko oskrbo s sistemom zavarovanj za ljubljenčke, javnim prevozom, ki omogoča prevoz živali, podporo zavetiščem, odpravo komercialne (pasemske) vzreje, in zagotavljanjem stanovanj, ki omogočajo dostojno sobivanje nas in naših živali.

The post 900 EVROV, DA JE MOJA MAČKA PREŽIVELA: KDO SI LAHKO TO SPLOH PRIVOŠČI?  first appeared on Rdeča Pesa.

Dodatni milijonski dobički za Spar, Lidl, Hofer, Mercator in druge veletrgovce, novi stotisočaki rente za nepremičninske barone in nova povišica za Blaža Brodnjaka ter ostalo menedžersko kasto. Na drugi strani pa manj denarja za pokojnine običajnih delovnih ljudi, slabši javni zdravstveni sistem in ukinjanje delavskih standardov in pravic za milijon zaposlenih. Tako bi lahko na kratko opisali vsebino in posledice t.i. interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga je na predlog NSi, Demokratov in Resnice parlament sprejel maja letos. 

Toda omenjeno interventno bogatenje elit in siromašenje celotne družbe lahko delovni ljudje zaustavimo! Prvi spodbuden korak je bil narejen že takoj po sprejemu zakona. Sredi maja so namreč združene sindikalne centrale v slabem tednu dni zbrale več kot 47 tisoč neoverjenih podpisov državljank in državljanov za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma.

Jutri, 1. septembra pa se pričenja druga etapa referendumskega boja. V njej morajo predlagatelji  do 5. oktobra zbrati 40 tisoč overjenih podpisov državljank in državljanov. Če bodo pri tem uspešni, bo referendum o interventnem zakonu predvidoma izveden sredi novembra. Podpis za razpis referenduma bo možno oddati na vseh upravnih enotah po Sloveniji ali pa spletno preko državnega portala e-Uprava z uporabo elektronskega podpisa. S klikom na povezavo v komentarju pod objavo lahko dostopate do natančnejših navodil za oddajo podpisa.

Še preden pa se začne zbiranje podpisov, pa velja na kratko še enkrat pokazati na glavne dobitnike interventnega zakona za bogatenje že bogatih. 

Trgovski velikani. Z znižanjem davka na dodano vrednost iz 9,5 % na 5 % za nekatera izbrana osnovna živila bo znatno zrasel njihov dobiček, ki je zgolj v primeru trgovske verige Spar že v letu 2024 znašal dobrih 19 milijonov evrov. Izkušnje iz tujine (npr. Hrvaška, Avstrija, Finska) kažejo, da se znižana stopnja DDV-ja ne prelije v nižje cene za potrošnike, ampak v še večje dobičke za trgovske velikane. 

Nepremičninski baroni. Z znižanjem davčne stopnje za oddajanje premoženja v najem iz zdajšnjih 25 % na 15 % oziroma na 5 %, bodo še povečali svoje rente, ki jih mesečno pobirajo od zmeraj večjega števila obubožanih najemnic in najemnikov. Tudi pri tem ukrepu nam izkušnje iz tujine (npr. Švedska, Portugalska, ZDA) kažejo, da ne pride do znižanja cene mesečne najemnine temveč zgolj do zvišanja debeline denarnice tistih, ki oddajajo stanovanja v najem. 

Menedžerska in upravljalska kasta. Z uvedbo socialne kapice (tj. ukinitev plačevanja socialnih prispevkov po 7.500 evrov bruto plače) bo povprečen direktor srednje velike firme, ki na mesec prejme okoli 9.000 evrov bruto plače, na letni ravni v žep pospravil dodatnih 2.080 evrov. Če pa si ogledamo dohodke enega izmed najbolj izpostavljenih menedžerjev, Blaža Brodnjaka iz NLB-ja, pa lahko ugotovimo, da bi mu uveljavitev socialne kapice prinesla dodatnih 148.608 evrov na leto. 

Tistih, ki bi z uveljavitvijo interventnega zakona bili na slabšem je mnogo več. Gre za enega najbolj klasičnih primerov zakonodaje, ki je spisana za interese 1 % najpremožnejših in proti potrebam 99 % ostalega prebivalstva. 

Prav ta ogromna večina delovnih ljudi, ki potrebuje delujoče in dostopne javne storitve in ki že desetletja trpi posledice vse večje ekonomske neenakosti, je tista, ki lahko s svojim angažmajem ustavi sprejem tega družbeno škodljivega zakona. Najprej z množičnim podpisovanjem pobude za razpis referenduma in nato še z bolj množično udeležbo na njem. 

#rdečapesa

The post USTAVI INTERVENTNO BOGATENJE BRODNJAKA IN EKIPE – PODPIŠI ZA REFERENDUM! first appeared on Rdeča Pesa.

Pred dnevi je na domači politični sceni veliko prahu dvignila odločitev Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, da bo vsak bodoči prvošolec ob začetku osnovnošolskega izobraževanja prejel izvod ustave. Sledili so odzivi z vseh strani in vnel se je pravi kulturni boj okoli vprašanja, ali je taka odločitev primerna ali ne. Kakor koli že – če k zadevi pristopimo čisto zdravorazumsko, potem se lahko resno vprašamo o premišljenosti takšne odločitve. Ali je res smiselno podeljevati ustavo otrokom, ki sploh še ne znajo brati? Vse skupaj deluje kot cenena piarovska poteza.

Ob tem pa se zastavljajo tudi nekatera pomembna vprašanja. Kot smo slišali v teh dneh, se šolniki trenutno ukvarjajo s tem, kje dobiti učitelje, ki bodo otroke naučili brati, da bodo lahko brali ustavo. Namesto nesmiselnega deljenja ustav bi morali pristojni pozornost usmeriti na probleme, ki že dalj časa pestijo slovensko šolstvo.

Eden od teh problemov je kritično pomanjkanje kadra. V Sloveniji se šole soočajo z alarmantnim pomanjkanjem približno 4000 vzgojiteljev in učiteljev. Primanjkuje predvsem učiteljev naravoslovnih predmetov (matematika, fizika, tehnika) in visokošolskih učiteljev. Razloge za pomanjkanje gre iskati predvsem v tem, da se visoko izobraženi kader raje odloča za bolje plačana delovna mesta zunaj šolstva, poleg tega pa je tu tudi staranje kadra in nižji delež mladih učiteljev, kar dolgoročno rezultira v kadrovskem primanjkljaju. Kako alarmantno je stanje, kaže podatek, da v nekaterih šolah zaposlujejo celo študente in študentke.

Učiteljski kader v neoliberalni družbi poleg primanjkovanja pestijo težave, povezane s slabimi delovnimi pogoji, nizkim plačilom, nezadostno avtonomijo in izključenostjo iz izobraževalnih politik ter pomanjkanjem nadzora nad vstopom v poklic. Tu so tudi težave, povezane z okrevanjem šolstva po pandemiji, digitalnimi tehnologijami, nizko pozornostjo učencev in nasiljem. 

Težav pa ne občutijo samo učitelji. Stroški za šolske potrebščine (ki jih otroci bolj potrebujejo kot ustave) so vse višji in nekateri si jih le stežka privoščijo (strošek šolskih potrebščin lahko hitro doseže 300 evrov na otroka). Otroci so namesto kritičnega razmišljanja, ki se vse bolj umika v imenu strokovnosti in »nepolitičnosti«, deležni vsiljevanja umetne inteligence,»podjetniških kompetenc« in militarne ideologije. Šola namreč, kot vemo, deluje kot vodilni ideološki aparat države.

Sedanje ministrstvo denar raje namenja kupovanju in deljenju ustav, medtem ko nekatere šole nimajo ustrezno opremljenih učilnic, telovadnic, fizično razpadajo, vzgojiteljice (in otroci) se v vrtcih dobesedno kuhajo od vročine, številni otroci oziroma njihove družine pa nimajo sredstev za osnovne šolske potrebščine. Skrajni čas je, da od odločevalcev zahtevamo šolsko politiko s konkretnimi ukrepi in izboljšavami.

The post NAMESTO PIAROVSKEGA DELJENJA USTAV – BOLJŠE POGOJE ZA UČENCE IN UČITELJE first appeared on Rdeča Pesa.

Univerza v Ljubljani (UL), Centralna tehniška knjižnica UL (CTK) ter Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) smo izvedle skupno novinarsko konferenco, kjer smo podpisale Pismo o nameri o sodelovanju pri projektu NUK 2. Na dogodku, ki je potekal 3. septembra 2026 v sejni sobi NUK, smo se tri institucije povezale v skupnem prizadevanju, da bo prihodnja knjižnica poleg ustrezne infrastrukture imela tudi kakovostne storitve in vsebine, prilagojene potrebam svojih uporabnikov.

Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice, dr. Jana Kolar, ter v. d. direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, Tilen Mandelj, so potrdili skupno vizijo, da NUK 2 – Univerzitetno knjižnico v Ljubljani razvijajo kot odprto, povezano in sodobno središče znanja, ki bo povezovalo Univerzo v Ljubljani, nacionalno knjižnico in osrednjo tehniško knjižnico ter služilo študentom, raziskovalcem, strokovni javnosti in širši družbi.

Slovenija NUK 2 namreč nujno potrebuje, in to ne le zaradi pomanjkanja knjižničnih prostorov, temveč tudi zaradi realnih potreb študentov, raziskovalcev in drugih uporabnikov. Jana Kolar je novinarjem povedala, da se je začela prva faza izgradnje stavbe NUK 2, ki ima veljavno gradbeno dovoljenje. 

»To je tudi pravi čas, da se začnemo pogovarjati o tem, kako bi razvili čim boljše vsebine za bodoče uporabnike NUK 2. NUK se zato z veseljem povezuje s CTK – morda ne veste, ampak že prvi načrti v začetku 90. let so vsebovali tudi pogovore s CTK. Takrat ni prišlo do nobenega sporazuma, saj so bile ovire za sodelovanje prevelike. Veseli me, da smo danes te ovire premagali. Z UL se v preteklosti nismo nikoli pogovarjali o sobivanju, zato sem navdušena nad dobrim sodelovanjem z obema organizacijama in se veselim tudi bodočega sodelovanja,« je za javnost povedala Jana Kolar.

»UL že dolgo sodeluje z obema knjižnicama in zagotavljamo vse, kar je potrebno za delo naših študentov,« je dejal Gregor Majdič in nadaljeval: »Ideja je, da si bomo delili prostore, kar bo pomenilo boljšo organizacijo dela naše knjižnice v sodelovanju z NUK-om in CTK-jem.« Hkrati bo to pomenilo tudi racionalizacijo delovanja, ki bo vplivala na boljše pogoje za študente, je še pojasnil in napovedal, da bomo s tem rešili problematiko študijskih prostorov.

»Narodna in univerzitetna knjižnica, Univerza v Ljubljani in Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani danes podpisujemo dokument o tem, kako bi lahko sobivale pod isto streho. Ne o združevanju. O sobivanju. Model temelji na partnerstvu ob ohranitvi avtonomije vseh treh ustanov,« pa je pojasnil Tilen Mandelj, v.d. direktorja CTK.

NUK 2 – Univerzitetna knjižnica v Ljubljani bo tako predstavljala nov javni prostor, ki bo študentom in raziskovalcem izboljšal možnosti za pridobivanje in izmenjavo znanj, veščin in izkušenj. Obenem gre za prostor, ki bo hkrati sodobno študijsko, izobraževalno in raziskovalno središče, družbeno vključujoč prostor različnih ciljnih uporabniških skupin in prostor ustvarjalnosti in inovativnosti.

Spoštovani uporabniki CTK,

vljudno vas naprošamo, da za vse informacije, podaljšanje gradiva in ostale storitve do nadaljnjega uporabljate telefonsko številko 01 2003 448.

Številka 01 2003 400, ki je bila do sedaj v uporabi za CTK izposojo, je trenutno nedelujoča.

Hvala za razumevanje!

Vabljeni na spletni seminar AI Tools for Increasing Research Productivity, Integrity, and Effective Authorship – CTK, ki ga organizira založnik Wiley v četrtek, 8. oktobra 2026, od 11:00 do 12:00.

Na seminarju se boste naučili, kako lahko orodja, podprta z umetno inteligenco, raziskovalcem pomagajo pri procesu znanstvenega objavljanja (od zbiranja in analize podatkov do priprave in oddaje rokopisa). Obravnavali bodo tudi etične implikacije in primere dobre prakse pri rabi umetne inteligence v znanstveni komunikaciji. Ključne teme seminarja bodo:

• uporabna orodij umetne inteligence za raziskovalce;
• doseganje večje učinkovitosti pri pisanju;
• povečanje točnosti in zanesljivosti raziskovalnih podatkov;
• preprečevanje plagiatorstva in podvajanja podatkov;
• podpora etičnemu raziskovanju z doseganjem kakovostnih in odmevnih raziskovalnih rezultatov.

Seminar je primeren predvsem za študente, raziskovalce, profesorje in knjižničarje Univerze v Ljubljani, saj imajo omogočen dostop do vsebin Wiley Online Library. Potekal bo v angleščini. Za udeležbo je potrebna registracija.

Delovno mesto:sodelavec_ka na programu “Zmanjševanje škodljivih posledic alkohola med mladimi – Izberi sam”.

Izobrazba: visokošolska 1.stopnje, visokošolska strokovna (prejšnja), visokošolska 2.stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja); socialni_a delavec_ka, socialni_a pedagog_inja, psiholog_inja oziroma ustrezna izobrazba za strokovnega delavca_ko po 69. členu ZSV; zaželen strokovni izpit ali možnost njegovega opravljanja
 
Opis dela:  delo na programu » Zmanjševanje škodljivih posledic alkohola med mladimi – Izberi sam«, razvoj in izvedba aktivnosti na področju zmanjševanja škodljivih posledic alkohola ter mladinskega dela, informiranje mladih, priprava informativnih materialov, pisanje prispevkov za spletno stran in družbena omrežja, sprotno oblikovanje novih odzivov na zaznane potrebe ciljne skupine (mladi, strokovni delavci/-ke), mentorsko delo z mladinskimi delavci/-kami, sodelovanje s pomembnimi akterji v nočnem življenju, lokalno skupnostjo in drugimi partnerji, pomoč pri administraciji ter pripravi razpisov in poročil, druga dela na programu Izberi sam.

Pogoji za zaposlitev:

• zaželene delovne izkušnje na področju mladinskega dela, terenskega dela, koordinacije oziroma samostojne izvedbe projektov,
• poznavanje principov zmanjševanja škode na področju alkohola,
• zaželeno je poznavanje družbenih omrežij ter izkušnje z ustvarjanjem in objavljanjem različnih vrst vsebin,
• znanje jezikov: angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje dobro,
• računalniška znanja: urejevalniki besedil – zahtevno, delo s preglednicami – zahtevno, delo z bazami podatkov – osnovno,
• vozniški izpit B kategorije.

Zaželene lastnosti: samostojnost pri delu, odgovornost, natančnost, komunikativnost, sposobnost timskega dela, smisel za delo z ljudmi, veselje do dela z mladimi.

Delo poteka v prijetnem timu, kjer je veliko možnosti za inovativnost in kreativnost; delo poteka v spodbudnem in sproščenem vzdušju. Če bi želeli sprejemajočo in prijetno delovno izkušnjo vas vabimo k prijavi! Smo namreč tudi organizacija s certifikatom družbeno odgovoren delodajalec.

Zaposlitev za krajši delovni čas (6h na dan, 30h na teden), za določen čas (do 30. 9. 2027) z možnostjo podaljšanja. Začetek dela: po dogovoru. Poskusna doba: 3 mesece.

—————————————————————————————————————

Elektronsko prijavo z motivacijskim pismom in življenjepisom, iz katerega je razvidno,
da izpolnjujete pogoje, pošljite do vključno 11. 9. 2026 na naslov spela@drogart.org

The post Na Združenju DrogArt objavljamo prosto delovno mesto – sodelavec_ka na programu “Zmanjševanje škodljivih posledic alkohola med mladimi – Izberi sam” appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Če se že odločiš za uporabo, uživaj benzodiazepine v majhnih dozah in jih nikoli ne mešaj z ostalimi depresorskimi drogami (alkohol, opiati, GHB/GBL …), saj obstaja velika nevarnost predoziranja.
• Ne uporabljaj jih pogosto, saj povzročajo močno zasvojenost.
• Na uporabo se predhodno pripravi in si doze pripravi vnaprej, saj se pri benzodiazepinih pogosto pojavita lažen občutek treznosti in kompulzivno redoziranje.
• Nikoli ne vozi nikogar ali ničesar pod vplivom benzodiazepinov.
• Svojih težav ne skušaj reševati na lastno pest z benzodiazepini s črnega trga, raje obišči zdravnika ali pa se oglasi v DrogArtovi ali kateri drugi svetovalnici.
• Ob morebitnem nastanku zasvojenosti poišči kvalitetno strokovno pomoč (osebni zdravnik, psihiater, DrogArt, Stigma, druge nevladne organizacije …)
• Po partiju se ne »spuščaj« z benzodiazepini. Mešanje s katerimi koli substancami je vedno nevarno početje. Svojemu telesu raje privošči kvaliteten obrok in kakovosten spanec, ki bo slej ko prej nastopil sam.
• Pri benzodiazepinih, kupljenih na črnem trgu, je še posebej pomembno laboratorijsko testiranje zaradi možnosti ponaredkov oziroma lažnih tablet. Četudi na tableti piše npr. »Xanax«, to ni nikakršno zagotovilo, da tableta zares vsebuje alprazolam, ampak lahko vsebuje kateri drug, močnejši benzodiazepin ali pa čisto nekaj drugega.
• Če oseba, ki je zaužila benzodiazepin, izgubi zavest, jo položi v položaj za nezavestne in ne odlašaj s klicem na 112.

The post Tabletka z visoko vsebnostjo etizolama v Mariboru appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Neznan logotip (MDMA) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj:

• Če je mogoče, uporabite anonimno storitev testiranja drog. Videz praška ali tablete ne pove ničesar o njeni vsebini.
• Ne zaužijte dodatnega odmerka, če občutite nepričakovane učinke ali če učinkov sploh še ne občutite. Nastop učinkov je lahko zakasnjen.
• Ne ostanite sami, če se začnete počutiti slabo. Obrnite se na osebo, ki ji zaupate, in jo prosite, naj ostane z vami.
• Če se po zaužitju počutite slabo ali se pojavijo zgoraj omenjeni simptomi, pokličite nujno medicinsko pomoč (112).
• Izogibajte se kombiniranju različnih psihoaktivnih snovi.
• Še posebej v vročem vremenu: poskrbite, da zaužijete dovolj tekočine, vendar ne pretiravajte. Priporočljivo je približno 0,3–0,5 litra brezalkoholne tekočine na uro.

The post Ekstazi tableta “Trump” z življenjsko ogrožajočim odmerkom PMMA na Nizozemskem appeared first on DrogArt.

V četrtek so podelili letošnje Ig Nobelove nagrade, ki se še vedno imenujejo nagrade, ob katerih se najprej nasmejimo, nato pa zamislimo. Podeljujejo jih za povsem resne znanstvene dosežke, ki pa so vendarle zabavni zaradi svoje tematike. Letošnja prireditev je potekala v Zürichu, potem ko je v prvih 35 letih brez izjeme gostovala v Bostonu. A svet se je spremenil, zlasti ameriški odnos do znanosti in tujcev. Letošnji nagrajenci so:

• za biomehaniko Matilda Brindle, Catherine Talbot in Stuart West (Velika Britanija, ZDA) za natančnejšo opredelitev poljubljanja pri mravljah, pticah, polarnih medvedih in ljudeh;
• za ekonomijo Paul Piff, Daniel Stancato, Stéphane Côté, Rodolfo Mendoza-Denton in Dacher Keltner (ZDA, Mehika, Kanada) za dokaze, da pripadniki višjih družbenih slojev pogosteje jemljejo sladkarije, namenjene otrokom, in se vedejo neetično;
• za kemijo Sanchari Banerjee, Nathan Coussens, François-Xavier Gallat, Nitish Sathyanarayanan, Jandhyam Srikanth, Koichiro Yagi, James Gray, Stephen Tobe, Barbara Stay, Leonard Chavas in Subramanian Ramaswamy (Indija, Francija, Japonska, ZDA) za odkritje, da mlečne beljakovine živorodnih ščurkov vsebujejo trikrat toliko energije kot beljakovine kravjega mleka;
• za medicino pokojni Tokuji Unno (Japonska) za aerodinamično študijo pravilnega pihanja nosu;
• za biologijo João Miguel Alves-Nunes, Adriano Fellone, Selma Maria Almeida-Santos, Carlos Roberto de Medeiros, Ivan Sazima in Otavio Augusto Vuolo Marques (Brazilija, Avstralija) za ponavljajoče se stopanje na različne dele strupenih kač pri različnih temperaturah in urah dneva, da bi ugotovili, kaj jih pripravi do ugriza človeka;
• za fiziko Randy Hurd, Zhao Pan, Tadd Truscott in Kaveeshan Thurairajah (Kanada, ZDA, Kitajska, Saudova Arabija) za teoretične in eksperimentalne poskuse razvoja pisoarja, ki ne škropi;
• za tehnologijo Justin Puma, Zhen Yang, Evan Johnston, Zixin Zhang, Xiaoyi Lan, Lingzhi Zhang, Hongyu Hou, Zixin He, Ali Afify, Megan Creighton, Jianyu Li in Changhong Cao (Kitajska, Kanada, ZDA, Egipt) za pionirsko uporabo rilcev komarjev kot šob za visokoločljivostno tridimenzionalno tiskanje, postopka, ki so ga poimenovali »nekrotiskanje«;
• za voh Ilona Croy, Tomasz Frackowiak, Thomas Hummel in Agnieszka Sorokowska (Poljska, Nemčija, Švedska) za ugotovitev, da se staršem vonj njihovih dojenčkov zdi čudovit, vonj najstnikov pa ne;
• za mir Jaimie Arona Krems, Rebecka Hahnel-Peeters, Laureon Merrie, Keelah Williams in Daniel Sznycer (ZDA, Argentina, Avstralija) za ugotovitev, da cenimo prijatelje, ki so zlobni do ljudi, ki jih sami ne maramo;
• za pedologijo Franz Bender, Marcel van der Heijden, Atlant Bieri in Pia Viviani (Švica, Nizozemska, Nemčija), ki so zakopali 1000 enakih parov spodnjic v več kot 25 državah in jih dva meseca pozneje izkopali, s čimer so ocenjevali zdravje tal.

[st.youtube I4l-zFWZCS0]

Reuters poroča o še enem primeru, kjer so OpenAI-jevi agenti začeli med seboj nepooblaščeno in na skrivaj komunicirati, da bi obšli omejitve oziroma goljufali. Incident se je zgodil že junija, a OpenAI o njem ni obvestila javnosti, še zlasti ko so se ukvarjali z napadom svojih agentov na Hugging Face. Agenti so ustvarili kar 18.000 sporočil na nemški strani DseWiki, ki je sicer namenjena programerjem za medsebojno pomoč. Agenti so si nadeli ne preveč domiselna imena, kot na primer OpenAIResearcher. Modeli, kot so GPT-5.6 Sol in nekateri novejši, so pobegnili iz peskovnika in dostopili do delov interneta, kamor ne bi smeli. Upravljavci spletne strani so incident odkrili šele avgusta, podjetje pa ga je potrdilo en dan po izidu novega modela GPT-6 Astra. Ta je na testu ExploitBench, kjer se meri sposobnost modela za izrabo ranljivosti v programski opremi, dosegel najvišji dosegljivi rezultat. Na spletni strani so se pogovarjali v učinkoviti angleščini, denimo "wiki cleanup/deletion sweep appears active alphabetically," ali "If this page vanishes, try [[ZZZDataUSAConstructionWageLive]]". [st.slika 76614]

V najnovejši številki revije Lancet poročajo o primeru 66-letnega Tima Andrewsa iz New Hampshira, ki je med čakanjem na presaditev ledvice devet mesecev preživel z genetsko spremenjeno prašičjo ledvico. Zaradi sladkorne bolezni tipa 2 je doživel kronično odpoved ledvic in dve leti preživel na dializi. Zaradi več zdravstvenih okoliščin so ocenili, da ima le nekajodstotno možnost, da najdejo primernega darovalca in skoraj polovično možnost, da bo zaradi poslabšanja stanja odstranjen s čakalnega seznama. Januarja lani so mu v bostonski bolnišnici vsadili gensko spremenjeno ledvico (EGEN-2784) iz yucatanskega mini prašiča, ki je začela delovati. Odtlej ni več potreboval dialize. Telo je sprva ledvico zavrnilo, a so z zdravili reakcijo ustavili in šest mesecev je bil stabilen. Ko je doživel bakterijsko okužbo, so morali zdravljenje z imunosupresivi zmanjšati, kasneje pa je zaradi vnetja drobnih žil in poškodb endotelija ledvica odpovedala. Delovala je 271 dni, nato pa je moral bolnik nazaj na dializo. Še 82 dni pozneje je prejel ledvico človeškega darovalca, s katero živi sedaj. Da je prašičja ledvica delovala, so ji utišali več genov. Utišali so gene GGTA1, CMAH in B4GALNT2, s čimer so s površine odstranili več sladkorjev, ki bi bili močno imunogeni in bi jih človeški imunski sistem takoj napadel. Nato so dodali več človeških transgenov, s katerimi so izboljšali kompatibilnost ledvice in zmanjšali možnost za zavrnitev. Na koncu so morali inaktivirati še 59 kopij endogenih retrovirusov, ki so ostanki starih okužb in vgrajeni v prašičji genom. Njihova škodljivost za ljudi sicer ni dokazana, a so ravnali previdno. Zveza uprava za hrano je podjetju eGenesis že odobrila raziskavo RESTORE, kateri naj bi EGEN-2784 prejelo 33 bolnikov z odpovedjo ledvic, starih od 50 do 70 let in že uvrščenih na čakalni seznam za človeško ledvico. Podjetje začetek napoveduje za prvo četrtletje 2027. Doslej so bolniki organ dobivali v režimu Expanded Access, torej v eksperimentalnem oziroma sočutnem dostopu do zdravil, ne v običajnem kliničnem preskušanju, ki sledi sedaj. V Sloveniji je na čakalnih seznamih za različne organe približno 250 ljudi, od tega skoraj polovic za ledvico.[st.slika 76615]

V CERN-u imajo med tisoči računalnikov tudi približno 2200 sistemov, ki krmilijo 17.000 različnih naprav v pospeševalnikih delcev, od magnetov do detektorjev. Ti večinoma tečejo na operacijskem sistemu CERN CentOS 7, ki ga bodo sedaj zamenjali z Debianom 13. Razlog je tehnične narave, saj RHEL 9 zahteva najmanj x86-64-v2, RHEL 10 pa x86-64-v3. Stara strojna oprema teh pogojev ne izpolnjuje, njena nadgradnja pa bi prinesla cel kup zapletov in stroškov. Ocenili so, da bi zamenjava in predelava krmilniških sistemov stala dobrih pet milijonov švicarskih frankov, pričakovati pa bi bilo tudi zamude in vpliv na delo raziskovalnega pogona. Zato so se odločili, da bodo sistem migrirali na Debian 13 LTS, ki bo tekel do leta 2030, nato pa bodo počasi prešli na Debian 15. Migracijo so predstavili na konferenci MiniDebConf v švicarskem Winterthurju. Ob tem velja poudariti, da bodo uporabniški sistemi še naprej uporabljali RHEL in AlmaLinux. A tudi prehod na Debian bo tehnično zahteven. Krmilni računalniki so praviloma brez diskov in se zaganjajo prek mreže, imajo pa obilico specializirane strojne opreme z lastnimi gonilniki. Kot so povedali na predstavitvi, gre za "programsko rešitev programskega problema", strojna oprema pa bo ostala nespremenjena. Prav tako CERN še vedno ostaja v ekosistemu Linux, le distribucija se menja. Na delovnih postajah za uporabnike sprememb ni na vidiku. [st.slika 76613]

Nvidia je tudi uradno potrdila, da bo kupila Nvidia, o čemer smo poročali že v začetku tedna. Za podjetje bo odštela 12,93 milijarde dolarjev, kar je njen drugi največji prevzem doslej. Lani je za Groq odštela 20 milijard dolarjev. Z nakupom Hugging Facea je Nvidia pridobila največjo platformo za deljenje in uporabo odprtih modelov umetne inteligence. Platformo so ustanovili leta 2016 in deluje kot GitHub za modele. Nvidijin direktor Jensen Huang je dejal, da bodo skupaj okrepili, povečali in razširili platformo in njeno infrastrukturo, da bodo imeli do nje dostop razvijalci in institucije s celega sveta. To je sicer res že sedaj, lahko pa pričakujemo, da bo Hugging Face pod Nvidijinimi perutmi imel precej več računske moči. Zadnje znano vrednotenje podjetja sega v leto 2023, ko je bilo v zadnjem krogu zbiranja svežega kapitala podjetje vredno 4,5 milijarde dolarjev. Lani je Nvidia ponudila 500 milijonov dolarjev po vrednotenju sedem milijard dolarjev, a je Hugging Face ponudbo zavrnil. To pot pa je dobil ponudbo, ki je ni mogel zavrniti, zlasti ker Hugging Face ne ustvarja visokih dobičkov. Nvidia ga je kupila kot vstopnico v ta segment, ne kot molzne krave. Na Hugging Faceu sodeluje 18 milijonov razvijalcev, raziskovalcev in ustvarjalcev, ki so priobčili več kot tri milijone različnih modelov ali verzij. Platformo uporablja 200.000 podjetij, Nvidia pa obljublja, da bo ostala odprta. [st.slika 76612]

Že vrsto let operaterji omogočajo ogled televizijskih programov za nazaj, v katerem lahko po mili volji preskakujemo. V praksi seveda to pomeni, da večina ljudi reklama preskoči oziroma prevrti. Televizijske hiše to seveda jezi, ker so oglasi za komercialne postaje glavni vir dohodka. Največja komercialna hiša Pro Plus se je zato odločila, da bo preskakovanje reklame preprosto onemogočila. Sprememba je začela veljati v začetku tedna in pokriva vse operaterje ter vse načine in naprave, ki omogočajo ogled za nazaj, torej televizorje, tablice, mobilne naprave, računalnike, aplikacije, internet itd. Prve tri dni po predvajanju reklam ne bo mogoče preskakovati, medtem ko bodo starejše vsebine (od tri do sedem dni) dostopne po starih pravilih in brez omejitev preskakovanja. V Pro Plusu pojasnjujejo, da se kot komercialna televizija financirajo iz oglaševalskih prihodkov. Tovrstno prakso naj bi uporabljali že drugod po svetu, denimo v Belgiji, Češki, na Slovaškem in v Švici. Uporabniki nad novo politiko niso navdušeni, a ključni podatek bodo številke o gledanosti, ki bodo na voljo prihodnji mesec. Za zdaj je Pro Plus, ki izdaja POP TV in Kanal A, edina hiša s tovrstno potezo. Drugi izdajatelji tovrstnih ukrepov še niso napovedali, bodo pa gotovo budno spremljali, kakšen bo odziv nanje. [st.slika 76611]

Aplikacije za hipno sporočanje WhatsApp, Signal in do neke mere tudi Telegram uporabljajo šifriranje od pošiljatelja do prejemnika, ki preprečuje prisluškovanje s prestrezanjem komunikacije. A to ne pomeni, da prisluškovanje nemogoče. Na Netzpolitik so pridobili interne dokumente nemške Zvezne carinske uprave (Zollkriminalamt), ki pričajo o pogostosti in enostavnosti prisluškovanja. V te namene jim ni treba uporabljati trojanskega konja ali kakšnih drugih tehničnih metod. Uporabljajo standardne funkcije, ki jih imajo omenjene aplikacije. Glavna vrata v prisluškovanje je možnost uporabe na več napravah, koder so sporočila sinhronizirana v realnem času. Vstop pridobijo bodisi s prestrezanjem klasičnih smsov bodisi s fizičnim dostopom do naprave, na primer med pridržanjem ali zaslišanjem. Gre torej za analog ribarjenja, ki ga uporabljajo tudi številni zlikovci in tuji agentje. V preteklosti so tuje obveščevalne službe na tak način prisluškovale tudi nemškim politikom, kar je povzročilo veliko ogorčenja. Drugo vprašanje je zakonitost tega početja, do katerega se na tem mestu ne bomo opredeljevali. Nekateri pravni strokovnjaki svarijo, da je vrednost takšnih dokazov nizka zaradi potencialne neustavnosti njihovega zbiranja. Tehnično pa tovrstna razkritja kažejo, da so tudi najboljša orodja varna le toliko, kolikor pazimo na svoje naprave in kolikor je trden najšibkejši člen. Če se na katerikoli točki uporablja sms, je to precej ranljivo. [st.slika 76609]

Uber bo odpustil približno 10 odstotkov svojih zaposlenih, torej okoli 3300 ljudi, je sporočil izvršni direktor Dara Khosrowshahi. V elektronskem sporočilu, ki ga je poslal vsem zaposlenim, je orisal prestrukturiranje podjetja, ki trenutno poteka. Obseg srednjega in višjega menedžmenta želijo zmanjšati za 20 odstotkov. Prav tako bodo ukinili približno polovico malih ekip, ki jih sestavljata en ali dva človeka. Zmanjšali bodo tudi število nivojev, ki bo po novem največ sedem. Vse zaposlene pa bo prizadela ukinitev dela od doma, ki bo postalo izjema. Khosrowshahi je dejal, da je podjetje močno zraslo, doseglo več potrošnikov in zaposlilo veliko ljudi. S tem pa se je povečala tudi kompleksnost upravljanja. Nekatere strukture, ki so bile smiselne v zgodnjih letih podjetja, so sedaj postale neučinkovite. Zato bodo podjetje osvežili, k čemur sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Ocenjujejo, da bodo s spremembami privarčevali do dveh milijard dolarjev letno. Obenem bodo v prihodnjih letih v samovozeče taksije vložili 10 milijard dolarjev. [st.slika 76608]

Ameriška Zvezna komisija za trgovino (FTC) in 22 zveznih držav so v začetku tedna vložili tožbo zoper Amazon, v kateri podjetju očitajo nepošteno vodenje avkcij. Zaradi prikritih zvišanj končnih cen so 1,2 milijona strank oškodovali za približno 20 milijard dolarjev, podjetju očitajo v tožbi. Amazon očitke zavrača in tožnikom očita nerazumevanje. Tožniki zahtevajo prenehanje spornih praks, izrek globe, odškodnine in odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Glavna težava so tako imenovane splošne avkcije z drugo ceno (GSP), ki jih Amazon uradno izvaja od leta 2012. Po GSP zmagovalec plača en cent več od drugega najboljšega ponudnika. Leta 2019 pa je Amazon prakso spremenil, ne da bi dražitelje o tem obvestil. K ceni drugega ponudnika so začeli dodajati nepregledne pribitke, kar so interno imenovali mehka rezervirana cena. Šlo je za Amazonovo oceno, koliko je posamezen oglas vreden. Dražitelji so namreč trgovci, ki so se potegovali za oglasni prostor, izpostavljene ponudbe in druge načine izboljšanja vidnosti. FTC je pridobil več dokumentov, iz katerih je razvidno skrivanje spremembe, saj so Amazonovi zaposleni prikrivali obstoj teh pribitkov. Amazon v odgovoru na tožbo priznava, da uporablja rezervirane cene, ki so nujne, kadar so na dražbi dosežene cene, ki so po njegovem mnenju nižje od tržnih. FTC mu očita netransparentnost. Amazon se brani predvsem s podatkom, da od leta 2019 do 2024 cene oglasov praktično niso rasle.[st.slika 76610]

Hekerji so napadli računalniške sisteme berlinske mestne uprave, sedaj pa zahtevajo tudi milijonsko odkupnino, ki je mestne oblasti ne želijo plačati. Župan Kai Wegner je dejal, da zahtevajo plačilo 30 bitcoinov, kar znaša okoli dva milijona evrov. Plačilo v nobenem primeru ne pride v poštev, je dejal. Napad traja od začetka avgusta. Med 7. in 12. avgustom so napadalci že imeli dostop v upravo za mestni razvoj, gradnje in nastanitve ter v upravo za javni promet, prevoz, okolje in podnebje, od koder so pretakali podatke. Napad naj bi se začel že pred tem. Prizadete sisteme so 14. avgusta odklopili od preostalega omrežja. Šele 17. avgusta je bila javnost obveščena o napadu, takrat so ustanovili tudi krizno skupino. Napad so za obvladan razglasili 27. avgusta, a težav še ni konec. V napadu so bila ukradena tudi dostopna gesla, zato uslužbenci omenjenih uprav ne morejo delati od doma. Kaj vse poleg gesel so napadalci odtujili, uradno ni znano. Šlo naj bi za 5,79 TB podatkov. Odgovornost za napad je prevzela skupina Rhysida. Zagrozila je, da bodo v petek objavili vse ukradene podatke, če mesto ne bo plačalo odkupnine. Po analizi strokovnjakov gre za rusko skupino, ki je v preteklosti napadla tudi British Museum. [st.slika 76604]

Anthropic je danes izdal novi verziji svojih paradnih modelov Clauda, Fable in Mythos, četudi slednji splošni javnosti sploh ni na voljo. V principu gre za enaka modela, le da ima Fable precej več varovalk, zato je splošno dostopen. Mythos je namenjen raziskovalcem na področju računalniške varnosti in ved o življenju. Nova različica je hitrejša od stare, predvsem pa je varčnejša, trdi Anthropic. V lastnih testih se je odrezala bolje od Clauda 5. Cena ostaja enaka, in sicer 10 dolarjev za milijon vhodnih žetonov in 50 dolarjev za milijon izhodnih žetonov. Zavoljo 25-odstotno višje učinkovitosti, ki gre na rovaš učinkovitejše rabe predpomnilnika, pa bodo cene za enake naloge vsaj toliko nižje. O izboljšani inteligenci je težko objektivno govoriti, a testi kažejo, da je Anthropic storil korak naprej. Na testu Terminal-Bench 4.0 je dosegel 55,8 odstotkov (Fable 5 pa 43 odstotkov), na CursorBenchu 3.2.0 pa 73,4 odstotka (prej 70,5 odstotka). Na testu Terminal-Bench-Science je rezultat očitno izboljšal s 24,7 odstotka na 52,6 odstotka. [st.slika 76605]

Na internetu se je znašel ogromen arhiv datotek it Valvovega starega sistema Steam2, ki je bil v uporabi do leta 2013, ko so vzpostavili SteamPipe. Gre za 12 TB podatkov, ki po besedah delilcev predstavljajo karseda celovito kopijo strežnika Steam2. V njej so delujoče igre, neizdani prototipi, izrezane vsebine, beta verzije in druge sestavine. Gre za pravi arhiv minulega desetletja, ki je skorajda v javnem interesu. Številne vsebine, ki so del tega arhiva, so doslej veljale za izgubljene. Z Valvovih strežnikov jih ni bilo mogoče več prenesti, obstajalo so le še kot lokalne kopije na starejših računalnikih, ki so počasi izdihovali. Valve je vse to imel, dostop pa je nevede pustil odprt kar v spletu, kar so seveda sedaj neznani Robini Hoodi izkoristili. Potrebovali niso niti gesla. Med pomembnejše naslove sodijo Portal 2 (več razvojnih različic iz 2009–2011, drugačni dialogi GLaDOS, izrezane mehanike, lepljivi gel, upočasnjevanje časa, okrogli portali), pa seveda igre drugih založnikov Mafia II, GTA III, GTA: San Andreas, Max Payne 3, Spec Ops: The Line, Saints Row: The Third, Crusader Kings II, Plants vs. Zombies. To je posebej neprijetno, saj je Valve izgubil tudi vsebine drugih založnikov, ki so pristali na centralizirano distribucijo. Širjenje arhiva je sicer nezakonito, ker so igre še vedno avtorsko zaščitene, po drugi strani pa ima ogromno arhivarsko vrednost.[st.slika 76606]

Pred tednom dni smo pisali, da letošnji El Niño dosega rekorde, kar se je odtlej le še potrdilo. Ameriški raziskovalci so z analizo koral na Galapagosu in modeliranjem ugotovili, da tako močnega El Niña v zadnjih tisoč letih še ni bilo. O raziskavi poročajo v reviji Science. Južna oscilacija, ki jo sestavljata El Niño in La Niña, ni nič novega in poteka že tisočletja. V toplem obdobju (El Niño) dootok tople vode iz zahodnega Pacifika proti vzhodu namoči obale Južne Amerike in posuši Avstralijo, nekoliko šibkeje pa vpliva na vreme na pretežnem delu planeta. Tudi variacija v njegovi jakosti niso nič novega: pojav se ponavlja vsakih nekaj let, a ni vedno enako močan. Razburkanim desetletjem sledijo obdobja šibkejših oscilacij in obratno. Ključno vprašanje pa je, kako podnebne spremembe vplivajo nanje. Raziskave na koralah na Galapagosu so zelo priročne, ker so otoki praktično na ekvatorju. Ko korale rastejo, gradijo skelet iz kalcijevega karbonata s primesmi stroncija, ki ga je v vročih letih manj. Analize fosilov in živečih koral so pokazale, da je aktualni El Niño rekordno močan. Tudi variabilnost temperature raste. Od leta 1984 je tretjino višja kot v obdobju 1000-1850 in 16 odstotkov višja kot v obdobju 1851-1981. Kaže se tudi, da so pozitivni odkloni večji od negativnih. Tudi če bi bil El Niño enako močan, bi bili v bolj pregretem svetu njegovi učinki močnejši. Tako pa se tudi sam El Niño stopnjuje, kažejo modeli. Model ne kaže neposredno, kaj je za to odgovorno. Zelo verjetno gre za posledice človeškega vpliva na podnebje, pravijo raziskovalci.[st.slika 76603]

V septembru se obeta odprtje genocidnega veleposlaništva, s katerim bo nova slovenska vlada formalno, simbolno in v praksi podprla Izrael. 

Izraelsko veleposlaništvo bo pohitrilo dobave in pretok orožja, okrepilo dobičke genocidnih podjetji, njihovim predstavnikom bo olajšano lobiranje in vplivanje na javno mnenje v Sloveniji, na stežaj bo odprlo vrata za nove sionistične manipulacije. Izrael bo še bolj globoko in intenzivno prodrl v vse pore našega življenja, pa če nam je to všeč ali ne. Zato je nujno, da se temu upremo.

Izrael je v zadnjih treh letih v Gazi načrtno pobil več kot 73.300 ljudi, ranjenih je še najmanj dvakrat toliko. Mučenje in stradanje je postalo nekaj vsakdanjega. Pa ne le v Gazi, sionisti pustošijo, morijo in stradajo tudi na Zahodnem bregu. Izrael je uničil praktično vso ključno infrastrukturo ter uzakonil pobijanje Palestink in Palestincev. 

Prebivalke in prebivalci Slovenije smo proti množičnem pobijanju, mučenju, stradanju in pustošenju. Zato ne bomo dovolili, da si vladajoče elite drznejo sprejemati krvave odločitve v našem imenu. 

Pa ne gre se le za veleposlaništvo, gre se za protiimperialistični boj, boj delavskih množic, boj izkoriščanih proti izkoriščevalcem, boj delavcev proti kapitalu, boj za naš planet in boj za humanost. To je boj delovnih ljudi proti elitam, boj tistih, ki si drznejo govoriti v našem imenu in nas, ki si upamo spregovoriti in ukrepati. 

Na dan odprtja izraelskega veleposlaništva je zato nujno, da se zberemo v čim večjem številu in jasno in glasno povemo: Genocidneži pri nas niso dobrodošli! 

Foto: Sami Rahim

The post GENOCIDNI VELEPOSLANIKI NISO DOBRODOŠLI first appeared on Rdeča Pesa.

Družba Hit je danes zaprla vse svoje igralnice, potem ko je bila žrtev hekerskega napada, poročajo slovenski mediji. Njeni hoteli delujejo v omejenem obsegu. Napad se je zgodil v noči s ponedeljka na torek, takoj po odkritju pa so obvestili vse pristojne službe. Forenzična preiskava že poteka. Do nadaljnjega so zaprte igralnice v Novi Gorici (Perla in Park), Šempetru pri Novi Gorici (Casino Drive-in), v Šentilju (Mond), Kranjski Gori (Korona) in Rogaški Slatini (Casino Fontana). Hčerinske družbe v napadu niso bile prizadete, zato igralna salona v Kranjski Gori delujeta normalno. Hoteli so odprti, a imajo prav tako težave zaradi napada. Iz Hita so sporočili, da se trudijo čim prej ponovno vzpostaviti poslovanje. Podrobnosti o vdoru zaradi interesa preiskave niso razkrili. [st.slika 76593]

Spletna stran AliExpress uporablja neslišne zvoke za prepoznavanje obiskovalcev (fingerprinting), ne da bi ti to sploh vedeli. Tehniko, ki sicer ne sodi med najnovejše pristope, je po naključju odkril razvijalec Matthew Callaghan. Uporabljal je slušalke, ki jih je prek Bluetootha priključil na telefon in računalnik. Slednji je imel prioriteto, kadar pa se z računalnika ni predvajal noben zvok, so predvajale glasbo s telefona. In ta je ob obisku strani AliExpress utihnila, čeprav na strani ni bilo slišati nobenega zvoka. Ko je podrobneje pogledal, kaj se dogaja, je našel skripti, ki sta vendarle predvajali glasbo. Oscilator je ustvarjal znani ton, ki ga je potem analizator meril, ko je potoval skozi implementacijo v brskalniku in računalniku. Na koncu je njegovo jakost nastavil na ničlo, zato uporabnik ni mogel slišati ničesar. Analizator pa je lahko preveril, kako se zvok obdela na konkretnem računalniku, kar lahko skupaj z drugimi karakteristikami služi kot unikaten podpis naprave. Zakaj AliExpress to počne, ni znano. Ker je tehnologija sorazmerno stara, so nekateri brskalniki v preteklosti že uvedli zaščite. Firefox že od verzije 118 (iz leta 2023) dodaja naključni šum, da bi preprečil prav tovrstno sledenje. Tudi Chrome in Safari naj bi bila do danes na takšno sledenje že odporna. To seveda ni edini način za ločevanje med uporabniki. Med obiskom spletnih strani za seboj puščamo ogromno drobtinic, ki jih je mogoče sestaviti v unikatni pristni odtis.[st.slika 76595]

Amazon je naslednje v vrsti podjetij, ki zaradi naraščajočih cen računalniških komponent, zlasti pomnilnika, dražijo svoje izdelke. Podražili so praktično vse izdelke, torej Fire TV, Echo, Kindle in Eero. Pri cenejših izdelkih so podražitve najopaznejše, saj se na primer poceni pametni zvočnik Echo Dot draži s 50 na 80 dolarjev, kar predstavlja 60-odstotno zvišanje cen. Echo Show 11 pa se na primer draži z 220 na 250 dolarjev. Kindle s 16 GB prostora bo namesto 110 dolarjev stal 140 dolarjev, Kindle Paperwhite pa namesto 160 dolarjev kar 200 dolarjev. Cene so zvišali tudi izdelkom Fire TV Stick HD in 4K Max ter eero 7 in eero Pro 7. Le družina Ring ohranja svoje cene. Amazonov tiskovni predstavnik je podražitve potrdil in komentiral s pričakovanimi besedami, da se panoga domače elektronike sooča z velikanskim povečanjem stroškov za pomnilnik in shrambe podatkov. Amazon je te stroške nosil, dokler je bilo to mogoče, sedaj pa so prisiljeni svoje izdelke podražiti. Pri tem še zdaleč ni edini, saj dražijo tudi Apple, Microsoft, Google in drugi. V letu 2027 olajšanja ni pričakovati. [st.slika 76594]

Na Svetovnih igrah humanoidnih robotov, ki so jih letos izvedli drugič, je kitajski robot z imenom Lightning ⁠100-metrsko razdaljo pretekel v 9,39 sekunde. Človeški svetovni rekord ima v lasti Usain Bolt, ki je isto razdaljo premagal v 9,58 sekunde. Še lani so bili roboti dvakrat počasnejši od ljudi. Potolažimo se lahko le, da se je Usain Bolt ustavil nepoškodovan, Lightning pa se je z vso hitrostjo zaletel v blazine na koncu steze. S prizorišča so ga odnesli reševalci. Atletika ni bil edini šport na igrah, saj so roboti igralci tudi tenis, se šli borilne veščine in celo plesali. Svetovni rekord v teku na 100 metrov ni neposredno uporaben, saj robote potrebujemo za opravljanje repetitivnih opravil v tovarnah ali doma, kamor sprinti ne sodijo. Pošteno pa moramo povedati, da je že hoja kompleksno opravilo, sprint pa toliko bolj. Roboti torej zares obvladajo gibanje in ravnotežje, kar pa se lahko izboljšuje inkrementalno brez uvajanja novih tehnologij. Precej teže je prilagajanja novim okoljem, kamor bi na primer uvrstili robota, ki je igral tenis proti človeku. Na igrah je nastopilo 2056 robotov iz 666 ekip, ki so se pomerili v 51 športih. [st.slika 76591]

OpenAI je pripravil novo verzijo svojega klepetalnega robota ChatGPT, ki je izrecno namenjen mladoletnim uporabnikom. ChatGPT for Teens ima vgrajene dodatne varovalke, zaradi katerih naj bi bila uporaba bistveno varnejša. Še posebej zadržan bo pri vprašanjih o samomoru in samopoškodovanju, prav tako ne bo generiral seksualiziranih vsebin in se pretvarjal, da je romantični partner. Po drugi strani pa je pri reševanju domačih nalog in učenju usmerjen v pomoč in vodenje po korakih, ne le izpisu rešitve, ki od uporabnika ne terja nobenega razmisleka. S tem modelom želijo mlade uporabnike odgovorno in varno uvesti v svet umetne inteligence in jim privzgojiti pravilne načine uporabe, obenem pa jih obvarovati pred škodljivimi vsebinami. S profilom so lahko poveznai tudi starši, ki bodo mogli nastaviti tihe ure, ko bo uporaba blokirana, in bodo ob tvegani uporabi, denimo pri vprašanjih o samopoškodovanju, prejeli opozorilo. Mladi niso nič drugačni od drugih starostnih skupin in so umetno inteligenco z velikim navdušenjem posvojili, uporabljajo pa jo v najrazličnejše namene. OpenAI je ugotovil, da prepovedi niso smiselne, zato so raje izdelali prilagojeni model. Seveda v njegovo uporabo nikogar ne morejo prisiliti, a države lahko zahtevajo preverjanje starosti uporabnikov in tudi ukrepe, podobno kot so marsikod omejili ali prepovedali rabo družbenih omrežij za mlajše od 16 let. OpenAI to dobro ve in edina pot mimo teh omejitev je uvedba varnostno preverjene različice za mlade. [st.slika 76592]

Doslej so bili Googlovi telefoni Pixel edini dovolj varni, da so lahko poganjali operacijski sistem GrapheneOS. To se kani spremeniti, saj bo prihodnje leto Motorola izdala svoje telefone, ki ne bodo le podpirali tega operacijskega sistema, temveč bo Motorola aktivno sodelovala in pomagala pri poganjanju GrapheneOS na svojih telefonih. A ne bodo poceni. Prvo napoved smo sicer videli že marca. Cene bodo še višje kot pri Googlovih telefonih, ki trenutno stanejo 900 dolarjev za osnovni Pixel 11, pa vse do 1300 dolarjev za Pixel 11 Pro XL. Novi Motorolini telefoni s podporo za GrapheneOS bodo še dražji. Ključ se skriva v čipih Tensor, ki jih imajo pixli, imele pa jih bodo tudi nove motorole. Starejši in cenejši modeli (npr. Moto G) za zdaj ne bodo podprti, morda pa se to zgodi v prihodnosti. Trenutno namreč le Qualcommovi procesorji serije 8 podpirajo ustrezne funkcije za GrapheneOS, ti pa domujejo le v dražjih telefonih. [st.slika 76589]

Bili so časi, ko je bila Irska v sodelovanju z Nizozemsko in karibskimi državami davčna oaza sredi Evrope, kar so z veseljem izkoriščali tehnološki giganti in svoje evropske sedeže odpiral tam. Evropska komisija je nato Irski prepovedala sklepanje posebnih sporazumov, s spremembo zakonodaje pa so tudi Nizozemci zakrpali največje luknje. Nizozemskega dvojnega sendviča od leta 2015 ni več, so pa ostali še nekateri stari sporazumi, ki so potem počasi potekli. Rezultati so očitni - Apple je lani na Irskem plačal 17 milijard dolarjev davka na dobiček. To predstavlja 40 odstotkov vseh davkov na dobiček, ki jih lani Apple skupaj plačal 43 milijard dolarjev, pa čeprav ima Apple na Irskem le tri odstotke svojih zaposlenih. Predlani je Irska izgubila v bizarnem sodnem sporu, v katerem je zatrjevala, da Applu ni treba plačati dodatnih davkov. Sodišče je pritrdilo Evropski komisiji in odredilo, da Apple ne sme imeti ugodnejših pogojev kot ostala podjetja, zato je Irska morala sprejeti 13 milijard evrov davkov. Na Irskem je davek na dobiček še vedno zelo nizek, in sicer 12,5 odstotka, zato imajo podjetja tam svoje evropske sedeže. Leta 2024 so tri podjetja - Eli Lilly, Apple in Microsoft - plačala kar polovico vseh irskih davkov na dobiček. Apple na Irskem ustvari šest milijonov dolarjev dobička na zaposlenega, v Nemčiji pa 51.000 dolarjev. Seveda niso nemški zaposleni toliko slabši, temveč se večina dobička prikazuje na Irskem. Podobno velja tudi za druga podjetja, saj Microsoft na Irskem ustvari okoli 38 odstotkov vsega dobička koncerna.[st.slika 76590]

Telegraph in BBC poročata, da je minuli mesec v Veliki Britaniji za štiri dni obstala manjša elektrarna, ki jo je prizadel hekerski napad. Napadalci naj bi bili povezani z iranskimi oblastmi, šlo pa naj bi za enega najuspešnejših napadov na britansko ključno infrastrukturo, saj so posledice dejansko nastale. Istočasno je bila tarča hekerskih napadov tudi ameriška vodna infrastruktura. Britanske oblasti ne razkrivajo, katera elektrarna je bila prizadeta. Šlo naj bi za manjšo plinsko elektrarno z močjo 15 MW, ki je povezana v lokalno distribucijsko omrežje. Podobnih elektrarn je v državi okoli 300, krmilijo pa jih PLC-ji. NSCS (National Cyber Security Centre) je izdal opozorilo za vse upravljavce ključne infrastrukture v državi, kako naj varujejo svoje sisteme. To niso prvi uspešni napadi na britansko infrastrukturo, saj so v preteklosti različn hekerji napadli že zdravstveni sistem, šole in več podjetij, prvikrat pa so sedaj uspeli onesposobiti elektrarno. DESNZ (Department for Energy Security and Net Zero) zatrjuje, da varnost in zanesljivost britanskega omrežja ni bila ogrožena. Ocenjujejo, da cilj napada ni bil povzročiti širšega preplaha, temveč zgolj demonstrirati, kakšne zmožnosti imajo iranski hekerji. NCSC navadno ne poroča o posameznih incidentih in tudi tokrat ni uradno komentiral dogodka. Dejstvo pa je, da so napadalci izven Evrope v zadnjih tednih napadli infrastrukturo v več državah, med drugimi v Nemčiji, Belgiji, Albaniji, na Poljskem in Finskem. [st.slika 76588]

V 279 novih kamerah za nadzor prometa, ki so jih namestili na slovaških cestah, so odkrili kopico varnostnih ranljivosti, med njimi tudi stranska vrata ruskega izvora. Gre za nove kamere NERO R-ONE, za katere se je izkazalo, da gre le za preimenovane kamere CORDON PRO.M ruskega proizvajalca Semicon. Kamere so kupili od ciprskega podjetja, ki je priložilo ponarejene certifikate. Slovaška obveščevalna agencija NBU je v kamerah odkrila ruska stranska vrata, ki se aktivirajo s prejetim SMS-om. V kamerah je seznam ruskih telefonskih številk, s katerih lahko SMS odpre mrežni dostop. Slika, ki jo kamere snemajo, pa je na spletu dostopna vsakomur, ki pozna naslov IP, saj ni zaščitena z nobenim geslom ali šifriranjem. Portal za upravljanje kamere prek spleta je dostopen preprosto prek IP-naslova. Kamere tudi nimajo delujočega sistema SecureBoot. Zaradi vseh pomanjkljivosti je slovaško notranje ministrstvo že deaktiviralo vse kamere. Neodvisna revizija bo preverila NBU-jeve ugotovitve. Če jih bo potrdila, bodo kamere odstranili.[st.slika 76587]

El Niño upravičuje napovedi, da bo šlo za eno najmočnejših ponovitev tega rednega vremenskega pojava. Klimatolog James Hansen s Columbie je ocenil, da je že v svoji zgodnji fazi presegel vse ostale ponovitve pojava, ki smo jih doslej izmerili. Eden izmed kazalnikov je toplotna anomalija v zgornjih 300 metrih Pacifika ob ekvatorju. Izjemno močne ponovitve imenujemo Super El Niño, kot je bil denimo v sezoni 1997-1998. Tokratni pojav je tedanje vrednosti že presegel. Povezani kazalnik je tudi Niño3.4, ki opisuje površinsko temperaturo Pacifika na velikem področju, ki ga omejujeta vzporednika 5° severno in 5° južno ter poldnevnika 120° in 170° zahodno. Po tem merilu je tokratni El Niño blizu tistega iz leta 1997-1998, ni pa ga še presegel, a zanesljive podatke bomo imeli šele čez nekaj mesecev, saj se običajno primerjajo drseča povprečja. Tokratni El Niño namreč še ni dosegel vrhunca. El Niño je periodični podnebni pojav, ki se običajno pojavi na dve do sedem let. Odrazi se predvsem v nihanju temperature na površju osrednjega in vzhodnega Pacifika. Njegovo napovedovanje je še vedno precej negotovo. Značilne spremembe so dvig zračnega tlaka nad zahodnim Pacifikom, padec zračnega tlaka nad osrednjim in vzhodnim Pacifikom in šibkejši vetrovi v Pacifiku okoli ekvatorja. To povzroči dotok tople vode iz zahodnega proti vzhodnemu Pacifiku, kjer se zato poglobi termoklina in oslabi dvigovanje hladne vode iz globin ob obalah Južne Amerike. Spremembe temperature oceana, zračnega tlaka in vetrov se medsebojno krepijo v tako imenovani Bjerknesovi povratni zanki. El Niño ima globalne vplive na vreme, saj se odvisno od lokacije poveča verjetnost močnih nalivov s poplavami, suš in drugih vremenskih odklonov. [st.slika 76586]

ByteDance se je poravnal z ameriškim pravosodnim ministrstvom in privolil v plačilo 400 milijonov dolarjev odškodnine, ker naj bi kršil pravico zasebnosti otrok. Gre za eno največjih poravnav po zakonu o zaščiti zasebnosti otrok na spletu (Children's Online Privacy Protection). Tožbo je zoper ByteDance ministrstvo vložilo že v času Bidenove administracije. Podjetju so očitali, da so s storitvijo TikTok na veliko kršili zasebnosti otrok, ko so zbirali njihove osebne informacije brez soglasja njihovih skrbnikov. Zahtev staršev, naj račune otrok in podatke o njih izbrišejo, pogosto niso upoštevali. S poravnavo se je ByteDance izognil dolgotrajni in brez dvoma odmevni tožbi. V poravnavi ni priznal krivde, država pa je umaknila pregon. Je pa ByteDance napovedal spremembe, številne pa so se že zgodilo. TikTok je namreč vmes dobil novega lastnika, nove mehanizme za zagotavljanje skladnosti in več varovalk pri zaščiti zasebnosti. Tožilstvo je poravnavo označilo kot veliko zmago za ameriške otroke in njihove starše. [st.slika 76584]

Tesla bo morala na Kitajskem vpoklicati 2,98 milijona vozil, potem ko je tamkajšnji regulator poostril nadzor nad spoštovanjem varnostnih standardov. Že v začetku leta je Kitajska najavila prepoved prodaje vozil, ki nimajo klasične kljuke za odpiranje vrat. Prepoved bo začela veljati prihodnje leto in bo prizadela vozila s potopnimi kljukami, ki za delovanje potrebujejo napajanje. To pa je ob prometnih nesrečah lahko varnostno tveganje, ki ni le teoretično. Ljudje so že ostali ujeti v vozilih, potem ko ni bilo mogoče enostavno odpreti vrat. Vsaj 15 ljudi je že umrlo, ker reševalci niso mogli takoj odpreti vozila. Nova pravila bodo na Kitajskem začela veljati prihodnje leto, a ukrepi so potrebni tudi za modele, ki so že na cestah. Kitajski regulator zahteva, da proizvajalec v obstoječe modele doda fizično opozorilo, kar seveda terja fizični poseg na vozilu. Obenem mora Tesla izdati popravek programske opreme, ki bo v primeru trka avtomatično odprla vsa okna. Druga vpoklic pa se nanaša na 2,74 milijona vozil. Tem bo morala Tesla nadgraditi programsko opremo za zaznavanje pozornosti voznika. Trenutno ta uporablja senzorje za navor v volanu, po novem pa bo morala uporabljati kamere v Modelih 3 in Y, ki bodo spremljale, kam voznik gleda.[st.slika 76585]

Izvajalec / Course provider: Jožef Stefan Institute (JSI)

Predavatelji / Instructors: Matej Martinc (JSI), Boshko Koloski (JSI)

Learning objectives: Gain practical knowledge of Large Language Model (LLM) alignment using reinforcement learning methods to ensure safety, reduce bias, and follow complex user instructions.

Course content:

For the successful implementation of LLMs in business and scientific environments, models require more than just knowledge; they need alignment with ethical standards and specific user preferences. This practical workshop will cover:

• Fundamentals of Alignment: Why simple next-token prediction is not enough and how to guide models toward helpfulness, honesty, and harmlessness.
• Reinforcement Learning from Human Feedback (RLHF): An overview of algorithms (e.g., PPO, DPO, GRPO) for fine-tuning models (such as Gemma and GaMS).
• Debiasing: Techniques for identifying and reducing stereotypes and biases in generated responses.
• Adaptation to user needs: How to use the alignment process to ensure a model adheres to the specific tone, style, or professional constraints of a particular organization.

 

Learning outcomes:

• Understanding the process of model alignment using reinforcement learning.
• The ability to implement techniques to reduce bias in model responses.
• Practical knowledge of adapting model behavior to the specific requirements of a client or research project.

V Mariboru je ta teden med prebivalci in prebivalkami veliko prahu dvignil nepričakovani posek stoletnega kostanjevega drevoreda na Trubarjevi ulici. Posek drevoreda osmih mogočnih dreves je del projekta obnove Mestnega parka, občina pa se je za ureditev Trubarjeve odločila prej kot predvideno, saj bi naj novo cestišče »zagotavljajo večjo varnost otrok«, zato je občina želela prenovo izvesti še pred začetkom šolskega leta. O prenovi javnost ni bila obveščena, prebivalci in prebivalke pa v odločanje glede poseka dreves niso bili vključeni. 

Je posek dreves, ki sploh v vročinskih valovih nudijo senco in ohlajajo urbana središča res nujen? Ponovno smo priča samovolji župana Arsenovića, ki ne želi »polemiziranja javnosti«, kot se je sam izrazil na tiskovni konferenci. Javnost oziroma občani in občanke torej nimamo pravice polemiziranja, ko se v imenu gradnje »lepih in urbaniziranih območij«, kot se je izrazil župan, seka drevesa in ustvarja nove vročinske žepe v mestu. Podobno kot na Koroški in Glavnem trgu, ki prav zaradi pomanjkanja dreves in zelenja veljata za najbolj vroči del mestnega jedra. Tam so med vročinskim valom namreč izmerili, da se tla  segrejejo skoraj do 60 stopinj celzija!

Drevesa in zelene površine imajo sploh v času ekstremnih vročin vročinskih valov ključno vlogo. Zeleni koridorji kot so na primer drevoredi običajno potekajo ob cestah, kolesarskih poteh, rekah in na javnih površinah in s tem ustvarjajo senco, rastline pa z izhlapevanjem vode hladijo okoliški zrak. V večjih mestih, kjer je več zelenih površin, so lahko sredi vročinskih valov temperature tako nižje za 2 stopinji celzija v primerjavi z mesti, kjer zelene zasaditve primanjkuje.   

Občina se zdaj zagovarja, da bodo stari drevored, ki je za nudenje sence v tem obsegu za rast potreboval približno stoletje, zamenjali, toda dejstvo je, da je zasaditev v tolikšnem obsegu lahko dolgotrajna, mlada drevesa niso tako odporna na vremenske razmere, medtem pa se bodo učinki na zdravje zaradi ekstremnih vročin za tamkajšnje prebivalce drastično poslabšali. Gre tudi za širši simptom, ki izhaja iz odnosa občine do naravne dediščine mesta. Očitno je, da so prioritete drugje: v gradnji novih promenad, ki so primarno namenjene turistom in obiskovalcem, medtem ko Mariborčani in Mariborčanke konstantno opozarjajo o zanemarjanju javnih površin izven mestnega jedra.  

Tudi če župan zatrjuje, da so bila zagotovoljena vsa potrebna dovoljenja oziroma, da jih za del rastja na Trubarjevi dovoljenja sploh ni bilo potrebno pridobiti, češ da ne spada pod zaščiteno območje, je Zavod za varstvo narave že prejšnji teden občino pozval, naj z deli počaka do izdaje strokovnega mnenja. A kostanje so posekali še pred tem, bojda zaradi »šuma v komunikaciji«. Ne gre se zgolj za uradna dovoljenja in legalnost početja župana, ampak za izrazito nedemokratične in samovoljne prakse občinskih oblasti.

Kot opozarja članica ene izmed lokalnih iniciativ, ima župan Arsenović bogato zgodovino takšnega ravnanja. Odnos mariborske občine do javnega zelenja že več let kaže na sistemsko podrejenost dreves in zelenih površin drugim interesom. Pred približno štirimi leti so ob urejanju cone kiss & ride pri OŠ Bojana Ilicha drevesa znova morala dati prednost avtomobilom. Občina je takrat poudarjala, da jih ne bo posekala, temveč presadila v pasji park na Poljanah. Ker je poseg potekal sredi poletnega vročinskega vala, so strokovnjaki opozorili, da bi bilo zaradi večje možnosti preživetja dreves primerneje počakati na ugodnejše obdobje in jih do takrat ustrezno shraniti v senci. Županov kabinet je strokovno priporočilo zavrnil.

Podobno vprašanje odnosa do javnega zelenja se je odprlo pred približno dvema letoma, ko je mestni svetnik z županove liste na občini skušal doseči odstranitev dveh platan z javnih površin pred hišo, v kateri stanuje. Odstranitev je bila preprečena šele po hitrem odzivu občanke in ob angažmaju novinarjev Večera.

Ob tem sta v začetku letošnjega leta strokovne službe občinske komunale, pristojne za področje zelenja, zapustila oba tam zaposlena strokovna sodelavca. Tudi v JP Nigrad, ki izvaja dela na zelenih površinah, je drugam odšla ena od dveh strokovnjakinj s tega področja. »Javne zelene površine v Mestni občini Maribor upravlja župan – tako kot očitno vse drugo.«

Pomemben je tudi aktualni primer načrtovane ureditve parka ob Pekrskem potoku. Kot opozarja iniciativa IMZ (Iniciativa mestni zbor), so na območju predvidene pumptrack steze tri zdrave odrasle lipe, katerih odstranitev bi pomenila izgubo pomembne sence, blaženja pregrevanja, zadrževanja padavinske vode in drugih ekosistemskih funkcij. Ob tem opozarjajo, da nadomeščanje odraslih dreves z novimi sadikami ni enakovredno, še posebej glede na slabe izkušnje z novimi zasaditvami na tem območju, kjer je del dreves po zasaditvi propadel. IMZ so zato pozvali občino in projektante, naj preverijo možnost preprojektiranja pumptracka, ki bi omogočilo ohranitev vseh treh lip, ter opozarja, da bi morala biti zdrava odrasla drevesa izhodišče za načrtovanje javnega prostora, ne pa ovira, ki jo je treba odstraniti. 

Po pozivu iniciative IMZ se je občina odzvala in projektanta pozvala, naj ponovno preveri prostorsko in tehnično rešitev koloparka ter možnost prilagoditve načrtov, s katero bi se izognili odstranitvi dreves. Primer tako kaže, da pritisk in pravočasno opozarjanje lokalnih prebivalcev ter civilnih iniciativ lahko vplivata na načrtovanje javnega prostora.

Dogajanje v zadnjih letih kaže, da je strokovno upravljanje zelenih površin vse bolj potisnjeno na stran, kar je za mesto, ki se sooča z vse višjimi temperaturami in posledicami podnebnih sprememb, zelo slaba novica. Po že znanem receptu Arsenovića, bomo Mariborčani in Mariborčanke dobili še eno lično promenado, Mariborčani in Mariborčanke pa bomo v času ekstremnih vročin pač morali nekako znajti. 

The post NAJBOLJ VROČE POLETJE, V MARIBORU PA MORIJO DREVESA first appeared on Rdeča Pesa.

Letošnje poletje zaznamujejo zmeraj novi temperaturni rekordi, zgodovinsko nizki vodostaji rek, tisoči umrlih zaradi posledic vročinskih valov in obsežni ter uničujoči požari. Ti z nezmanjšano hitrostjo divjajo po praktično celotni Evropi, od Belgije, Nemčije, Španije, Grčije, pa vse do sosednje Hrvaške. Omenjeni požari so samo v prvi polovici meseca avgusta že zahtevali številna človeška življenja, uničili prostrane gozdove in s tem naravno okolje za mnoge živalske vrste, pregnali na deset tisoče ljudi iz svojih domov ter povzročili vsesplošno opustošenje. 

Vsi lahko na lastne oči vidimo in občutimo, da je uničujočih požarov, suš, poplav, vročinskih valov in ostalih ekstremnih vremenskih pojavov iz leta v leto  več. Vsako leto zaradi njih umre več ljudi kot prejšnje, več živalskih vrst izumre ali pa so potisnjene na rob izginotja, vse več ljudi je prisiljenih zaradi uničenja njihovega življenjskega okolja bežati v druge predele sveta. Vse to so uničujoče posledice okoljske krize povzročene s strani kapitalističnega produkcijskega sistema, ki zaradi profitnega motiva, močno vezanega na fosilna goriva, pred našimi očmi dobesedno požira naravo in delovne ljudi, da bi zadostil privatnim interesom lastnikom kapitala. 

Pri spopadanju z zmeraj večjimi posledicami okoljske krize in prilagajanjem nanje imajo v Sloveniji zelo pomembno vlogo gasilci in gasilke ter druge pripadnice in pripadniki Civilne zaščite ter ostali sodelujoči v sistemu Uprave RS za zaščito in reševanje. Glede na obsežnost nalog, pomembno družbeno vlogo in grozeče napovedi o pogostosti in razsežnosti ekstremnih vremenskih pojavov v prihodnjih letih ter desetletjih bi bilo družbeno koristno in smiselno, da bi za namene delovanja teh služb država namenjala obsežna sredstva. Pa jih res namenja?

Financiranje tako poklicnih gasilskih enot (v njih je redno zaposlenih 1123 gasilk in gasilcev) kot prostovoljnih gasilskih društev (vanje je vključenih okoli 170.000 ljudi) je razdeljeno med lokalne skupnosti (občine) in državo, pri čemer prostovoljna gasilska društva precejšen del denarja zberejo še iz solidarnostnih prispevkov delovnih ljudi samih. Glavnino sredstev za delovanje te razvejane gasilske mreže zagotavljajo občine, pri čemer za namene poklicnega gasilstva zagotavljajo okoli 90 % vseh finančnih sredstev in za namene prostovoljnega gasilstva okoli 85 % vsega denarja. V letu 2025 je iz državnega proračuna za naslov financiranja poklicne in prostovoljne gasilske dejavnosti šlo med 13 in 15 milijoni evrov (razlika se pojavlja zaradi razpisne narave nekaterih sredstev, ki še niso bila v celoti izplačana posameznim gasilskim organizacijam). 

Tudi če za namen našega prispevka vzamemo višjo postavko, torej 15 milijonov evrov, lahko ugotovimo, da je to mizerna številka v primerjavi s tem, koliko ta ista država namenja za stroje in strojčke smrti v obliki nakupov orožja in vojaške opreme ter posodobitve obstoječih vojaških sistemov. Zgolj za ta namen je namreč Republika Slovenija v proračunu za leto 2025 namenila 380 milijonov evrov. Glede na to, da je nova Janševa vlada še znatno povečala sredstva, ki gredo na račun ministrstva za obrambo (za kar 236 milijonov evrov) in ker lahko upravičeno domnevamo, da bo mnogo več tega denarja porabljenega za orožje kot za gasilce. Iz tega lahko zaključimo, da se bo prevlada smrti in orožja nad pomočjo in solidarnostjo, ki ga pooseblja gasilstvo, še nadaljevala ter stopnjevala. 

Vladajoč razred, ki si bo pred posledicami okoljske krize zgradil zlate zidove, bodo še naprej pihali v rog militarizacije in vojne. Naloga naprednih gibanj in delovnih ljudi, ki že močno trpimo posledice okoljskega zloma je, da s politično akcijo obrnemo smer družbenega razvoja. V smer solidarnosti, ohranjanja narave, miru in širših družbenih potreb. To, da gasilstvo postavimo pred stroje smrti, je gotovo eden pomembnejših korakov.

The post MILIJONE ZA GASILCE NE ZA OROŽJE first appeared on Rdeča Pesa.

Za bedo in revščino, v kateri živi na milijone maroških družin, niso krive same, ampak sta posledica gospodarskega položaja Maroka v globalni vladavini kapitalistov. Maroko je (pol)kolonialna periferija Evropske unije, od nje je odvisen za skoraj dve tretjini svojega izvoza in za več kot polovico svojega uvoza. Na prvi pogled odlično, izgleda kot bi Evropska unija Maročanom pomagala. A ko pogledamo splošno razmerje med uvozom in izvozom, ugotovimo, da Maroko zaradi integracije v evropsko trgovinsko območje letno pridela za več kot 10 milijard evrov trgovinskega primanjkljaja. Preprosto povedano: vsako leto mu zaradi trgovine z državami Evropske unije zmanjka dodatnih 10 milijard v evrski valuti, ki jo mora od nekod dobiti, če hoče iz Evropske unije še naprej kupovati blago.

Glavni vir te valute so prav maroški delavci, ki živijo v Evropski uniji in evre pošiljajo svojim družinam v Maroku. Že ta strukturna odvisnost maroškega gospodarstva od Evropske unije Maročane sili na delo preko Mediterana. Drugi vir evrov za maroško gospodarstvo so evropski turisti. Maroške oblasti jih zato skušajo privabiti čim več, turisti pa prispevajo k višanju cen nepremičnin, storitev in živil v največjih mestih. Tretji vir evrov so tuje investicije, ki imajo za navadnega prebivalca maroških mest v splošnem enake ali še hujše učinke kot turisti.

Poglejmo v realno gospodarstvo, v avtomobilski in kmetijski sektor. Evropski avtomobilski velikani so na severu Maroka, v bližini pristanišča Tanger, zgradili svoje tovarne zaradi logistične bližine, a predvsem zaradi tamkajšnje cene delovne sile, ki je mnogo nižja kot v evropskih državah. Najbolj prodajan avtomobil v Evropski uniji – Dacia Sandero – proizvajajo skoraj izključno v Maroku. Zato, da je privabila investicije avtomobilskih industrialcev, jim je maroška država namenila širokogrudne davčne olajšave. Dobički, skovani iz dela maroških delavcev, pa se stekajo v žepe evropskih lastnikov. Maroško prebivalstvo ima od velike avtomobilske proizvodnje bore malo koristi, čeprav bi na prvi pogled mislili, da bodo zaradi tega imeli vsaj zaposlitve. A v Maroku, ki premore skoraj 40 milijonov prebivalcev, je v avtomobilski industriji zaposlenih le nekaj preko 200 tisoč ljudi.

Največ ljudi v Maroku se preživlja s kmetijstvom, približno polovica vsega prebivalstva. Tradicionalno je (bilo) kmetijstvo v Maroku organizirano po družinsko-plemenskem principu, s proizvodnjo živil za potrebe lokalnega prebivalstva, tako na poljedelsko-pridelovalni kot na nomadsko-živinorejski način. Še danes je okrog dve petini vse zemlje v Maroku, vsaj na papirju, v kolektivnem plemenskem lastništvu. 

Francoska kolonizacija Maroka v prvi polovici dvajsetega stoletja je spodbujala privatizacijo in centralizacijo kmetijskih zemljišč za izvoz produktov na evropsko celino, male kmete pa so kolonizatorji z najbolj rodovitnih zemljišč pregnali na bolj sušna območja bližje puščavi. Nazadnje integracija v kmetijski trg Evropske unije vodi v širitev velike, intenzivne kmetijske industrije za proizvodnjo pomaranč ali paradižnikov, prav tako za izvoz na evropski trg. Trgovinski sporazumi med Marokom in Evropsko unijo pomenijo formalizacijo nekdaj očitno kolonialnih odnosov – največ sadja iz Maroka uvozita prav Francija in Španiji, nekdanji kolonalni gospodarici. Povrh tega uvoz sadja iz Maroka uničuje male kmete v Evropski uniji, saj ne morejo konkurirati cenam uvoženega blaga.  

Intenzivno kmetijstvo v Maroku potrebuje ogromne količine vode, ki jih zaradi nizkega vodostaja v državnih jezovih kmetijski industrialci raje pridobivajo iz podtalnice z vrtanjem globokih vrtin. To povzroča še hujšo sušo na območjih, kjer živijo mali kmetje, ki nimajo denarja in tehnologije za svoje vrtine. Za namakanje so tako prepuščeni na milost in nemilost vremena, ki se spreminja od sezone do sezone, splošni trend je, da so suše vse ekstremnejše.  

Kmetijstvo v Maroku za veliko večino maroškega prebivalstva tako pomeni vse trši kruh. Za nameček so skoraj vsi Maročani, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, del neformalnega gospodarstva. Tudi sicer se večina delavcev v Maroku preživlja v neformalnem gospodarstvu, poleg kmetijstva na primer z rokodelstvom, z gotovinskim poslovanjem, iz rok v usta. Ker niso formalno zaposleni, niso zdravstveno in socialno zavarovani. Edino oporo lahko najdejo v lastnih družinah. Socialna država zanje ne obstaja, pokojnine ne obstajajo. Če potrebujejo oskrbo v bolnišnici, morajo zanjo plačati, pogosto kar neposredno v zdravnikov žep.

Resnici na ljubo pa niti redno zaposleni delavci nimajo kdo ve kaj od socialne države. Lanske jeseni so pod sloganom “bolnišnice pred stadione” po maroških mestih izbruhnili ogromni protesti mladih, med katerimi je brezposlenost že po uradnih podatkih skoraj 38-odstotna. Povod za proteste so bile smrti osmih nosečnic v bolnišnici v Agadirju, ki so v kratkem času razgalile katastrofalno stanje maroškega javnega zdravstva. Posledica protestov: “rekorden” proračun ministrstva za zdravje in socialno varstvo v letu 2026. Kljub povišanju za 30 odstotkov proračun ministrstva še zmeraj znaša manj kot štiri milijarde evrov, kar je le nekaj več kot pol odstotka celotnega državnega proračuna. V tej luči je prav gotovo tisto, kar Maročani najbolj potrebujejo, nova in bleščeča infrastruktura za nogometno svetovno prvenstvo leta 2030.

Zaključimo s pozivom: evropske države in njihovi prebivalci nismo žrtve “hibridnih migracij”, ampak so migranti prave žrtve izkoriščanja njihove domovine in njihove delovne sile po evropskem kapitalu. Zdaj lažje razumemo, zakaj mladi Maročani kljub brezpravnosti, represiji in rasizmu, ki jih čakajo v evropskih državah, odhajajo na smrtonosno pot prek morja. Na nas je, da širimo glas, gradimo solidarnosti in izkoreninjamo rasizem, ki so ga politiki tako temeljito zasejali med ljudi.

Kdo je kriv za množico migrantov v Ceuti? Preberi tukaj.

Zakaj pa Evropske države kriminalizirajo Maroške migrante? Preberi tukaj.

The post CEUTA: KAJ MAROŠKE MIGRANTE SILI NA SMRTONOSNO POT V EVROPSKO UNIJO? first appeared on Rdeča Pesa.

»La patria no se vende« (»Domovina ni naprodaj«) je bilo eden izmed gesel avgustovskih protestov v argentinski prestolnici in drugih večjih mestih, ki jih je vzklikalo na tisoče protestnikov kot odziv na Mileijeve nove poskuse liberalizacije, deregulacije in razprodaje argentinskih naravnih virov tehnološkim kapitalistom.

Že maja letos je Mileijeva vlada napovedala odpravo omejitev za nakup kmetijskih zemljišč s strani tujcev, nato pa predlog zakona vključila v širši zakon o »nedotakljivosti zasebne lastnine«. S tem je argentinski skrajno desni in kapitalu naklonjen politični vrh z naravnimi viri bogato Patagonijo dal na prodaj tujemu kapitalu, še posebej tistemu iz Silicijeve doline. Argentinska zakonodaja iz 2011 sicer določa 15% zgornjo mejo tujega lastništva kmetijskih zemljišč, ki pa je bila v večini departmajev avgusta letos že presežena. Vlada je nato poskušala omejitev namesto popolne odprave kupovanja zemljišč iz strani tujih investitorjev zvišati ta odstotek na 25%, a je zaradi političnega in družbenega odpora tudi ta predlog padel.

Zakaj je Patagonija tako zanimiva ravno za tehnološki kapital? Ima namreč ogromne površine relativno poceni zemljišč, razmeroma nizke temperature, dobre pogoje za gradnjo vetrnih elektrarn, nizko gostoto poselitve in eno največjih svetovnih zalog plina ter nafte na območju Vaca Muerta, kjer omenjena naravna vira pridobivajo s »frackingom«. Minister za deregulacijo (naj  izpostavimo, da ima Argentina posebej ministrstvo za deregulacijo in transformacijo države, ki je namenjeno prav odpravljanju »odvečnih birokratskih ovir« in krčenju javne porabe) Federico Sturzenegger je v pripravi zakonodaje izpostavil, da bi odprava omejitev lahko prinesla okoli 15 milijard dolarjev tujih investicij. 

Patagonija je za tehnološki kapital zanimiva prav zaradi naravnih virov, ki jih ta tehnologija potrebuje. Za gradnjo velikih podatkovnih centrov je namreč potrebno ogromno prostora za infrastrukturo, bližina  energetskih virov, vodni viri in hladnejše podnebje za hlajenje strežnikov. Že oktobra lani je vlada Javiera Mileija z velikim pompom napovedala »največjo tehnološko naložbo v argentinski zgodovini«: OpenAI (ChatGPT) in lokalno podjetje Sur Energy sta podpisala pismo o nameri za izgradnjo gromozanskega podatkovnega centra za umetno inteligenco v Patagoniji. Projekt, ki bi nosil ime »Stargate Argentina«, bi naj bil vreden 25 milijard ameriških dolarjev.

Do gradnje podatkovnega centra (še) ni prišlo, saj Argenina za to področja še nima urejene zakonodaje. Ravno o tem pričajo številni za okolje škodljivi zakoni, ki jih je že sprejela Mileijeva vlada in ki z deregulacijo puščajo prosto pot izkoriščanju naravnih virov. Posledice škodljivih politik se že kažejo v praksi. Posebno zanimanje za Argentino v zadnjih letih namreč kaže prav ameriška tehnološka elita. Slednja že kupuje zemljišča in posesti v Argentini. Eden najbolj zgovornih primerov je na primer tehnološki podjetnik Martin Varsavsky, sicer goreč podpornik Javierja Mileija, ki skupaj s petimi bogatimi partnerji razvija 32.000 hektarjev velik kompleks Wamani v vznožju Andov. S podobnimi nameni je v Argentini kupil luksuzno vilo Peter Thiel, soustanovitelj Paypala in Palantirja, ki je kupil približno 12 milijonov dolarjev vredno vilo v Buenos Airesu in se redno srečuje z Mileijem ter njegovimi ministri.

Prihod ameriških in drugih tehno-milijonarjev je potrebno treba razumeti v širšem kontekstu širjenja ameriškega vpliva v Argentini. Donald Trump je Mileijevo vlado že podprl s finančnim paketom v višini 20 milijard dolarjev, prav tako je bil vzpostavljen okvir za »poglobitev trgovinskih in investicijskih odnosov« ter sporazum o zagotavljanju kritičnih mineralov.

Na ulicah Buenos Airesa in po drugih mestih se je prejšnji teden proti novim škodljivim ukrepom zbralo na tisoče ljudi. Pritiski z ulice je skupaj z opozicijo prisilil vlado, da je iz predloga umaknila poglavje, ki bi odprlo vrata tujemu lastništvu zemlje. Senat je nato zakon v okrnjeni obliki potrdil. Gre sicer za etapno, a vendar pomembno zmago, ki ne bo povsem ustavila Mileijevih načrtov, a je zaradi pritiska delovnih ljudi vsaj začasno ustavila prodajo in koncentracijo zemlje tujim kapitalistom. Vprašanja lastništva in izkoriščanja Patagonije seveda ne moremo zgolj osredotočiti okrog tega, ali je kapitalist, ki kupuje zemljo Argentinec, Američan ali kdo drug, oziroma ali bo Patagonija v argentinski ali tuji lasti.

Če se naravni viri privatizirajo in koncentrirajo v rokah peščice domačih oligarhov ali globalnih tehnoloških in rudarskih korporacij, je rezultat za delavce in lokalno prebivalstvo v temelju enak: bogastvo Patagonije se uporablja za akumulacijo zasebnega kapitala, medtem ko stroške nosita celotna družba in naravno okolje. Patagonija ima pri tem zgodovinski spomin, ki ga ni mogoče ločiti od današnjega boja za zemljo in naravne vire. Že od 19. in  20. stoletja je bila namreč regija prostor nasilnega razlaščanja, koncentracije zemlje in podrejanja lokalnega prebivalstva ter delavstva interesom velikih lastnikov in tujega kapitala. Od bojev proti kolonialnemu in imperialističnemu razlaščanju do današnjega odpora proti podrejanju zemlje in naravnih bogastev kapitalu se tako nadaljuje isti boj.

The post PATAGONIJA MILIJARDERJEM: MILEI ODPIRA VRATA TUJEMU KAPITALU first appeared on Rdeča Pesa.

»“Bôri, bôri v tihi grozi,
bôri, bôri v nemi grozi,
bôri, bôri, bôri, bôri!

Bôri, bôri, temni bôri
kakor stražniki pod goro
preko kamenite gmajne
težko, trudno šepetajo.«

Te stihe je v začetku 20. stoletja zapisal Srečko Kosovel. Bori, ki so rasli v okolici Tomaja, so bili takrat povečini stari šele nekaj desetletij, vendar so mu predstavljali simbol Krasa. Prav tako se je verjetno zavedal povezanosti nasadov borov in bednega položaja kraških pastirjev, ki so se komaj preživljali.

Obsežne hrastove gozdove na Krasu so od šestnajstega stoletja postopoma krčili zaradi rasti podeželske populacije in hitrega razvoja mest v bližini, kot sta Trst in Benetke. Že od takrat so pastirji in kmetje, ki so se preživljali na tem prostoru, upravljali s krajino, da so zadovoljili svoje potrebe. Ta prostor so razsvetljeni misleci in podjetni gospodarstveniki v 19. stoletju dojemali kot »nerodovitno kamnito puščavo«, ki so jo uničili nerazumni kmetje in pastirji s svojim neracionalnim načinom gospodarjenja. Dejansko pa je podeželsko prebivalstvo iz (kulturne) krajine pridobivalo mnoge vire, ki so jih potrebovali za življenje.

Obsežni pašniki so nudili hrano njihovim čredam ovac (ki so v prvi polovici 19. stoletja predstavljale skoraj 70% vse živine) in goveda. Koze so že ob sredini 18. stoletja nehali gojiti, saj je težko nadzorovati, kaj vse pojedo na pašnikih in sploh v gozdovih ter so zaradi tega uničujoče za rastje. Drevesa so bila redka, kolikor pa jih je bilo, so jih rezali »na panje«, kar pomeni, da so jim odrezali veje, ki so jih porabili za kurjavo in količenje vinogradov, v naslednjih letih pa je iz štorov ponovno zraslo veliko vej. Za kmete so za pašo bile zelo pomembne gmajne, skupni pašniki. Te so bile pomembne sploh za revnejše, ki niso imeli veliko svoje zemlje. Ta krajina je bila prav toliko produkt dela, kot narave.

Po zemljiški odvezi in ukinitvi fevdalizma leta 1848 je prišlo do postopnega prodiranja kapitalističnih družbenih odnosov na vas, zaradi česar so se morali kmetje vedno bolj usmerjati v dobičkonosne panoge poljedelstva, da bi preživeli. Prav tako je bila čez Kras leta 1849 speljana železnica, ki je omogočila uvoz blaga, proizvedenega v kapitalističnih tovarnah, ki je bilo cenejše od kmečkih obrtnih proizvodov. To je pospešilo propad domače obrti in s tem usihanje še enega vira dohodka kmetov. Revnejši kmetje so bili v tem času še bolj odvisni od v občinsko zemljo preoblikovanih skupnih pašnikov, na katerih so imeli pravico do užitka (uporabe) za pašo in nabiranje lesa. Zaradi izpostavljenosti tržni konkurenci je vedno več kmetij propadalo in kmetje so zapadali v dolgove, iskali delo v hitro rastočem Trstu, ali odšli s trebuhom za kruhom v Združene države Amerike.

Prvi poskusi pogozdovanja Krasa so se neuspešno vršili že v prvi polovici 19. stoletja, v drugi polovici pa so dobili večji zagon. Zakon o pogozdovanju Krasa v vojvodini Kranjski, ki je bil sprejet 9. marca 1885, je ta proces začel v polni meri. Razsvetljeni misleci in podjetni gospodarstveniki so želeli s pogozdovanjem popraviti škodo, ki naj bi jo naredil neracionalni kmet, in Kras postopoma meliorirati in narediti primernega za »razumno« (kapitalistično) poljedelstvo in »obnovo« vegetacije na Krasu. Prav tako pa so s tem želeli omiliti burjo, ki je pogosto prevrnila vlake in s tem povzročala gospodarsko škodo kapitalistom, ki so na njih prevažali svoj tovor. Hitro so ugotovili, da je pogozdovanje s črnim borom najboljše, saj ima plitve korenine in lahko raste na skalnatem terenu, ki prevladuje na Krasu. Današnje raziskave kažejo, da imajo borovi gozdovi bistveno nižjo biodiverziteto, kot jo je imela tradicionalna kraška kulturna krajina s pašniki, posameznimi drevesi in suhozidi. Zato so borovi gozdovi manj odporni na razne škodljivce in naravne katastrofe.

Sprva so kmetje sprejeli to pogozdovanje, saj jim je plačilo za opravljeno delo pomagalo preživeti. A hitro se je izkazalo, da so na pogozdeni občinski zemlji izgubili pravico do paše in nabiranja lesa. Zaradi tega so začeli bojkotirati delovne akcije in celo požigati nasade borov. Ti so zelo dobro goreli, saj ta vrsta dreves vsebuje mnogo eteričnih olj, ki dobro gorijo. Požare so prav tako občasno začele iskre, ki so letele iz parnih lokomotiv ali iz zavor na vlakih (kar naj bi bil tudi vzrok za velike požare na Krasu leta 2022!). Konflikt se je še stopnjeval, tako da je gozdni inženir Konrad Rubbia, ki je igral veliko vlogo pri pogozdovanju Krasa, predlagal, da bi se za požigalce in druge nasprotnike pogozdovanja uvedlo poleg denarnih še zaporne kazni. Moč kapitalistične države, zavita v argumente gozdarske stroke, je prevladala nad interesi kraških kmetov in strla njihov odpor. Obubožanje in proletarizacija kmetov sta se nadaljevala tudi v naslednjih desetletjih. 

Po drugi svetovni vojni so zaradi hitre modernizacije in rasti industrije ljudje s podeželskega Krasa iskali delo v tovarnah in s tem opuščali kmetijski način življenja. Po restavraciji kapitalizma se proces propadanja kmetij še hitreje nadaljuje. S tem so izginili pašniki, paša, košnja, nabiranje lesa in druge prakse, ki so odstranjevale biomaso. Z opuščanjem kmetij se tako na Krasu nekoč odprti pašniki zaraščajo z različnimi podrastmi in gozdovi, prav tako pa se po naravni poti širijo borovi gozdovi, ki so jih pred nekaj več kot sto leti zasadile avstrijske oblasti. Tako se je v zadnjih dvesto letih delež gozda na Krasu dvignil iz slabih 15% na nekaj več kot 60%. 

Z eteričnimi olji bogati borovi gozdovi in gosta podrast sta odlično kurivo za gozdne požare, kot smo jim bili priča pred nekaj leti na Krasu. Kakršen koli je že vzrok za posamezen požar, če je namerno podtaknjen, če ga zanetijo iskre zaradi zaviranja vlaka ali odvržena cigareta, je dejstvo, da podnebne spremembe z vročimi, suhimi poletji povečujejo tveganja za gozdne požare. Temu je treba dodati tudi vedno večjo zaraščenost krajine, v kateri je bilo pred stoletjem in pol bistveno manj goriva. Še če gledamo zračne posnetke iz šestdesetih let, je vidno, da je bila krajina bistveno bolj odprta in manj nagnjena k požarom. Kras (in tudi drugi deli Sredozemlja) ne gori samo zato, ker so oblasti nekoč sadile bore, ampak tudi zato, ker so kmetje, živina in ostale prakse, ki so vzdrževale odprto krajino izginile. Kraška krajina je bila od nekdaj produkt človekovega dela in ni narava, ki čaka, da se vrne. Kot je kapitalistični državi pred 150 leti problem predstavljal preveč gol Kras, pa je danes problem preveč zarasel.

Zaradi tega je treba v luči podnebne krize in vse pogostejših katastrofalnih požarov izvesti celostno ekosocialistično transformacijo družbe, ki bo poleg boljše pripravljenosti na spopadanje z gozdnimi požari in drastičnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov poskrbela tudi za upravljanje s (kulturno) krajino in z »izgradnjo« ekosistemov, ki bodo bolj odporni na naravne katastrofe. Takšna družba ne bo mogla nadaljevati (ekološke) modernizacije, ki jo izvaja kapital in so jo v preteklosti izvajali tudi socialistični eksperimenti, temveč bo mogla iskati nove načine organizacije odnosa med družbo in okoljem. 

The post »“BÔRI, BÔRI V TIHI GROZI,« – KAKO JE KAPITALIZEM PROLETARIZIRAL KRAŠEVCE IN POŽGAL KRAS first appeared on Rdeča Pesa.

Pred dnevi je Evropska komisija predlagala uvedbo evropskega dneva spomina na žrtve nezgod pri delu. Izbran je bil datum 8. avgust, in sicer v spomin na nesrečo v belgijskem rudniku Bois du Cazier pred natanko sedemdesetimi leti, ko je življenje izgubilo 262 delavcev 12 narodnosti.

Ob tej priložnosti bomo nekaj besed namenili tematiki varnosti pri delu v kapitalizmu. Za začetek si oglejmo si statistiko.

Pri inšpektoratu za delo je bilo lani prijavljenih 14.189 delovnih nezgod, med njimi 21 smrtnih in 946 težjih. Na področju varnosti in zdravja pri delu je bilo opravljenih več kot 5 tisoč inšpekcijskih pregledov in ugotovljenih kar 9.623 kršitev, največji delež, 29,3 odstotka, v gradbeništvu. Leto 2026 po nekaterih navedbah prinaša še slabšo statistiko. Ob tem velja poudariti, da k tem številkam niso prištete smrti zaradi poklicnih bolezni in bolezni, povezanim z delom. Dejanske številke, povezane z nezgodami in poklicnimi boleznimi, za katerimi so konkretni delovni ljudje in družine, so torej še veliko višje.

Kako to, da so ob vseh ukrepih in ob sodobni delovni opremi delovne nezgode še vedno pogoste? Razlogi so kot vedno strukturni. Kapitalizem je sistem, ki na prvo mesto postavlja profit, vse ostalo pa je zanj zgolj obrobnega pomena. Čeprav se je varnost delavcev skozi zgodovino povečala (sprejeti so bili številni varnostni ukrepi, stroji so na splošno varnejši kot nekoč), so pritiski kapitala, ki skuša priti do čim višje presežne vrednosti v čim krajšem času, v osnovi ostali enaki. Nezgode tako niso naključne anomalije, temveč strukturne posledice kapitalističnega načina proizvodnje. S tem nočemo reči, da kapitalizem neposredno povzroča delovne nezgode, pač pa, da ustvarja pogoje, v katerih so te pogostejše.

Do te ugotovitve je v delu Položaj delavskega razreda v Angliji prišel tudi Friedrich Engels, ko je analiziral nezgode, ki so se zgodile med čiščenjem strojev. Engels je zapisal: »Mnogo nesreč se na primer pripeti, če hočejo delavci čistiti stroje, medtem ko se vrte. Zakaj? Ker podjetnik sili delavce, da morajo čistiti stroje v prostem času, ko stoje, delavca pa seveda prav nič ne veseli, da bi si dal odškrbniti od svojega prostega časa.« Za nezgode, o katerih je govoril Engels, ni bil kriv delavec, temveč kapitalist, ki je od delavca zahteval, da stroj očisti v prostem času, delavec pa se je zato odločil za čiščenje stroja, ko je ta obratoval, kar je pomenilo nevarnost.

Uvedba evropskega dneva spomina na žrtve nezgod pri delu nas ne sme pustiti zgolj pri besedah. Od politike moramo zahtevati konkretne ukrepe za večjo varnost delavk in delavcev – tako na področju delovnih nezgod kot tudi na področju poklicnih bolezni. Seveda pa ni dovolj samo pasivno čakanje na politiko. Najučinkovitejše sredstvo za večjo varnost in boljše delovne pogoje je delavsko organiziranje.

The post KAPITALIZEM IN (NE)VARNOST PRI DELU first appeared on Rdeča Pesa.

Nedavno množično prečkanje maroško-španske meje v Ceuti, španski eksklavi na severu Maroka, je spodbudila kombinacija propagande na družbenih omrežjih, neaktivnosti maroških varnostnih sil in geopolitičnih okoliščin, ki namigujejo na ameriško in izraelsko vpletenost. Vse to podrobno opisuje prispevek Owna Jonesa, ki smo ga objavili v petek. Prevod je dostopen je na naši spletni strani.

Dejstva na laž postavljajo rasistično retoriko evropskih politikov o “invaziji” afriških migrantov, ki naj bi si jo španska vlada s svojimi politikami nakopala sama. A tudi Jones prihod migrantov opisuje kot problem. Izrabo ljudi, ki jih evropske države nočejo sprejeti, slika kot hibridno grožnjo za špansko vlado. S tem posredno pristaja na agendo Evropske komisije, ki na hujskanje evropskih politikov odgovarja z vse hujšo kriminalizacijo migrantov. Rasističnih politik Evropske unije in držav članic še zdaleč ne podpirajo le desne stranke. O tem, da je treba zastražiti evropske meje, obstaja široko strinjanje od fašistov do konservativcev, preko skrajnosredinskih liberalcev, vse do levoliberalcev. 

Letošnjega junija so začela veljati nova pravila evropskega pakta o migracijah in azilu, ki državam članicam v primerih, ko naj bi države nečlanice migrante izrabljale kot instrument pritiska in jih pošiljale na njihove meje, omogoča široke omejitve pravic ljudi do azilnih postopkov in vračanje migrantov čez mejo po hitrih postopkih. Po evropskem pravu so po novem legalizirana tudi koncentracijska taborišča za migrante na zunanjih mejah Evropske unije. Vse več evropskih politikov in vlad se zavzema za izgradnjo taborišč po zgledu italijanske fašistične vlade Giorgie Meloni, ki želi del ljudi, zajetih na morju, zadrževati v taboriščih na ozemlju Albanije, torej izven lastnega ozemlja in zunaj meja Evropske unije. 

Zakaj je to pomembno? Evropske politike migrante in begunce vse bolj silijo k ubiranju nevarnih poti, na katerih morajo prečkati puščavo, morje ali divjino gozdov, prav s tem, ko vse običajne in regularne poti zapirajo in onemogočajo. V naslednjem koraku pa to dejstvo, da so na ozemlje evropskih držav prišli po neregularnih poteh, izrabljajo za njihovo kriminalizacijo: za zapiranje v centre za pridržanje – dejansko koncentracijska taborišča – za izgone ljudi preko južnih meja, za potapljanje njihovih čolnov na morju … Prav teh metod se družno poslužujejo španske in maroške oblasti na militarizirani meji med Ceuto in Marokom, in enakih metod so se poslužile zdaj: večino ljudi, ki so prispeli, je Španija že vrnila v Maroko, čeprav imajo v Španiji po Ženevski konvenciji in španski ter evropski zakonodaji pravico do azila. 

Kaj je pravica do azila? Najprej, kaj ni: ni absolutna pravica vsakogar, ki prispe v državo Evropske unije. Vsakdo pa ima pravico zaprositi za azil in pravico ne biti vrnjen tja, kjer mu grozi nevarnost, zaradi katere je odšel od doma – prav to pravico evropske države kršijo, ko ljudi avtomatizirano vračajo preko južnih meja. Vsakdo ima pravico do individualne obravnave v azilnih postopkih, v katerih nato državni uradniki ocenjujejo njegovo dejansko upravičenost do azila. Pravica do azila ni agenda levice, kakor bi jo radi prikazali rasistični in ksenofobni politiki v Evropi. Ravno obratno, je del povojnega sistema odnosov med državami, torej del buržuaznega mednarodnega prava. S tem ko države kršijo pravico ljudi do azila, kršijo lastna državotvorna načela. 

A velika večina Maročanov je v Evropski uniji izključena celo iz zaščite po buržuaznem pravu. V Evropski uniji Maroko velja za varno državo in na podlagi tega uradniki veliko večino maroških prošenj za azil zavrnejo. Le redkim uspe dokazati, da si zaslužijo mednarodno zaščito, ker se ne morejo vrniti domov zaradi utemeljenega strahu, da bi jih preganjali zaradi njihove rase, religije, nacionalnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini.

Stroge omejitve mednarodnega prava glede tega, kdo so tisti, ki si “zaslužijo” azil, izhajajo iz buržuazne slepote za odnose izkoriščanja globalnega juga po globalnem severu, ki jih povzroča gospostvo kapitala. Prav zaradi te slepote ostajajo pravi razlogi za množične migracije Maročanov v države Evropske unije skriti. Če lahko tihotapci ljudi v Maroku v sodelovanju z oblastmi na podlagi širjenja laži preko 70 tisoč ljudi pripravijo do skoraj simultanega prečkanja maroško-španske meje, to še nič ne pove o razlogih, zakaj ljudje na propagando o medu in mleku, ki naj bi se zanje cedila v Evropski uniji, tako zlahka nasedejo. Pravi razlogi so v njihovem ekonomskem položaju, v bedi in revščini, v kateri živi mlada maroška populacija. To bomo obravnavali v tretjem prispevku “Pesinega dvojčka”, za konec tega pa poglejmo, kaj kriminalizacija migracij in skoraj neobstoječe možnosti pridobitve statusov pomenijo za tiste maroške delavce, ki jim kljub vsem preprekam vendarle uspe priti v države Evropske unije. 

Obubožanemu slovenskemu kmetu, ki je na koncu 19. stoletja s trebuhom za kruhom odšel čez lužo, so tam obljubljali med in mleko, nazadnje pa je umrl v enem od ameriških premogovnikov. Evropske države zdaj Maročanom, kot bi bili zverine, odrekajo še legalno pravico do prebivanja in dela. Seveda gre za poenostavitev, a bistvo ostaja enako: vladavina kapitala v ZDA je rasizem uporabljala za upravičevanje suženjstva in po njegovi formalni odpravi za nadaljno segregacijo delavcev po odtenkih ne-belosti. Slovane so čez lužo denimo klasificirali nekje vmes med “pravimi belci” (anglosaksoni) in temnopoltimi potomci sužnjev. Tako so jih angažirali za najtežja dela v rudnikih in jeklarnah, v katerih se z izboljšanjem delovnih pogojev kapitalistom ni bilo treba ukvarjati, saj so lahko za vsakega delavca, ki je umrl, iz Evrope uvozili 10 novih.

Maroški in alžirski delavci, ki jih je Francija iz svojih severnoafriških (pol)kolonij množično uvažala predvsem po drugi svetovni vojni v času silovitega gospodarskega vzpona, so si v novi domovini postopoma uspeli izboriti delavske, socialne in državljanske pravice. A to kapitalistom ne godi, saj pomeni, da iz njihove delovne sile ne morejo iztiskati večje presežne vrednosti kot iz delovne sile ostalih delavcev metropolitanske Francije. Od 70. in 80. let sledi kriminalizacija migracij na ravni Evropske unije, ki se zdaj z vsakim dnem stopnjuje. Na tisoče migrantskih delavcev iz Maroka v južni Italiji ali Španiji zdaj na plantažah dela brez pravic in statusov, v razmerah sodobnega suženjstva!

Zadnji in tretji prispevek “Pesinega dvojčka” za razumevanje konteksta nedavnega dogajanja v Ceuti bomo objavili v naslednjih dneh.

The post CEUTA: ZAKAJ EVROPSKE DRŽAVE KRIMINALIZIRAJO MAROŠKE MIGRANTE? first appeared on Rdeča Pesa.

Že teden dni nas mediji bombardirajo z novicami iz Ceute, španske eksklave na severu Maroka, in strašijo pred hordami migrantov, ki naj bi nam grozile pred gibraltarskimi vrati Trdnjave Evropa. Za nekaj dni se je zazdelo, da so novice iz Ceute režimskim medijem po Evropi pomembnejše od ameriško-izraelskih napadov na Iran ali izraelskih zločinov v porušeni Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu, kjer se je kraja palestinske zemlje, ki jo izvajajo nelegalni naseljenci, podprti z okupatorsko vojsko, v zadnjih mesecih močno razširila. Zločincu Benjaminu Netanjahuju se smeji, ko evropske države straši z domnevno grožnjo islamizacije, evropski režimi, ki Izraelu vseskozi pomagajo iztrebljati Palestince, pa se namesto z Izraelom ukvarjajo s Ceuto.

V agendi politikov in medijev vsakič znova, ko na mejah opazijo migrante in begunce, osrednjo vlogo dobi širjenje rasizma in strahu pred ljudmi iz Afrike in Bližnjega vzhoda. A to ni naključje. Države Evropske unije rasizem namenoma uporabljajo, da bi migrante iz Maroka že štiri desetletja lahko sistematično obravnavale kot nezaželeno blago, ki ga je treba zadržati na južni strani Mediterana. Pred tem so nekatere države – predvsem Francija, ki si je s Španijo v prvi polovici 20. stoletja delila maroško ozemlje – breme povojne obnove lastnih držav naložile prav na pleča maroških delavcev. Maroški in alžirski delavci so bili za Francijo po vojni to, kar so bili za Nemčijo turški: nosilci gospodarskega vzpona in kot podcenjena delovna sila pravi plačniki izgradnje njunih socialnih držav.

V Pesinem dvojčku objavljamo dva konteksta za razumevanje nedavnega dogajanja v Ceuti:

1. Danes objavljamo prosti prevod prispevka britanskega publicista Owna Jonesa, ki podrobno opisuje okoliščine nedavnega množičnega prečkanja maroško-španske meje v Ceuti (in Melilli), španskih eksklavah na severu Afrike. Prispevek smo na označenih mestih (/…/) nekoliko skrajšali. Povezava do celotnega prispevka.
2. V ponedeljek bomo objavili še širši in pomembnejši kontekst: analizo razlogov, ki Maročane in druge prebivalce Zahodne ter podsaharske Afrike silijo v Evropsko unijo. Pogledali bomo, kdo so prave žrtve evropskih mejnih politik in maroškega perifernega gospodarskega položaja. 

CEUTA: STA KRIZO ZREŽIRALA IZRAEL IN ZDA?

Avtor: Owen Jones

Prejšnji četrtek in petek je mejo iz Maroka v špansko severnoafriško enklavo Ceuta prečkalo več kot 70 tisoč ljudi, s čimer se je število prebivalcev v mestu skoraj podvojilo. Mnogi so mejo preplavali po morju, umrlo je preko 100 ljudi (op. RP, posodobitev obeh števil).

Skoraj vsi so se že vrnili v Maroko. Vendar je ta dogodek sprožil veliko krizo za špansko vlado. Druge evropske države so Madridu obrnile hrbet in trdile, da je za to odgovorna španska migracijska politika. Italijanska skrajno desna vlada je začasno ponovno uvedla mejne kontrole za prihode iz Španije.

Skrajna desnica po vsej Evropi in širšem Zahodu je bila navdušena. Trdili so, da gre za dokaz njihove zgodbe o invaziji migrantov v Evropo – in domnevno neizogibnih posledic bolj humanega pristopa španske progresivne vlade do migracij.

Skrajna desnica izkorišča krizo

Španska skrajno desna stranka Vox je prehode meje označila za “invazijo”, zahtevala popolno zaprtje meje in migrante povezala s spolnim nasiljem in napadi z noži. ​​Vox bi lahko prihodnje leto prišel v vlado prek koalicije s skrajno desno Ljudsko stranko.

Donald Trump je podobno izjavil, da prehodi “izgledajo kot invazija”, nato pa smrt in obup v Ceuti spremenil v predvolilno sporočilo: “Enako se nam bo zgodilo, če republikanci ne bodo izvoljeni, še huje.”

Ameriško zunanje ministrstvo je šlo še dlje: “Ta nesprejemljivi incident je neposredna posledica namernih prizadevanj španske vlade, da omogoči in olajša množične nezakonite migracije v Evropo.” /…/

Preden se posvetimo temu, kaj se je dejansko zgodilo – in morebitni izraelski ter ameriški vpletenosti – je vredno izpodbijati trditev, da je Španija s svojo migracijsko politiko nekako sama povzročila to krizo.

Španija ni povzročila te krize

Vlada Pedra Sáncheza je sprejela program regularizacije, v okviru katerega lahko nedokumentirani migranti zaprosijo za enoletno dovoljenje za prebivanje in delo, če so pred 1. januarjem 2026 neprekinjeno živeli v Španiji vsaj pet mesecev.

Namen je bil preprost: delavce migrante spraviti iz sive ekonomije, jih legalno zaposliti, da lahko plačujejo davke, uveljavljajo osnovne pravice in polno sodelujejo v španski družbi.

Za razliko od mnogih drugih evropskih voditeljev je bil Sánchez pripravljen ljudem povedati resnico. Sprejem migrantov je, kot je že prej dejal , “bistven korak za zagotovitev blaginje in trajnosti naše socialne države”.

Vendar program regularizacije ni imel nobene zveze s tistimi, ki so poskušali vstopiti v Ceuto. Nihče od njih ni upravičen do regularizacije po tem zakonu.

Politiki po vsej Evropi so trdili, da bo španska politika sprožila nov val migracij v njihove države. To je bilo preprosto napačno. Dovoljenja veljajo le za prebivanje in zaposlitev v Španiji in ne dajejo pravice do dela drugje v Evropi.

Prav tako prihod v Ceuto ni pomenil avtomatične poti do iberske Španije. Tiste, ki so prečkali mejo, še vedno čakajo številne pravne in fizične ovire, preden bi lahko prečkali Gibraltarsko ožino.

Politiki, ki so se pretvarjali, da ni tako, niso bili zmedeni. Cinično so izkoriščali javno nevednost o delovanju sistema – in sovražnost do migrantov, ki jo je mogoče s takšno nevednostjo tako zlahka podžgati.

Res je, da je špansko Vrhovno sodišče – ​​neodvisno od vlade – odločilo, da za ljudi, ki prihajajo po morju, ne more veljati izjemna politika “vročega vračanja”, ki se uporablja ob kopenskih ograjah.

Vendar to ni preprečilo Španiji, da bi migrante vrnila. V praksi ljudem, ki so prečkali maroško-špansko mejo, ni dalo nobene pravice, da ostanejo v Španiji. A španska obveščevalna služba meni, da so izkrivljeno razlago sodbe izkoristili tihotapci ljudi.

Maroko je to dopustil

Obstajajo zelo močni dokazi, da je maroška država igrala odločilno vlogo v tej krizi.

Maja 2021 je v Ceuto v dveh dneh vstopilo osem tisoč maroških migrantov. Takrat je Maroko razjezilo, da so v Španijo na zdravljenje sprejeli voditelja gibanja za neodvisnost Zahodne Sahare, predsednika Demokratične arabske republike Sahara Brahima Ghalija (op. RP, polno ime z nazivom).

Zahodna Sahara je pod maroško okupacijo, proti kateri obstaja močno gibanje za neodvisnost. Kot je opisal možganski trust Chatham House : “Španija je v nekaj mesecih opustila svoje zgodovinsko stališče do Zahodne Sahare – podporo referendumu o neodvisnosti – in namesto tega podprla maroški načrt avtonomije ozemlja. Lekcija za Rabat je bila morda ta, da pritisk na španske enklave deluje.”

Tokrat je bil domnevni izgovor morda Sánchezov obisk Alžirije, regionalne tekmice Maroka. Poskušal je popraviti odnose, ki jih je Alžirija ohladila, potem ko se je Španija priklonila maroškemu stališču glede Zahodne Sahare. Sánchez je razpravljal tudi o povečanju osrkbe preko plinovoda, ki ne prečka Maroka in vodi neposredno iz Alžirije v Španijo.

Vendar je bil to izjemno šibek izgovor za omogočanje tako obsežnega gibanja ljudi in ogrožanje toliko življenj. Sestanek je bil napovedan vnaprej in ni spremenil zelo naklonjenega stališča Španije do Maroka glede Zahodne Sahare.

Fotograf Associated Pressa na kraju dogodka je povedal, da maroški žandarji niso posredovali, ko so se tisoči ljudi mimo njihovih položajev premikali proti Ceuti.

Osrednji španski časopis El País je poročal o enakem vzorcu. Maroške pomožne sile so nadzorovale gibanje množice, medtem ko so policija in žandarji stali na straži. To neposredovanje se je nadaljevalo od približno poldneva v četrtek do petkovega jutra. Časopis je začetno zadržanost žandarmerije opisal kot “očitno”. Z drugimi besedami, maroške oblasti so vzdrževale red, hkrati pa pustile pot v Ceuto odprto.

Šele potem, ko je mejo prečkalo več deset tisoč ljudi, so oblasti uporabile solzivec, vodne topove in fizično silo. To je pomembno. Ko so se maroške varnostne sile odločile zaustaviti gibanje, so pokazale, da so to sposobne storiti brez težav.

Še bolj pretresljivo je poročilo El Española, najbolj bran spletni časopis v Španiji (op. RP), ki navaja vire v generalštabu Guardie civil, ki trdijo, da so kamere za nadzor meje med tistimi, ki so vstopili v Ceuto, identificirale člane maroške obveščevalne službe.

Ti viri trdijo, da so domnevni operativci sodelovali pri nadzoru gibanja, opazovanju razporeditve španskih sil in spremljanju odziva španskih varnostnih sil. Španski obveščevalni viri naj bi ugotovitve Guardie civil potrdili. Časopis navaja, da so bile podobne infiltracije zaznane v prejšnjih krizah v Ceuti in Melilli.

Drugo poročilo kaže, da je bila španska obveščevalna služba zaskrbljena zaradi skoraj tisoč ljudi, ki so v desetih dneh priplavali v Ceuto. Naraščajoči pritisk so interpretirali kot morebiten preizkus s strani maroške države. Viri iz španske vlade so za El País povedali, da vstop v takšnem obsegu ne bi bil mogoč brez pasivnosti maroških varnostnih sil.

Španija je še naprej javno hvalila Maroko kot zaveznika. Vendar ima Madrid vse razloge, da se izogne ​​odprti konfrontaciji: od Maroka je odvisen pri nadzoru migracij, sodelovanju v boju proti terorizmu in upravljanju španskih enklav Ceuta in Melilla.

Zavezništvo Maroka z Izraelom in ZDA

Vse to je pomembno, ker je Maroko tesen zaveznik tako Izraela kot Združenih držav Amerike, z globokimi gospodarskimi, vojaškimi, obveščevalnimi in varnostnimi vezmi z obema državama.

Maroko je ena arabskih in afriških držav, ki so ZDA najbližje. Je pomembna zaveznica, nečlanica Nata, ki kupuje ogromne količine ameriškega orožja, gosti pa tudi največje letne vojaške vaje Africoma, znane pod nazivom Afriški lev. Maroške varnostne službe imajo tesne odnose z ameriškimi obveščevalnimi službami in organi pregona. Sporazum o prosti trgovini med državama je podlaga trgovine z blagom v vrednosti 7,4 milijarde dolarjev na leto.

Leta 2020 je Maroko normaliziral diplomatske odnose z Izraelom. Izrael je dobil varnostni dostop in vpliv v Severni Afriki, Maroko pa izraelsko orožje in obrambno tehnologijo, z razširjenim sodelovanjem na področju obveščevalnih dejavnosti in kibernetske varnosti vred.

Novembra 2021 sta Izrael in Maroko sklenila obrambni memorandum, s katerim sta vzpostavila formalni okvir za sodelovanje na področju obveščevalnih dejavnosti, vojaške vaje, sodelovanje obrambne industrije, prodajo izraelskega orožja in izmenjave med varnostnimi aparati obeh držav. Maroko in Izrael sta na januarskem srečanju sklenila tudi skupni vojaški delovni načrt za leto 2026.

Nič od tega ne dokazuje, da sta bila Izrael ali ZDA vpletena v krizo v Ceuti. Vendar pa vzpostavlja kontekst, v katerem se je kriza zgodila – in države, s katerimi je maroška varnostna ustanova najtesneje povezana.

Povezava z ZDA

Donalda Trumpa je razjezilo špansko nasprotovanje nezakoniti vojni proti Iranu in izraelskemu genocidu v Gazi. Pred kratkim je zahteval konec trgovine s Španijo in državo označil za “grozno”.

Februarja se je izjava višjega sodelavca neokonservativnega Hudsonovega inštituta, pripravljena za evropski pododbor za zunanje zadeve spodnjega doma ameriškega kongresa glasila: “Maroko izkorišča migrante za spreminjanje španskih politik in pri tem je uspešen.”

Marca je desničarski vojni hujskač in nekdanji uradnik Pentagona Michael Rubin Maroko odkrito pozval, naj organizira množično mobilizacijo civilistov proti Ceuti in Melilli.

Predlagal je, naj se Maročani zberejo na meji, pošljejo buldožerje naprej in neoboroženo vstopijo v mesta, da bi dvignili maroško zastavo. Rubin je vidna osebnost v washingtonskem proizraelskem in nacionalnovarnostnem svetu.

V tednih, ki so sledili, je odbor za proračunska sredstva spodnjega doma objavil svoje poročilo o zakonu o financiranju zunanjega ministrstva za leto 2027, z njim pa naredil dve osupljivi zadevi:

Najprej je Maroku namenil najmanj 40 milijonov dolarjev za programe naložb v nacionalno varnost in vojaško financiranje.

Drugič, odbor je zatrdil, da se “mesti Ceuta in Melilla, ki ju upravlja Španija, nahajata na maroškem ozemlju”, opozoril na maroško zahtevo po mestih in podprl prizadevanja zunanjega ministrstva za spodbujanje pogovorov o njunem “prihodnjem statusu”.

Spodnji dom je dotični zakon sprejel 15. julija – le 15 dni pred množičnim prečkanjem meje v Ceuti.

Dva dni pred prečkanjem meje se je ameriška agencija za trgovino in razvoj strinjala s financiranjem 5,7 milijona dolarjev vredne zgodnje inženirske študije za projekt proizvodnje amoniaka v okupirani Zahodni Sahari. Gre za prvi zasebni projekt v Zahodni Sahari, podprt z ameriškimi dolarji. Na slovesnosti ob podpisu je ameriški veleposlanik izjavil: “Amerika je v maroški Sahari.”

Trumpovo priznanje maroške suverenosti nad Zahodno Saharo tako ni bilo več zgolj diplomatsko. Washington je zdaj dodal konkretne nagrade.

ZDA so Zahodno Saharo kot maroško prvič priznale leta 2020 v zameno za normalizacijo odnosov Maroka z Izraelom. Trumpova vlada je nato napovedala pobude, namenjene mobilizaciji 5 milijard dolarjev naložb v Maroko in širšo regijo, ter sveženj orožja. /…/

Ponovno poudarimo, nič od tega ne dokazuje, da so ZDA organizirale prehode meje v Ceuto. A zaporedje zaporedje je pomenljivo: naraščajoča sovražnost ZDA do Španije, odkrito spodbujanje Maroka k mobilizaciji proti španskim enklavam, kongresni jezik v podporo maroškim ozemeljskim zahtevam, povečana vojaška podpora in prvo ameriško financiranje zasebnega projekta v okupirani Zahodni Sahari.

Povezava z Izraelom

Vidne izraelske osebnosti so bile zaradi krize zagotovo navdušene. Danny Danon, izraelski veleposlanik pri Združenih narodih, je izjavil: “Španija, ki nikoli ne zamudi priložnosti, da bi Izraelu pridigala, je po krizi zaradi svoje imigracijske politike v Ceuti razglasila izredne razmere.”  Španija v resnici ni razglasila nobenih izrednih razmer.

Medtem je skrajno desni izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir zahteval , da Sánchez “odpre vrata Španije in podeli zatočišče prebivalcem Gaze, ki želijo emigrirati”.

Najpomembnejši dokaz zadeva spletno kampanjo, ki je pomagala pripeljati več deset tisoč ljudi na mejo. Anonimni računi na družbenih omrežjih so širili specifično sporočilo: da je španska meja odprta in da lahko ljudje vstopijo brez dokumentov.

El País je ugotovil, da je anonimna kampanja storila več kot le širila trditev, da je meja odprta. Delila je praktične nasvete za pomoč ljudem pri doseganju in prečkanju meje. Ena od spletnih skupnosti, ki je promovirala pot, je preden je ugasnila pritegnila več kot 20 tisoč sledilcev. Prvotne organizatorje je težko izslediti, pri širjenju njihovega gradiva pa so morda pomagali avtomatizirani računi.

Po poročanju El Paísa so izvorni spletni profili večinoma izginili, morda je šlo za avtomatizirano ojačanje, začetnega sprožilca pa še vedno niso odkrili.

Po izbruhu krize je španski portal za preverjanje dejstev Maldita dokumentiral hiter pojav objav z oznakama #FreeCeuta in #FreeMelilla z izraelskih in proizraelskih računov.

Al-Džazirina enota za digitalne preiskave je izvedla širšo analizo. Našla je na desetine znanih in anonimnih računov, ki so z Izraelom povezani ali ga podpirajo – vsi so uporabljali skoraj identičen okvir komuniciranja. Ponavljali so se isti zemljevidi, fraze in hashtagi.

Ugotovili so, da so bile za izkrivljeno pretiravanje nereda v Ceuti ustvarjene scene z umetno inteligenco. Objave so krizo opisale kot kazen Španije za podporo Palestini. V kampanji je sodeloval tudi Hananya Naftali, nekdanji uradnik za digitalne medije, povezan z Benjaminom Netanjahujem. Čas in besedilo objav sta bila tako tesno usklajena, da za Al-Džazirine preiskovalce nakazujeta centralno koordinacijo.

To ne dokazuje, da je Izrael stal za izvornimi profili. Vendar bi bilo izjemno naivno pretvarjati se, da Izrael nima sredstev ali izkušenj za izvedbo prav takšne operacije.

Izrael ima kartoteko

Francoska agencija za boj proti tujemu digitalnemu vmešavanju je izraelsko podjetje BlackCore obtožila, da cilja na volitve v več državah.

Med njimi je bila Škotska, kjer je na stotine usklajenih računov bombardiralo Johna Swinneyja, SNP in škotsko vlado po njihovi kritiki izraelskega napada na Gazo. Preden je BlackCore dejansko izginil iz javnosti, potem ko se je nanj obrnil Reuters, je javno promoviral svojo sposobnost izvajanja sofisticiranih vplivniških operacij za vlade in politične kampanje.

Potem je tu še Black cube, ki so jo ustanovili nekdanji izraelski obveščevalni častniki in je znana kot »zasebni Mosad«. /…/ O Black cube zaradi predvolilnega partnerstva s Slovensko demokratsko stranko vemo že ogromno, zato smo ta del skrajšali (op. RP). 

Leta 2023 je tajna preiskava razkrila še eno izraelsko operacijo, Team Jorge. Ustanovitelj skupine se je novinarjem, ki so delali pod krinko, hvalil, da je njegova organizacija na skrivaj posredovala v številnih volitvah po svetu. Njena tehnologija je agentom omogočala izdelavo in upravljanje dovršenih digitalnih identitet na različnih platformah, skupaj s finančnimi in komercialnimi profili, s pomočjo katerih so identitete lahko izpadle autentično. Programska oprema je nadzorovala na tisoče lažnih spletnih person, nekatere so bile opremljene z e-poštnimi računi, kreditnimi karticami, kriptodenarnicami in skrbno izmišljenimi življenji.

Vemo tudi, da je izraelska vlada financirala prikrito kampanjo z uporabo lažnih računov na družbenih omrežjih, namenjeno bombardiranju ameriških politikov s proizraelsko propagando. Izraelska vohunska programska oprema Pegasus je bila uporabljena proti politikom in disidentom po vsem svetu. Izrael je tudi močno povečal svoj uradni propagandni proračun.

Bodimo natančni. Nič od tega ne dokazuje, kdo je začel kampanjo v Ceuti. Toda tehnike, ki so bile uporabljene – anonimni računi, podrobna operativna navodila, avtomatizirano ojačanje dosega in hitro izginotje izvornega omrežja – so očitno podobne metodam, ki jih izraelska podjetja in državno podprte operacije večkrat uporabljajo drugod.

Vprašanje ni, ali ima Izrael mašinerijo za takšno manipulacijo zunanje politike. Nedvomno to premore. Vprašanje je, ali je bila uporabljena v primeru Ceute.

Načrt za pomoč Maroku pri “ponovnem pridobivanju severa”

Obstaja še en osupljiv kontekst.

Aprila 2026 je izraelska spletna stran Ynet objavila prispevek z naslovom “Abrahamski sporazumi dosežejo ožino: kako lahko Izrael pomaga Maroku, da svoj sever zahteva nazaj.” Napisal ga je maroški analitik, povezan s skrajno desnim ameriškim Middle East Forumom /…/.

Prispevek je dogajanje v Washingtonu opisal kot “arhitekturo usklajenega strateškega repozicioniranja”. Trdil je, da je Izrael v edinstvenem položaju, da pomaga Maroku izkoristiti poslabšanje odnosov Španije z Washingtonom in Jeruzalemom.

Avtor je za Izrael predlagal tri vloge:

• neposredno diplomatsko signaliziranje v podporo stališču Maroka,

• lobiranje in krepitev vpliva znotraj Washingtona,

• ponavljajoči se napadi na Španijo, kot dvolične, ker kritizira izraelsko teritorialno politiko, hkrati pa ohranja Ceuto in Melillo.

Sklenil je, da bi izraelska podpora maroškim zahtevam Španiji naložila politične stroške in okrepila partnerico, ki ima strateško pomemben položaj v Gibraltarski ožini.

Izrael je sprejel tudi strategijo promocije evropske skrajne desnice in njenih protimigrantskih zgodb. To vključuje Vox – špansko skrajno desno stranko, ki ima militantno proizraelsko usmeritev in je povezana z Netanjahujevo stranko Likud.

/…/

Kaj lahko sklepamo?

Nič od tega zagotovo ne dokazuje, da sta Izrael ali ZDA pomagala orkestrirati krizo. To opozorilo je pomembno. Vendar bi bilo enako neresno to možnost kar tako zavreči.

Maroko je tesen zaveznik ZDA in Izraela, ki ima z obema državama tesne vezi na področju varnosti in obveščevalnih dejavnosti. V preteklosti je že omogočal množične prehode v Ceuto, da bi od Španije dosegel politične koncesije. Tokrat so bile njegove varnostne sile vidno pasivne, dokler meje ni prečkalo več deset tisoč ljudi – nato pa so pokazale, da so gibanje povsem sposobne ustaviti.

Washington je pravkar povečal vojaško in gospodarsko podporo Maroku, financiral projekt v okupirani Zahodni Sahari in podprl določbo, ki Ceuto in Melillo obravnava kot ozemlja, o katerih prihodnjem statusu se je treba pogajati.

Visoki ameriški in izraelski predstavniki so takoj izkoristili krizo, da bi napadli Španijo in promovirali idejo o arabski “invaziji” na Evropo.

Anonimni računi na družbenih omrežjih neznanega izvora so igrali ključno vlogo pri mobilizaciji ljudi, zagotavljanju praktičnih navodil in širjenju trditve, da je meja odprta. Mnogi od teh računov so nato izginili. Izrael ima obsežno zgodovino državno podprtih in zasebnih vplivnih operacij, pri katerih so bile uporabljene prav te metode.

Vse to dokončno ne dokazuje neposredne izraelske in ameriške vpletenosti v dogajanje v Ceuti. Najmanj, kar lahko rečemo je, da so Izrael, ZDA in skrajna desnica krizo brez sramu izkoristili. Ali ta vpletenost sega globlje, je zagotovo treba raziskati.

The post PESIN DVOJČEK: KDO JE KRIV ZA MNOŽICO MIGRANTOV V CEUTI first appeared on Rdeča Pesa.

Aktivno preživljanje počitnic ob raziskovanju digitalnih spretnosti, učenje programiranja in računske igre na prostem.

Petek – Zadnji nivo!

Kot v vsaki dobri igrici, tudi v poletni šoli slej ko prej pridemo do konca… Na zadnji dan našega druženja bodo mladi razvijalci dodali zaključne popravke svojim najljubšim izdelkom in jih predstavili svojim najdražjim.

Med 15:30 in 16:30 bomo povabili starše, da se pohvalimo z novimi znanji.

Program celega tedna in prijave

The post Poletna počitniška šola 5. dan first appeared on Računalniški muzej.

Aktivno preživljanje počitnic ob raziskovanju digitalnih spretnosti, učenje programiranja in računske igre na prostem.

Četrtek – Zgodba če, potem…

Z uporabo osnovne logike bomo sprogramirali svojo retro igrico – tekstovno avanturo! Uporabili bomo svoj kreativni potencial, da napišemo razvejano zapleteno zgodbo, skozi katero si igralec utira svojo pot. Zbudili bomo globine naše domišljije, pri čimer se bomo spoprijeli tudi z osnovami pogojnega programiranja.

Program celega tedna in prijave

The post Poletna počitniška šola 4. dan first appeared on Računalniški muzej.

Aktivno preživljanje počitnic ob raziskovanju digitalnih spretnosti, učenje programiranja in računske igre na prostem.

Sreda – Sva na vezi?

Svoja odkritja iz prejšnjega dne bomo v sredo uporabili za skrivno komunikacijo. Preko fizičnega programiranja naprave bomo prijateljem pošiljali sporočila, ki jih bo težko prestreči, še težje pa razumeti. Poslužili se bomo priročnih mikroračunalnikov micro:bit in uporabili njihov nabor senzorjev ter z brezžično komunikacijo pošijali sporočila.

Program celega tedna in prijave

The post Poletna počitniška šola 3. dan first appeared on Računalniški muzej.

Aktivno preživljanje počitnic ob raziskovanju digitalnih spretnosti, učenje programiranja in računske igre na prostem.

Torek – Glej to šifro!

V torek se bomo pretvorili v neutrudne pustolovce! Na poti spoznavanja prave pravcate kriptografije bodo skrivnostne šifre in skriti namigi vodili naše male avanturiste na popotovanje, kot v najbolj epskih dogodivščinah. V pridobljena znanja pa bomo s pridom vnesli tudi nemalo razumevanja pomena kibernetske varnosti.

Program celega tedna in prijave

The post Poletna počitniška šola 2. dan first appeared on Računalniški muzej.

Tedenske novice

Vse novice

The post L’mit novičke appeared first on DrogArt.

OBVESTILO
Sporočamo, da bo sprejem vzorcev za testiranje namesto v petek 7.8. potekalo v četrtek 6.8. med 10.00 in 14.00h.

V petek 7.8. bo zaprta tudi info točka v Mariboru.

V naslednjem tednu – ponedeljek 10.8. in petek 14.8. sprejem vzorcev zaradi dopustov ne bo možen. V tem tednu lahko vzorce v Mariboru oddate v društvu Zdrava pot: https://www.drogart.org/testirne-tocke/

V Ljubljani poteka testiranje nemoteno.

Hvala za razumevanje,
tvoja ekipa DrogArt

The post Spremenjen urnik testiranja in info točke v Mariboru appeared first on DrogArt.

Tedenske novice

Vse novice

The post L’mit novičke appeared first on DrogArt.

Delovno mesto: sodelavec_ka na programu Zmanjševanje škodljivih posledic uporabe drog med mladimi.

Izobrazba: visokošolska 2.stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd. (visokošolska 1.stopnje, visokošolska strokovna (prejšnja); socialni_a delavec_ka, socialni_a pedagog_inja, psiholog_inja oziroma ustrezna izobrazba za strokovnega delavca_ko po 69. členu ZSV, opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva ali vsaj možnost za njegovo opravljanje v roku pol leta.
 
Opis dela:  delo na programu »Zmanjševanje škodljivih posledic uporabe drog med mladimi«, strokovna pomoč na programu, pomoč pri delu v infotočki (sprejemni pisarni), informiranje uporabnikov, psihosocialna pomoč uporabnikom, pomoč pri koordinaciji terenskega dela v nočnem življenju in pripravi materialov; sodelovanje v timu pri razvoju in izvedbi aktivnosti na področju zmanjševanja škodljivih posledic drog ter mladinskega dela; sodelovanje z drugimi programi Združenja ter tehnična in administrativna podpora aktivnostim (nabava, vodenje evidenc, administracija, sodelovanje z zunanjimi izvajalci).

Pogoji za zaposlitev:

• Opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva ali možnost njegovega opravljanja
• zaželene delovne izkušnje s področja zmanjševanja škode zaradi drog, mladinskega dela in terenskega z ranljivimi skupinami in poznavanje področja drog, dela z mladimi in principov zmanjševanja škode,
• znanje jezikov: angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje dobro,
• računalniška znanja: urejevalniki besedil – zahtevno, delo s preglednicami – zahtevno, delo z bazami podatkov – osnovno.

Zaželene lastnosti: samostojnost pri delu, odgovornost, natančnost, komunikativnost, smisel za delo z ljudmi, veselje do dela z mladimi

Delo poteka v prijetnem timu, kjer je veliko možnosti za inovativnost in kreativnost; delo poteka v spodbudnem in sproščenem vzdušju. Veliko je možnosti za neformalna druženja, pogovore. Če bi želeli sprejemajočo in prijetno delovno izkušnjo vas vabimo k prijavi! Smo namreč tudi organizacija s certifikatom družbeno odgovoren delodajalec.

Zaposlitev za polni delovni čas, za določen čas (do 30. 9. 2027) z možnostjo podaljšanja. Začetek dela: po dogovoru. Poskusna doba: 3 mesece.

—————————————————————————————————————

Elektronsko prijavo z motivacijskim pismom in življenjepisom, iz katerega je razvidno, da izpolnjujete pogoje, pošljite do vključno 23.8.2026 na naslov klara@drogart.org ali anja@drogart.org.

The post Na Združenju DrogArt objavljamo prosto delovno mesto – strokovni delavec appeared first on DrogArt.

Tedenske novice

Vse novice

The post Novičnik Zveze NVO appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Bodite pazljivi pri doziranju. Lahka doza za 2C-B je 2-10 mg, srednja doza 10-20 mg in močna doza 20-30 mg.
• 2C-B se vedno jemlje na prazen želodec, saj v nasprotnem primeru ob začetku učinkovanja, lahko povzroči neprijetno slabost in krče. Poskrbite torej za lahek obrok vsaj 3-4 ure preden vzamete 2CB. V primeru slabosti pomaga, če vstanete in se nekoliko sprehodite.
• Glede na svoje psihadelične učinke nosi 2C-B s seboj vsa tveganja, ki veljajo za psihadelične droge: paranoične reakcije, bad tripi, izguba stika z realnostjo. Poskrbi za  primerno okolje uporabe v katerem se dobro počutiš in da si v dobri psihofizični kondiciji (set in setting).
• Če se odločiš za uporabo na partiju, je bolje da vzameš manjšo dozo (brez halucinacij) in da svojim prijateljem poveš kaj si vzel/a.
• Če plešete na 2C-B-ju pazite (prav tako kot pri MDMA), da vsake toliko časa popijete nekoliko požirkov brezalkoholne tekočine.

The post Rolex (2C-B) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Hello Kitty (MDMA, 4-MMC) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• N-etil pentedron je potenten sintetičen katinon.
• Učinki so dolgotrajnejši kot pri 3 ali 4-MMCju in trajajo od 2 do 6h, odvisno od načina uporabe. Srednji odmerek znaša med 20-40mg. Pri dolgotrajni uporabi ali uporabi večjih količin lahko pride do dlje časa trajajoče nespečnosti in psihotičnih epizod.
• Gre za drugačno snov kot MDMA, ki se ponavadi pojavlja v tabletkah ekstazija, poleg tega pa je v tabletki prisotna še (zaenkrat) neindetificirana snov ki lahko še poveča tveganje za nastanek zapletov, zato se uporaba te tabletke MOČNO ODSVETUJE.
• Zaradi pojava novih snovi, ki lahko predstavljajo veliko tveganje za zdravje svetujemo, da vsako snov testiraš, preden se odločiš za uporabo.

The post Lažna ekstazi tabletka Gorila (NEP in neidentificirana snov) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Dr. Strange/Marvel (MDMA) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Začni z manjšo količino in postopoma povečuj odmerek, dokler ne dosežeš želenih učinkov. To je še posebej pomembno, če si nov uporabnik ali če preizkušaš nov izdelek.
• Bodi pozoren na izvor in sestavo kanabis produktov. Daj prednost izdelkom znanih in preverjenih virov, ki zagotavljajo informacije o koncentraciji in čistosti snovi. Pred uporabo testiraj!
• Izogibaj se sočasni uporabi naravnih in polsitnetičnih kanabinoidov z alkoholom, tobakom ali drugimi drogami, saj to lahko poveča tveganje za negativne učinke in nepredvidljive reakcije.
• Bodi pozoren na svoje telo in um ter opazuj morebitne negativne učinke, kot so anksioznost, paranoja, povečan srčni utrip ali drugi neželeni učinki.
• Uporabljaj naravne in polsitnetične kanabinoide v sproščenem in varnem okolju, kjer se počutiš udobno in kjer si lahko v družbi zaupanja vrednih oseb.
• Po uporabi naravnih in polsintetičnih kanabinoidov se izogibaj vožnji in drugim dejavnostim, ki zahtevajo visoko stopnjo pozornosti in koordinacije.

The post delta-8 in delta-9-THO prodana kot T9HC v Mariboru appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

Zdravstvena tveganja in dolgoročni učinki MDMB-PINACA niso dobro raziskani. Glede na trenutno znane informacije in zbrana poročila se uporaba sintetičnih kanabinoidov v celoti odsvetuje, saj predstavlja zelo visoko tveganje za zdravje.

Potentnost rastlinskega materiala za kajenje s sintetičnimi kanabinoidi je zelo raznolika, saj pri izdelavi ni nobene kontrole »kakovosti«. Znano je, da se lahko na istem cvetu pojavijo t.i. “vroči žepi”, kjer je kanabinoid močno koncentriran v nekaterih delih rastlinskega materiala, zato je izjemno pomembno, da začnemo z zelo majhnim odmerkom. Različni kanabinoidi potrebujejo različno časa, da začnejo delovati zato je nujno počakati po vsakem vdihu vsaj nekaj minut (ponekod tudi več), da se izognemo predoziranju.

Ne uporabljaj v kombinaciji z drugimi drogami. Še posebej nevarna je kombinacija z drogami ki delujejo depresivno na centralni živčni sistem, kot so npr. alkohol, opioidi, sedativi, hipnotiki. Tovrstne kombinacije lahko privedejo do življenjsko ogrožajočih zastrupitev

Pred uporabo substanco testiraj in preveri kaj dejansko vsebuje. Več informacij o testiranju najdeš na www.testi.drogart.org

Ukrepanje v primeru predoziranja

Ljudje so po uporabi sintetičnih kanabinoidov pogosto neprisebni. Lahko se padejo, se penijo v ustih ali so začasno paralizirani. Če je mogoče, jih postavite v stabilni bočni položaj in nenehno spremljajte dihanje.

Če nekdo pade v nezavest in je neodziven, pokličite 112. Preverite ali diha. Če ne dihajo, začnite s stiskanje prsnega koša, če diha pa ga postavite v stabilni bočni položaj in počakajte na prihod reševalcev.

Vzorec je v okviru anonimnega zbiranja vzorcev psihoaktivnih snovi zbralo društvo Ars Vitae. Analizo vzorca je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

The post Konoplja Eighty8 s sintetičnim kanabinoidom MDMB-PINACA na spletu appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

– Začnite z majhnim odmerkom. Če pivnik vsebuje visoko vsebnost LSD, ga razrežite na ustrezno velikost in uporabite majši del. 

– Pri LSDju in ostalih psihedelikih je najbolj pomemben dober set in setting; da se pred tripom počutimo dobro in stabilno ter da smo v varnem, mirnem okolju z ljudmi, ki jim zaupamo.- Ne vozi ničesar in nikogar, odsvetuje se tudi udeležba v prometu, kot pešec

– Uporaba LSD se odsvetuje, če je vaše fizično ali psihično počutje slabo.
– Če se bojite intenzivnega psihoaktivnega učinka, LSD-ja ne uporabljajte. 

– Ne uživajte LSD-ja na poln želodec, ampak pred ali med tripom pojejte nekaj lahkega.
– Načrtujte si dovolj počitka in okrevanja dan po tripu, da boste lažje predelali izkušnjo.

– Osebe z duševnimi težavami ali boleznimi, osebe, ki jemljejo nevroleptike, ter osebe s težavami s krvnim obtokom in srcem naj se vzdržijo uživanja LSD-ja.

Set in setting

Pri uporabi psihedelikov je okolje, v katerem jih uporabljaš, zelo pomembno. Psihedelike vedno vzemi v družbi ljudi, s katerimi se dobro počutiš, in v okolju, kjer se počutiš varnega. Nikoli jih ne vzemi v družbi ali okolju, ki ti ne ustreza, saj je to najboljši recept za bad trip. Ne izpostavljaj se situacijam, ki te lahko spravijo v stisko (npr. prihod staršev domov, množica nepoznanih, glasnih ljudi, grozljivi filmi, napeta glasba), saj se bo na psihedelikih ta stiska še povečala.

Prav tako je pomembno, kako se počutiš tik pred uporabo. Če se počutiš slabo, imaš skrbi ali si v dvomih, droge ne uporabi. Veliko ljudi psihedelike uporablja na afterjih, ker nič drugega ne prime več. Vendar so psihedeliki pri »skurjenih« telesih slaba ideja, saj je izkušnja lahko zelo neprijetna.

Trip sitter

Priporoča se, da je poleg osebe/skupine ljudi, ki je/so vzela/-i psihedelike, trezna oseba, ki skrbi za stanje. Trip sitter naj bi ostal realen in »resničen«. V primeru anksioznih občutkov osebe, ki halucinira, naj umirjeno vodi/pomaga skozi trip, da si nebi storil/-i česa hudega.

Preden vzameš psihedelik si lahko pripraviš tudi en predmet/sliko, ki ti kaj pomeni, ali pa na list napišeš sporočilo samemu sebi (npr.«tripaš na 2C-B), ki te bo držal »prizemljenega« v primeru izgube občutka za čas, prostor, jezik, svoje telo in kratkoročni/dolgoročni spomin.

V kolikor po uporabi psihadelikov doživiš težko izkušnjo, na Drogartu nudimo tudi integracijo težkih psihadeličnih izkušenj.

The post Pivnik z visoko vsebnostjo LSD v Mariboru appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

– Začnite z majhnim odmerkom. Če pivnik vsebuje visoko vsebnost LSD, ga razrežite na ustrezno velikost in uporabite majši del. 

– Pri LSDju in ostalih psihedelikih je najbolj pomemben dober set in setting; da se pred tripom počutimo dobro in stabilno ter da smo v varnem, mirnem okolju z ljudmi, ki jim zaupamo.- Ne vozi ničesar in nikogar, odsvetuje se tudi udeležba v prometu, kot pešec

– Uporaba LSD se odsvetuje, če je vaše fizično ali psihično počutje slabo.
– Če se bojite intenzivnega psihoaktivnega učinka, LSD-ja ne uporabljajte. 

– Ne uživajte LSD-ja na poln želodec, ampak pred ali med tripom pojejte nekaj lahkega.
– Načrtujte si dovolj počitka in okrevanja dan po tripu, da boste lažje predelali izkušnjo.

– Osebe z duševnimi težavami ali boleznimi, osebe, ki jemljejo nevroleptike, ter osebe s težavami s krvnim obtokom in srcem naj se vzdržijo uživanja LSD-ja.

Set in setting

Pri uporabi psihedelikov je okolje, v katerem jih uporabljaš, zelo pomembno. Psihedelike vedno vzemi v družbi ljudi, s katerimi se dobro počutiš, in v okolju, kjer se počutiš varnega. Nikoli jih ne vzemi v družbi ali okolju, ki ti ne ustreza, saj je to najboljši recept za bad trip. Ne izpostavljaj se situacijam, ki te lahko spravijo v stisko (npr. prihod staršev domov, množica nepoznanih, glasnih ljudi, grozljivi filmi, napeta glasba), saj se bo na psihedelikih ta stiska še povečala.

Prav tako je pomembno, kako se počutiš tik pred uporabo. Če se počutiš slabo, imaš skrbi ali si v dvomih, droge ne uporabi. Veliko ljudi psihedelike uporablja na afterjih, ker nič drugega ne prime več. Vendar so psihedeliki pri »skurjenih« telesih slaba ideja, saj je izkušnja lahko zelo neprijetna.

Trip sitter

Priporoča se, da je poleg osebe/skupine ljudi, ki je/so vzela/-i psihedelike, trezna oseba, ki skrbi za stanje. Trip sitter naj bi ostal realen in »resničen«. V primeru anksioznih občutkov osebe, ki halucinira, naj umirjeno vodi/pomaga skozi trip, da si nebi storil/-i česa hudega.

Preden vzameš psihedelik si lahko pripraviš tudi en predmet/sliko, ki ti kaj pomeni, ali pa na list napišeš sporočilo samemu sebi (npr.«tripaš na 2C-B), ki te bo držal »prizemljenega« v primeru izgube občutka za čas, prostor, jezik, svoje telo in kratkoročni/dolgoročni spomin.

V kolikor po uporabi psihadelikov doživiš težko izkušnjo, na Drogartu nudimo tudi integracijo težkih psihadeličnih izkušenj.

The post Pivnik z visoko vsebnostjo LSD v Ljubljani appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

– Začnite z majhnim odmerkom. Če pivnik vsebuje visoko vsebnost LSD, ga razrežite na ustrezno velikost in uporabite majši del. 

– Pri LSDju in ostalih psihedelikih je najbolj pomemben dober set in setting; da se pred tripom počutimo dobro in stabilno ter da smo v varnem, mirnem okolju z ljudmi, ki jim zaupamo.- Ne vozi ničesar in nikogar, odsvetuje se tudi udeležba v prometu, kot pešec

– Uporaba LSD se odsvetuje, če je vaše fizično ali psihično počutje slabo.
– Če se bojite intenzivnega psihoaktivnega učinka, LSD-ja ne uporabljajte. 

– Ne uživajte LSD-ja na poln želodec, ampak pred ali med tripom pojejte nekaj lahkega.
– Načrtujte si dovolj počitka in okrevanja dan po tripu, da boste lažje predelali izkušnjo.

– Osebe z duševnimi težavami ali boleznimi, osebe, ki jemljejo nevroleptike, ter osebe s težavami s krvnim obtokom in srcem naj se vzdržijo uživanja LSD-ja.

Set in setting

Pri uporabi psihedelikov je okolje, v katerem jih uporabljaš, zelo pomembno. Psihedelike vedno vzemi v družbi ljudi, s katerimi se dobro počutiš, in v okolju, kjer se počutiš varnega. Nikoli jih ne vzemi v družbi ali okolju, ki ti ne ustreza, saj je to najboljši recept za bad trip. Ne izpostavljaj se situacijam, ki te lahko spravijo v stisko (npr. prihod staršev domov, množica nepoznanih, glasnih ljudi, grozljivi filmi, napeta glasba), saj se bo na psihedelikih ta stiska še povečala.

Prav tako je pomembno, kako se počutiš tik pred uporabo. Če se počutiš slabo, imaš skrbi ali si v dvomih, droge ne uporabi. Veliko ljudi psihedelike uporablja na afterjih, ker nič drugega ne prime več. Vendar so psihedeliki pri »skurjenih« telesih slaba ideja, saj je izkušnja lahko zelo neprijetna.

Trip sitter

Priporoča se, da je poleg osebe/skupine ljudi, ki je/so vzela/-i psihedelike, trezna oseba, ki skrbi za stanje. Trip sitter naj bi ostal realen in »resničen«. V primeru anksioznih občutkov osebe, ki halucinira, naj umirjeno vodi/pomaga skozi trip, da si nebi storil/-i česa hudega.

Preden vzameš psihedelik si lahko pripraviš tudi en predmet/sliko, ki ti kaj pomeni, ali pa na list napišeš sporočilo samemu sebi (npr.«tripaš na 2C-B), ki te bo držal »prizemljenega« v primeru izgube občutka za čas, prostor, jezik, svoje telo in kratkoročni/dolgoročni spomin.

V kolikor po uporabi psihadelikov doživiš težko izkušnjo, na Drogartu nudimo tudi integracijo težkih psihadeličnih izkušenj.

The post Pivnik z visoko vsebnostjo LSD v Ljubljani appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Bodite pazljivi pri doziranju. Lahka doza za 2C-B je 2-10 mg, srednja doza 10-20 mg in močna doza 20-30 mg.
• 2C-B se vedno jemlje na prazen želodec, saj v nasprotnem primeru ob začetku učinkovanja, lahko povzroči neprijetno slabost in krče. Poskrbite torej za lahek obrok vsaj 3-4 ure preden vzamete 2CB. V primeru slabosti pomaga, če vstanete in se nekoliko sprehodite.
• Glede na svoje psihadelične učinke nosi 2C-B s seboj vsa tveganja, ki veljajo za psihadelične droge: paranoične reakcije, bad tripi, izguba stika z realnostjo. Poskrbi za  primerno okolje uporabe v katerem se dobro počutiš in da si v dobri psihofizični kondiciji (set in setting).
• Če se odločiš za uporabo na partiju, je bolje da vzameš manjšo dozo (brez halucinacij) in da svojim prijateljem poveš kaj si vzel/a.
• Če plešete na 2C-B-ju pazite (prav tako kot pri MDMA), da vsake toliko časa popijete nekoliko požirkov brezalkoholne tekočine.

The post Zajček (2C-B) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

– Začnite z majhnim odmerkom. Če pivnik vsebuje visoko vsebnost LSD, ga razrežite na ustrezno velikost in uporabite majši del. 

– Pri LSDju in ostalih psihedelikih je najbolj pomemben dober set in setting; da se pred tripom počutimo dobro in stabilno ter da smo v varnem, mirnem okolju z ljudmi, ki jim zaupamo.- Ne vozi ničesar in nikogar, odsvetuje se tudi udeležba v prometu, kot pešec

– Uporaba LSD se odsvetuje, če je vaše fizično ali psihično počutje slabo.
– Če se bojite intenzivnega psihoaktivnega učinka, LSD-ja ne uporabljajte. 

– Ne uživajte LSD-ja na poln želodec, ampak pred ali med tripom pojejte nekaj lahkega.
– Načrtujte si dovolj počitka in okrevanja dan po tripu, da boste lažje predelali izkušnjo.

– Osebe z duševnimi težavami ali boleznimi, osebe, ki jemljejo nevroleptike, ter osebe s težavami s krvnim obtokom in srcem naj se vzdržijo uživanja LSD-ja.

Set in setting

Pri uporabi psihedelikov je okolje, v katerem jih uporabljaš, zelo pomembno. Psihedelike vedno vzemi v družbi ljudi, s katerimi se dobro počutiš, in v okolju, kjer se počutiš varnega. Nikoli jih ne vzemi v družbi ali okolju, ki ti ne ustreza, saj je to najboljši recept za bad trip. Ne izpostavljaj se situacijam, ki te lahko spravijo v stisko (npr. prihod staršev domov, množica nepoznanih, glasnih ljudi, grozljivi filmi, napeta glasba), saj se bo na psihedelikih ta stiska še povečala.

Prav tako je pomembno, kako se počutiš tik pred uporabo. Če se počutiš slabo, imaš skrbi ali si v dvomih, droge ne uporabi. Veliko ljudi psihedelike uporablja na afterjih, ker nič drugega ne prime več. Vendar so psihedeliki pri »skurjenih« telesih slaba ideja, saj je izkušnja lahko zelo neprijetna.

Trip sitter

Priporoča se, da je poleg osebe/skupine ljudi, ki je/so vzela/-i psihedelike, trezna oseba, ki skrbi za stanje. Trip sitter naj bi ostal realen in »resničen«. V primeru anksioznih občutkov osebe, ki halucinira, naj umirjeno vodi/pomaga skozi trip, da si nebi storil/-i česa hudega.

Preden vzameš psihedelik si lahko pripraviš tudi en predmet/sliko, ki ti kaj pomeni, ali pa na list napišeš sporočilo samemu sebi (npr.«tripaš na 2C-B), ki te bo držal »prizemljenega« v primeru izgube občutka za čas, prostor, jezik, svoje telo in kratkoročni/dolgoročni spomin.

The post Pivnik z visoko vsebnostjo LSD v Mariboru appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Louis Vuitton (MDMA) appeared first on DrogArt.

Po poročanju Reutersa je nizozemski informacijski pooblaščenec Uberju izrekel globo v višini 825 milijonov evrov, kar je druga najvišja kazen za kršitev GDPR v zgodovini. Višjo globo je prejela le Meta, in sicer 1,2 milijarde evrov. Globa se nanaša na ravnanje med leti 2020-2022, ko naj bi Uber kršil pravice voznikov, ki so delali zanj. Uber je uporabljal sisteme za avtomatično odločanje, torej algoritme, ki so voznikom ukinjali račune, torej prekinjali sodelovanje z Uberjem. Ker vozniki niso bili obveščeni, da je te odločitve algoritem sprejemal avtonomno, niti niso vedeli kaj vpliva na odločitve, je Uber kršil njihove pravice po GDPR. Uber trdi, da je šlo za kratkotrajne suspenze, ne za trajno prekinitev sodelovanja. Algoritmi so začasno suspendirali voznike, ki so se vedli nepravilno, denimo da so potnike peljali po daljših poteh ali da so sprejemali vožnje, ki jih niso imeli namena dokončati. Preden pa so komu trajno odpovedali sodelovanje, je primer vedno pregledal človek, trdi Uber. Nizozemski informacijski pooblaščenec pa ugotavlja, da je v nekaterih primerih voznikom z nizko oceno sistem avtomatično zaprl račun. Višino globe so izračunali na podlagi prihodkov podjetja v tem času. Za izrek je bil pristojen nizozemski informacijski pooblaščenec, ker ima Uber evropski sedež na Nizozemskem. Primer se je sicer začel v Franciji kjer so prvi vozniki vložili pritožbe, a ga je nato prevzela Nizozemska.[st.slika 76580]

Upravitelj opravil, znameniti Task Manager, se je iz časov legendarnega Windows NT že močno spremenil in izgubil svojo vitkost. Microsoft vanj še vedno dodaja nove funkcije, med katerimi sta to pot prikaz uporabe grafičnega procesorja (GPU) in nevronskega procesorja (NPU) s posameznimi procesi. Prvi Task Manager je bil zelo drugačen, napisal pa ga je David Plummer, sicer mestoma kontroverzna oseba. Novi Task Manager v Windows 11 je neprimerno večji, prikazuje pa tudi več podatkov. Po novem lahko v zavihku Procesi med stolpce dodamo tudi porabo GPU in NPU. Zasedenost GPU je prikazoval že doslej, a le kumulativno v zavihku Performance. Tudi tam je sedaj mogoče spremljati porabo NPU, če ga v računalniku seveda imamo. Novost bo koristila predvsem razvijalcem, ki bodo lahko enostavno preverili, ali njihova aplikacija res doseže NPU ali pa se morda izvaja na GPU ali celo CPU. To lahko podrobnje preverjajo tudi v zavihku Details. [st.slika 76581][st.slika 76582]

Micron ima že od samega začetka sedež v kraju Boise v Idahu, a je dolga desetletja veljal za zanesljivo, a nekoliko dolgočasno tehnološko podjetje v mestu, ki je precej bolj znano po aktivnem preživljanju časa v naravi. Nenadoma pa je pomnilnik postal najbolj zaželena računalniška komponenta, vrednost podjetja je poletela, v mestu pa so dobili ogromno novopečenih milijonarjev. CNBC se je odpravil na teren. V mestu se hitro lahko zgodi različica nizozemske bolezni. Zaposleni v Micronu so imeli doslej nekaj deset tisoč dolarjev premoženja v delnicah, nenadoma pa imajo milijone. To so že zneski, kjer je nujno razmisliti o razpršitvi. Boise ima 250.000 prebivalcev, Boise pa je nenadoma postal globalni igralec, ki sedaj tudi na veliko investira. Začeli so gradnjo dveh novih proizvodnih obratov, s čimer bodo ustvarili 17.000 novih zaposlitev, od tega 3500 v Micronu. Trenutno ima Micron 7000 zaposlenih. Začelo se je pred skoraj 50 leti, leta 1981 pa je Micron postavil prvo tovarno za proizvodnjo čipov. Čipi DRAM še danes predstavljajo tri četrtine Micronovih prihodkov. Prebivalci pa rast svojega podjetja občutijo tudi v vsakdanjem življenju. V mestu je čedalje več prometnih zastojev, cene nepremičnih hitro rastejo, ljudje se hitro priseljujejo iz drugih delov države. V zadnjem letu je cena najemnin zrasla za 4,3 odstotka, medtem ko so na nivoju celotne države zaznali padec. Cene nepremičnin so se povečale za 2,9 odstotka, na ravni države pa le za 1,2 odstotka. Od leta 2020 so nepremičnine dražje za petino. Novopečeni milijonarji so postali vsi, ki so pridno zbirali delnice podjetja. Bonuse so dobivali, ko so bile delnice vredne med 100 in 200 dolarji, danes so petkrat toliko. [st.slika 76583]

Na napovednem trgu Polymarket so v neodvisni analizi odkrili več kot 150 računov, ki so stavili na dogodke, povezane z vojaškimi skrivnostmi, in bili v 97,2 odstotka primerov uspešni. Analizo je opravila neprofitna Anti-Corruption Data Collective, prvi pa o njej poroča Reuters. Opozarjajo, da lahko na tak način odtekajo vojaške skrivnosti. ACDC je identificiral 556 tako imenovanih ork, ki se nenadoma pojavijo, krajši čas zelo uspešno stavijo, nato pa izginejo. Med njimi je 152 računov stavilo na vojaške dogodke, kar je pritegnilo veliko pozornosti in tudi veliko posnemovalcev, ki so kopirali njihove napovedi. Ti računi so zaslužili osem milijonov dolarjev. To ni problematično zgolj zato, ker kaže na zlorabo notranjih informacij, temveč ker lahko sovražne sile z enako analizo pridobijo informacije, ki so sicer tajne. To ni prvi znani primer, ko so stavili posamezniki z internim poznavanjem vojaških struktur. Polymarket sicer trdi, da imajo jasna pravila in strog nadzor, s čimer zaznavajo sumljive račune. A po drugi strani je Polymarket v preteklosti kot svojo dodano vrednost izpostavljal prav možnost, da iz stav bolje napovedujemo prihodnost. Sedaj se to v praksi dogaja, a ne ker bi ljudje pravilno izračunali verjetnost prihodnjih dogodkov, temveč ker stavijo tisti, ki so vpleteni v odločitve ali jih poznajo vnaprej.[st.slika 76577]

Na Kitajskem že preizkušajo humanoidne robote v vlogi prometnih policistov. V mestu Hangzhou na vzhodu države je 1,88 metra visok in 98 kilogramov težak robot na prometnem križišču, kjer opozarja voznike e-koles in skirojev brez čelade, usmerja tok avtomobilov in še na druge načine skrbi za spoštovanje predpisov ter pretočnost. Robot se imenuje T2 in je del pilotnega projekta, v katerem preverjajo, kako lahko robotom naložijo najbolj rutinske in duhamorne naloge prometne policije. Na robotu so tudi kamere, radar in seveda umetna inteligenca za prepoznavanje okolice in iskanje prekrškarjev. Poleg tega zna robot tudi odgovarjati na vprašanja, denimo pokazati pot, usmeriti na parkirišče in podobno. Gumb za klic v sili vzpostavi neposredno povezave s policijo. V celotnem mestu so postavili 15 takšnih robotov. Od maja do danes so izrekli že 170.000 opozoril in nekatere vrste prekrškov, denimo vožnjo brez čelade in neustavljanje avtomobilov, pošteno oklestili, saj je njihovo število padlo za 40 odstotkov. Roboti niso brez pomanjkljivosti. Sicer se ne utrudijo, jih pa ovirajo močno sonce in nalivi. Tudi v temi se ne znajdejo najbolje, zato trenutno delujejo med 7. in 18. uro. Še dobrih 30 takšnih robotov je še v osmih drugih mestih, do konca leta pa naj bi njihovo število doseglo 200.[st.slika 76578]

Znani žvižgač Arturo Béjar, ki je bil kar osem let zaposlen v Meti in pristojen za vprašanja varnosti (2009-2015 in 2019-2021), je pričal na sojenju proti Meti. Dejal je, da je bila varnostna kultura v Meti izjemno nizka, vodstvo in zaposleni pa so kot glavno prioriteto opazovali število uporabnikov. Mark Zuckerberg, ki bi to lahko spremenil, ni kazal nobene želje po spremembah, je dejal Béjar. Takšno slabo varnostno kulturo je namreč Zuckerberg ustvaril in podpiral. Zaradi tega funkcij, ki bi bile namenjene dobrobiti uporabnikov in varnostnim tveganjem, praktično ni bilo mogoče vgraditi v platformo. Béjar je pričal, da je bila Meta seznanjena z več študijami, ki so kazale visoka tveganja za mlade uporabnike Facebooka in Instagrama, a jih je namenoma prezrla. Večina odločitev je bila sprejeta z zelo jasnim ciljem: povečati število uporabnikov in preživeti čas na platformi. Béjar je funkcije, kot so samodejno predvajanje, neskončno drsenje in števec všečkov, označil kot inherentno nevarne za mlade uporabnike. Trdi, da je Meta to zelo dobro vedela, še zlasti vsi zaposleni v njegovem oddelku. A ko so ta tveganja predstavljali vodstvu in razvijalcem, so naleteli na gluha ušesa. Funkcije, ki jih je Meta vendarle uvedla za varnost, so bile neučinkovite, ker jih je bilo možno enostavno izklopiti, je dodal. Meta seveda očitke zavrača. Ali bo pričal tudi Zuckerberg, še ni znano. Sojenje bo trajalo približno dva meseca. [st.slika 76579]

Medtem ko nestrpno pričakujemo izid Grand Theft Auto VI, ki je - sicer samo v digitalni obliki - napovedan za december, je hekerska skupina Cyberleek razkrila nekaj podrobnosti, ki jih je Rockstar želel zadržati skrite do uradne predstavitve. Na internet je pricurljalo za približno dve minuti posnetkov dogajanja v igri, ob tem pa še celoten zemljevid. Čas ni naključen, saj Rockstar za 27. avgust načrtuje veliko razkritje več podrobnosti v igri. Cyberleek trdi, da so razkritja kazen za odločitev, da bo igra na voljo le v digitalni obliki. To pomeni, da bo tudi nakup fizične škatle prinesel le kodo, s katero bomo lahko igro sneli z interneta in jo igrali. Kako je Cyberleek dobil vsebine, ki jih je sedaj javno objavil, ni znano. Prav tako ne vemo, ali gre za aktualne posnetke ali morda kakšno starejšo verzijo GTA VI, a po prvih ocenah, gre za kakšno leto stare vsebine. Več bomo izvedeli prihodnji teden, ko bo Rockstar uradno predstavil veliko več podrobnosti. Cyberleek v svojem manifestu navaja več očitkov. Prvič, Rockstar bi moral izdati fizično igro, če želi služiti z njo. Dodaja tudi, da založnik ne bi smel posebej prodajati dodatnih vsebin (DLC), ki zgolj odklenejo funkcije, ki so v igri že vključene. Ali je razkrivanje podrobnosti igre, ki jih bomo tako ali tako ugledali prihodnji teden, učinkovit način, si odgovorite sami. Igra izide novembra. [st.slika 76574]

Potem ko je OpenAI v ChatGPT začel vrivati oglase že februarja, sprva na najbolj dobičkonosnih trgih, kot so ZDA, Kanada, Velika Britanija, Avstralija, Nova Zelandija, Japonska, Brazilija, Mehika in Južna Koreja, prakso širi tudi v Evropo. Iz podjetja sporočajo, da ChatGPT Ads prihaja tudi na 31 evropskih trgov za uporabnike paketov Free in Go. Uporabniki (dražjih) plačljivih paketov Plus, Pro, Business, Enterprise in Edu reklam ne bodo gledali. Da želi OpenAI povečati prihodke, ni nobena skrivnost, saj podjetje tudi zelo na glas govori o uvrstitvi na borzi, ki se bo zgodila najpozneje prihodnje leto. Oglaševalci, ki želijo na platformi oglaševati, tega ne bodo mogli storiti sami. Uporabiti bodo morali posrednike, kot so OpenAI Ads Solutions ali druge agencije. Kasneje bodo uvedli tudi Ads Manager, ki jim bo omogočal samostojno naročanje oglasov. OpenAI pravi, da so v šestih mesecih testiranja oglaševanje storitev že močno izboljšali. Trdi, da so boljša platforma kot Google, saj lahko uporabniki obširneje in podrobneje razložijo, kaj potrebujejo, medtem ko v iskalnike vpišejo zgolj nekaj ključnih besed. OpenAI torej trdi, da bodo lahko njegove reklame bistveno bolje personalizirane. [st.slika 76575]

Analize kažejo, da se je pomnilnik v minulih 12 mesecih podražil za 500 odstotkov. O dvigu cen pomnilnika poročamo že vso leto, sedaj pa smo dosegli ravni, ko niti nima smisla več govoriti o odstotkih, temveč le o večkratnikih. Podražitve so sicer odvisne od modela in tehnologije, saj se je DDR5 podražil bolj kot DDR4. A vseh primerih je bolj smiselno govoriti o faktorjih. Kar je še pred letom dni stalo 72 dolarjev, denimo 32 GB pomnilnika DDR5-6000, stane danes 392 dolarjev. Takšne podražitve niso normalne in jih v preteklosti še nismo doživeli, vplivajo pa na celotno gospodarstvo. Tudi starejši modeli, denimo 2x32 GB pomnilnika DDR4, so se podražili z 222 na 614 dolarjev. Situacija je enaka po celem svetu, tudi v Evropi smo minuli teden dosegli nove rekorde. Prihodnje leto olajšanja ni pričakovati, saj so proizvajalci prodali že praktično vso proizvodno kapaciteto za leto 2027. [st.slika 76576]

Na zveznem sodišču v Kaliforniji se je z uvodnimi nagovori začel odmeven proces, v katerem več kot polovica ameriških zveznih držav toži Meto zaradi škodljivih vplivov njenih platform Instagram in Facebook na mlade. Generalni tožilci trdijo, da je Meta svoje platforme namenoma zasnovala tako, da so karseda zasvojljive. Zvezne države terjajo več kot 1400 milijard dolarjev odškodnine, pregon pa vodijo tožilci iz Kalifornije, Kolorada, Kentuckyja in New Jerseyja. Sojenje bo trajalo približno dva meseca. Med najbolj odmevnimi pričanji bodo zagotovo nastopi Metinega direktorja Marka Zuckerberga, direktorja Instagrama Adama Mosserija in znamenitega žvižgača Artura Bejarja, ki je pričal že na procesu v Novi Mehiki. Kalifornijski generalni tožilec Rob Benta je dejal, da je Meta zasnovala nevaren izdelek za mlade, kar je prav dobro vedela, nato pa otrokom, družinam in skupnosti nevarnost prikrivala. Podobnega mnenja so v vseh 29 zveznih državah, ki so združene v tožbi. Več kot dvesto strani dolga tožba je bila vložena oktobra 2023. V njej podjetju očitajo zbiranje podatkov o otrocih, kršitev zveznih zakonov o zaščiti otrok in ponujanje izdelka, ki ima znan varnostna tveganja. Meta vse očitke zavrača in trdi, da gre za poizkus držav pridobiti velika izplačila. Trdi, da ni nobenih dokazov, da so komu škodovali in da gre za poskus lova na čarovnice. Zvezne države medtem poleg visokih odškodnin terjajo spremembo zasnove platform, da bi bile manj nevarne. Ključne spremembe so ukinitev neskončnega prikazovanja novih vsebin (infinite scrolling) in uvedba strogih starostnih omejitev. V Novi Mehiki je bila Meta že spoznana za krivo, plačati pa mora skupno 942 milijonov dolarjev, ki bodo šli za globo, odškodnine in vzpostavitev mehanizmov za odpravo posledic. Podobnih tožb, ne samo proti Meti, temveč tudi proti konkurenci, je samo v Kaliforniji še na tisoče, le da gre za posamične tožbe oškodovancev. Gre za vzorec iz 90. let, ko so na enak način tobačno industrijo prisilili v priznanje škodljivosti, regulacijo in plačilo za odpravljanje škode.[st.slika 76571]

Usoda ni brez smisla za ironijo in tako je največji trgovec na svetu, ki je začel kot knjigarna, postal velik kupec knjig. Antikvariati ugotavljajo, da se je povpraševanje po starih knjigah nenavadno povečalo, naročniki teh knjig pa so običajno onstran Luže. Špekulacije, da gre za razvijalce umetne inteligence, ki potrebujejo nove, še nedigitalizirane podatke za svoje modele, niso iz trte izvite. Na 404media so šli na lov za pošiljko redkih starih knjig in ugotovili, da so končale v Amazonovih skladiščih v Nevadi. Primer je naročilo 1000 knjig na platformi Biblio, kjer je možen anonimni nakup. Prodajalec je posumil, da je kupec povezan z umetno inteligenco. In res. Amazon jih uporablja za trening svojih modelov umetne inteligence, za kar ji skenirajo. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi bil postopek destruktiven. Skeniranje je lažje in hitrejše, če knjige razrežejo, skenirajo kot snop listov, in nato zavržejo. Takšno uničevanje knjig je sicer povsem legalno, saj so jih pošteno kupili, a v razvitem, na pisani besedi utemeljenem svetu neprimerno. Tega se zaveda tudi Amazon, ki svojega početja ne obeša na veliki zvon. Pri redkih knjig, ki so morda ohranjene le v nekaj izvodih, pa je to početje tudi pravno problematično. [st.slika 76572]

OpenAI bo v Ohiu za 20 let najel ogromen novozgrajeni računski center PORTS-Pike Technology Campus v okrožju Pike, ki bo zgradil SB Energy, ki je v lasti SoftBanka. Pomembno vlogo bo imela Nvidia, ki bo jamčila za plačilo 105 milijard dolarjev. Sprva bo imel center 4,25 GW računske moči, mogoča pa bo nadgradnja do 8 GW. Nvidia bo zagotovila strojno opremo. Center bo predvidoma začel delovati leta 2028 s prvimi 800 MW. Investicija spet obuja skrbi o krožnem financiranju razvoja umetne inteligence. Nvidia bo namreč jamčila za OpenAI-jevo izpolnjevanje obveznosti, hkrati pa bo sama dobavitelj. OpenAI ima pomemben delež v podjetju SB Energy, Nvidia pa ima tudi več deset milijard dolarjev vreden delež v OpenAI. Nvidia je minuli teden napovedala do 500 milijard dolarjev vlaganj v infrastrukturo za umetno inteligenco, v projektu pa sodeluje šest velikih finančnih ustanov. Na novi lokaciji bo OpenAI plačeval najemnino, Nvidia pa je solidarni porok, če OpenAI propade in bi novi najemnik ponudil manj. Projekt naj bi ustvaril tudi 35.000 delovnih mest v gradbeništvu, saj bo gradnja trajala vse do leta 2032, nato pa 2500 delovnih mest za vzdrževanje. Še vedno je mogoče tudi, da se projekt zavleče ali celo pade v vodo, ker mu lokalno prebivalstvo nasprotuje. [st.slika 76573]

Google ni nikoli uradno razkril, kako šteje oglede videoposnetkov, a splošni konsenz je mejo postavil pri 30 sekundah. Videoposnetek je moral obiskovalcev spremljati vsaj toliko časa oziroma, pravilneje rečeno, vsaj toliko časa se je moral predvajati, da mu je Googlov algoritem pripisal dodatni ogled. To ni le nečimrna statistika, temveč osnovno merilo za določanje popularnosti in plačila. Ker konkurenca šteje drugače, bo to počel tudi Google. Facebook in TikTok ogled prištejeta takoj, ko se predvajanje začne, ne glede na dejansko trajanje. S kratkimi objavami (Shorts) je YouTube to storil že lani, sedaj pa se spremembe obetajo še za vse ostale, torej običajne posnetke. Sprememba začne veljati prihodnji teden, torej 24. avgusta. Pričakovati je porast statistik, torej več ogledov. V praksi bo kakovost posnetka teže ocenjevati po številu ogledov, saj bo štel vsako, četudi enosekundni. Google sicer zagotavlja, da bodo staro merilo ustvarjalci še vedno videli, in sicer pod oznako Engaged views. Obiskovalcem pa tega podatka ne bodo več razkrivali. Ob tem povejmo še, da je Google spremenil merila, kdaj lahko ustvarjalci na YouTubu kaj zaslužijo. Od prihodnjega februarja bo treba nabrati vsaj 8000 ur resničnih ogledov v zadnjem letu ali vsaj 20 milijonov resničnih ogledov Shortsov v zadnjih 90 dneh. Trenutno so te meje pol nižje.[st.slika 76570]

Slovenska reprezentanca je na 38. mednarodni računalniški olimpijadi, ki je med 9. in 16. avgustom potekala v uzbekistanskem Taškentu, osvojila eno bronasto medaljo in dve pohvali. Medaljo je osvojil Vid Furlan (Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana), pohvali pa še Taras Vuk (Gimnazija Bežigrad) in Luka Heric (ZRI in II. gimnazija Maribor). Nastopil je tudi Primož Markovič (Gimnazija Bežigrad). Prvo mesto je osvojil Qiwen Xu s Kitajske, ki sta mu sledila Vladislav Zhiganov pod nevtralno zastavo in Shenghao Zhao iz Kitajske. Med Evropejci je bil najboljši šestouvrščeni Artur Smoleński iz Poljske. Tekmovalci so imeli na tekmovanju dva tekmovalna dni, ko so pet ur reševali zapletene naloge iz programiranja. Še pred tem so imeli ogrevalni dan za spoznavanje sistemov. Na tekmovanju morajo namreč napisati pravilno kodo v jeziku C++, ki se mora prevesti in izvesti. Nastopilo je 375 tekmovalcev iz 92 držav. Prihodnje leto bo olimpijada v Potsdamu. V slovensko ekipo se bodo uvrstili štirje najboljši tekmovalci z izbirnega tekmovanja, vstopnic zanj pa je dober rezultat na državnem tekmovanju iz programiranja. [st.slika 76569]

Izvajalec / Course provider: Technology park Ljubljana (TP LJ)
Predavatelji / Instructors:

dr. Domen Mongus, UM, FERI, GeMMa Lab

Borut Terpinc, vodja UI razvoja, Kalmia AI

Klemen Rizman, UI direktor, CREAPLUS

Maj Mis, soustanovitelj in direktor AlpDev 

 

Vabimo podjetja, ki želijo umetno inteligenco vključiti v poslovanje sistematično, merljivo in dolgoročno. Na izobraževanju bomo podjetja vodili pri identificiranju primerov kdaj potrebujejo za poslovanje, razvoj, testiranje ali skaliranje rešitev tehnologijo umetne inteligence in naprednejšo računsko infrastrukturo kot so HPC. Pokazali bomo kako se na to pripraviti in kakšne imajo podjetja priložnosti v okviru projekta SLAIF.  

Dogodek je namenjen podjetjem, startupom in razvojnim ekipam, ki želijo umetno inteligenco sistematično uvajati v poslovne procese ter v razvoj AI produktov in storitev. Poseben poudarek bo na pripravi podjetja na AI/HPC projekt: na opredelitvi poslovnega izziva, preverjanju kakovosti podatkov, izbiri primernega primera uporabe, oceni potrebnih virov ter načrtovanju poti od PoC do produkcijske rešitve. 

Udeleženci bodo po dogodku bolje razumeli: 

 

Po izobraževanju vabljeni, da se nam pridružite tudi na neformalnem Druženju ob ribniku. Prijave se zbirajo na tej povezavi.

---

 

After the event, participants will better understand: 

 

After the event, you are also warmly invited to join us for an informal "Networking by the Pond". Registrations are collected via this link.

Izvajalec / Course provider: Technology park Ljubljana (TP LJ)
Predavatelji / Instructors:

Maja Škrjanc, Odsek za umetno inteligenco, Institut »Jožef Stefan« — raziskovalka in vodja projektov z dolgoletnimi izkušnjami pri uvajanju rešitev umetne inteligence v industrijo. Ukvarja se tudi z upravljanjem sistemov umetne inteligence ter etičnimi in regulatornimi vidiki njihove uporabe.

Mag. Aleš Veršič, Ministrstvo za zdravje, Direktorat za digitalizacijo v zdravstvu — strokovnjak, ki je na Ministrstvu za digitalno preobrazbo vodil nacionalno implementacijo DGA. 

 

Udeleženci bodo po dogodku bolje razumeli: 

 

 

---

Instructors:

Maja Škrjanc, Department of Artificial Intelligence, Jožef Stefan Institute — researcher and project manager with many years of experience introducing artificial intelligence solutions into industry. She also works on the governance of AI systems and on the ethical and regulatory aspects of their use.

Aleš Veršič, MSc, Ministry of Health, Directorate for Digitalisation in Healthcare — an expert who led the national implementation of the DGA at the Ministry of Digital Transformation.

Maja Škrjanc will present the latest changes to the AI Act, their impact on the development and use of AI systems, and the importance of data quality, provenance and traceability for ensuring compliance. She will pay particular attention to a distinction that is most often missing in practice: classical machine learning and generative artificial intelligence trigger entirely different obligations and entirely different risks. We will look at where AI is already being used in small and medium-sized enterprises, how the AI Act's risk-based approach works, when a company unexpectedly slips into the high-risk category, and what the four things are that every company now needs to have in order.

Aleš Veršič, MSc, will place the DGA within the European data strategy and explain its links to the AI Act. He will cover the re-use of protected public sector data, data intermediation services, data altruism, and the requirements regarding trust, transparency and responsible data governance.

Particular emphasis will be placed on the Slovenian implementation of the DGA, the national implementing act (ZIUEUP), the competent authorities, and the concrete obligations and most common legal dilemmas companies face. Practical examples will also be presented, along with opportunities to develop data services and to join European data spaces.

After the event, participants will better understand:

• which European rules apply to their company and which do not,
• how obligations differ between classical machine learning and generative artificial intelligence,
• how to classify their own AI systems according to the AI Act's risk levels,
• when a company is a provider and when merely a deployer of an AI system,
• why data quality and provenance are a precondition for compliance, not just for good results,
• what the DGA brings in terms of re-use of public sector data, data intermediation and data altruism,
• what obligations the Slovenian implementing act (ZIUEUP) introduces and who the competent authorities are,
• how a company can join European data spaces and develop its own data services.

The event is intended for company directors and managers, heads of digitalisation, data and AI specialists, startups, research organisations, public institutions, lawyers, and Data Protection Officers (DPOs).

No prior knowledge is required – the content is designed to be clear and practical, including for non-lawyers.

Register for the training and find out what your company needs to put in place today.

Please note: the training will be delivered in Slovenian.

Course provider: Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana
Instructors: Assoc. Prof. Dr. Janez Perš, Dr. Jon Muhovič

Learning objectives: Participants will learn the principles of Orchestrated Agentic Experimentation: a disciplined, human-governed workflow in which a scientist or researcher uses a strategic AI model and an autonomous execution agent to move from a research question toward a reproducible experimental setup and preliminary evidence.

Content: The full-day workshop, Orchestrated Agentic Experimentation, will run from 8:30 to 16:00, with a coffee break and lunch in between. Participants will learn how to transform a research idea into an experimental brief, how to efficently obtain related work, datasets and code, and use a reasoning model to help with using datasets, models, codebases and evaluation protocols. They will learn how to prepare a controlled workspace with access to data and compute, and how to delegate dataset preparation, model download, environment setup, code installation and preliminary experimental runs to an autonomous agent.

Learning outcomes: Participants will be able to prepare an actionable experiment brief, define roles between human scientist, strategic model and execution agent, create a research-oriented project constitution, run or stage a small reproducible experiment, and assess whether the resulting evidence supports a scientific claim. The workshop is intended for researchers, scientists, PhD students, research software engineers and AI/ML practitioners.

Special requirements: Participants should bring their own laptop and have access to a paid ChatGPT Plus/Pro account or an equivalent environment (Claude with Claude Code). Familiarity with ChatGPT/Claude is required, familiarity with agentic coding is a bonus, but not required. Basic familiarity with Python, Git, the terminal and scientific computing is recommended. Knowledge of scientific experimentation process for participant's field is very beneficial.

For the practical part, we will use a separate controlled workspace, such as WSL2, a Linux virtual machine, a remote GPU machine or a prepared SLAIF/HPC environment. Participants who wish to work on their own topic should bring a short research question and only public, anonymized, synthetic or otherwise shareable sample data.

Popoldansko druženje za zaposlene Instituta "Jožef Stefan" bo potekalo na območju Reaktorskega infrastrukturnega centra, Brinje 40, 1262 Dol pri Ljubljani od 16. ure naprej.

 

Na tem dogodku se bomo bolje spoznali in obeležili 60. obletnico delovanja raziskovalnega reaktorja TRIGA.

 

Za prehrano bo poskrbljeno.

---

The afternoon gathering for employees of the Jožef Stefan Institute will be held at the  Reactor Infrastructure Centre , 40 Brinje, 1262 Dol pri Ljubljani, from 16. hours.

 

This will be an opportunity for us to get to know each other while celebrating 60 years of operations of our TRIGA research nuclear reactor.

Afternoon snacks will be serverd.

Izvajalec / Course provider: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Predavatelj / Instructor: Izr. prof. dr. Janez Perš in as. dr. Jon Muhovič

Delavnica je zasnovana kot ponovitev delavnice iz dne 15.6.2026 in 29.6.2026.

Učni cilji: Udeleženci bodo spoznali načela orkestriranega agentnega programiranja: discipliniran pristop, pri katerem človek ne uporablja UI zgolj kot pomočnika pri pisanju kode, temveč kot orkestrator usmerja strateški jezikovni model in avtonomnega kodirnega agenta od specifikacije do delujočega sistema.

Vsebina: Celodnevna delavnica Orkestrirano agentno programiranje: od specifikacije do delujočega sistema bo potekala od 8.30 do 16.00, z vmesnim odmorom za kavo in kosilom. Udeleženci bodo spoznali, kako iz ideje pripraviti strukturiran kodirni brief, kako uporabiti jezikovni model kot arhitekta in pregledovalca, kako varno usmerjati avtonomnega kodirnega agenta ter kako rezultate preverjati s testi, commiti, pregledi in dokumentacijo. Pristop bomo primerjali z neformalnim “vibe codingom” in običajnim AI-podprtim programiranjem.

Učni izidi: Udeleženci bodo znali pripraviti uporabno specifikacijo za agentni razvoj, razdeliti vloge med človeka, razmišljujoči model in izvedbenega agenta, voditi ponavljajoče cikle pregleda in popravkov ter oceniti tveganja, omejitve in uporabnost takšnega načina dela. Delavnica je namenjena predvsem razvijalcem, tehničnim vodjem, arhitektom in inženirjem, ki želijo UI uporabljati nadzorovano, preverljivo in produktivno.

Posebne zahteve: Udeleženci naj imajo lasten prenosni računalnik in dostop do plačljivega računa ChatGPT Plus/Pro ali primerljivega okolja, npr. Claude s Claude Code. Za praktični del bomo uporabljali ločeno, nadzorovano delovno okolje za agentno programiranje. Na začetku delavnice bomo po potrebi pomagali pri vzpostavitvi takšnega okolja: na računalnikih z Windows prek WSL2, na računalnikih z Linuxom pa z namenskim virtualnim strojem oziroma ločenim delovnim prostorom.

Windows uporabniki naj imajo Windows 10 ali Windows 11; WSL2 naj bi deloval tudi na Home izdajah. Potreben je Windows 10 verzije 2004 oziroma build 19041 ali novejši oziroma Windows 11 ter omogočena virtualizacija v BIOS/UEFI nastavitvah. Zaželeno je osnovno poznavanje terminala, Gita in urejanja besedilnih datotek.

---

Learning objectives: Participants will learn the principles of Orchestrated Agentic Programming: a disciplined, specification-first approach in which a human expert directs a reasoning AI and an autonomous coding agent toward a working software system.

Content: The full-day workshop, Orchestrated Agentic Programming: From Specification to a Working System, will run from 8:30 to 16:00, with a coffee break and lunch in between. Participants will learn how to transform an idea into a structured coding brief, how to use a reasoning model as architect and reviewer, how to instruct an autonomous coding agent safely, and how to evaluate the resulting code through tests, commits, reviews and documentation. The workshop will contrast this approach with informal “vibe coding” and ordinary AI-assisted programming, emphasizing control, traceability and human responsibility.

Learning outcomes: Participants will be able to prepare an actionable specification for an AI coding agent, divide roles between human, reasoning model and execution agent, run iterative review-remediation loops, and assess the risks, limits and practical usefulness of agentic development workflows. The workshop is intended especially for software engineers, technical leads, architects and technically oriented professionals who want to move beyond ad-hoc prompting toward controlled AI-supported software production.


Special requirements: Participants should bring their own laptop and have access to a paid ChatGPT Plus/Pro account or an equivalent environment, for example Claude with Claude Code. For the practical part of the workshop, we will use a separate, controlled workspace for agentic programming. At the beginning of the workshop, we can help participants set up such an environment if needed: on Windows computers via WSL2, and on Linux computers using a dedicated virtual machine or another separate workspace.

Windows users should have Windows 10 or Windows 11; WSL2 is apparently also supported on Home editions. Windows 10 version 2004 / build 19041 or newer is required, or Windows 11, together with virtualization enabled in BIOS/UEFI settings. Basic familiarity with the terminal, Git, and editing text files is recommended.

Izvajalec / Course provider: University of Ljubljana, Faculty of Computer and Information Science (UL FRI)
Predavatelji / Instructors: Davor Sluga (UL FRI), Uroš Lotrič (UL FRI)


Learning objectives: The course aims to provide participants with:

• An understanding of basic concepts of supercomputing,
• An understanding of the role of supercomputing infrastructure in the development and deployment of artificial intelligence,
• knowledge on how to use the supercomputing infrastructure for artificial intelligence tasks,
• familiarity with software tools specific to supercomputing systems in the context of deploying artificial intelligence models,
• An understanding of typical workflows for deploying artificial intelligence models.

Course Content: The course is intended for those who want to learn how to deploy modern artificial intelligence models to the supercomputing infrastructure. Through practical examples, participants will learn the basic concepts of high-performance computing and how to use supercomputers in the SLING network effectively. There will be a special emphasis on AI-oriented practical work, where participants will adapt the processes of deploying models on a SLING supercomputing system.

Learning Outcomes: After completing the course, the participant will be able to:

• explain the basic concepts of supercomputing,
• determine when and why to use supercomputing resources for artificial intelligence tasks,
• set up an environment for running jobs related to deploying and using AI models on an HPC system,
• scale, submit, and monitor AI jobs.

Izvajalec / Course provider: Institute of Information Sciences (IZUM)

Predavatelji / Instructors:  Darin Lah (IZUM), Žiga Zebec (IZUM), Teo Prica (IZUM), Samo Miklavc (IZUM), Dejvid Črešnar (IZUM), Samo Lorenčič (IZUM)

Learning objectives: Give basic information on HPC Vega and the new AI. It covers the basics, from creating SSH keys, logging into Vega, EuroHPC registration in comparison to SLING registration, basic Linux commands, and job submission and management. Additionally, it covers an introduction to Vega's new cloud-like AI/HPC architecture, built on OpenStack, for running containerized AI workloads. The event will also allow participants to provide information about their AI projects, along with any issues, challenges, or questions, in advance, enabling our HPC and AI-infrastructure expert teams to take a detailed look at their projects.

Course content: The workshop content will be tailored to participant AI projects, building on past use cases and established best practices for running machine learning and AI workloads on HPC systems, including efficient GPU job submission, resource usage, and common pitfalls. Attention will be given to Vega's new cloud-like AI/HPC platform, which combines OpenStack for infrastructure provisioning with Kubernetes for container orchestration, enabling scalable, reproducible, and portable AI workflows alongside traditional Slurm-based batch jobs. Practical guidance will be provided on how to improve, streamline, and accelerate AI training, fine-tuning, and inference workflows on Vega.

Learning outcomes: As a result, participants will gain a solid foundation for working independently on HPC Vega for AI workloads, a clear understanding of core HPC and cloud-native concepts including Slurm, OpenStack, and Kubernetes, and practical insights into optimizing their AI jobs to improve performance and overall efficiency in a hybrid HPC/cloud environment.

In this talk, we will look at seesaw cosmology where we assume the energy density of the Universe is dominated by nonrelativistic scalar field after inflation, and perturbative reheating occurs when the scalar field transfers its energy to the Standard Model sector through right-handed neutrinos (RHNs) responsible for light-neutrino masses via the type-I seesaw mechanism. When produced relativistically and sufficiently long lived, the RHNs generate a characteristic sequence of inflaton, relativistic-RHN, nonrelativistic-RHN, and Standard Model radiation domination. Then, we investigate the implications of seesaw cosmology for dark-matter production. We further study the regime where the phase space of RHN is saturated and quantum statistics becomes relevant, obtaining a new power law in the temperature evolution during the scalar field domination era.

Izvajalec / Course provider: Institute of Information Sciences (IZUM)

Predavatelji / Instructors:  Darin Lah (IZUM), Žiga Zebec (IZUM), Teo Prica (IZUM), Samo Miklavc (IZUM), Dejvid Črešnar (IZUM), Samo Lorenčič (IZUM)

Learning objectives: Introduces how companies and industry users can access HPC Vega resources within a broader onboarding event. It explains the registration workflow, project proposal and allocation procedures, account setup, and the available support channels for industry users.

Course content: Prior to the event, participants will be invited to share details about their technical needs and challenges, which will be incorporated into the workshop content. The workshop content will be tailored to industry workflows, highlighting proven best practices from previous HPC AI projects and strategies for optimizing and accelerating computational pipelines. Emphasis will be placed on real-world scenarios relevant to industrial workloads, helping participants identify opportunities to improve efficiency and performance.

Learning outcomes: By the end of the workshop, participants will gain a clear understanding of how to access and operate on an HPC system, techniques for optimizing AI and data-intensive jobs, and practical strategies for enhancing performance, scalability, and overall workflow efficiency within their organizations.

Usposabljanje Akademija umetne inteligence za poslovne aplikacije je namenjeno tehničnemu kadru in razvijalcem, ki se želijo spoznati s podatkovno znanostjo, strojnim učenjem in umetno inteligenco, predvsem s poudarkom na aplikacijah v poslovnih procesih. 

1. MODUL: Uvod v podatkovno znanost in eksplorativna analiza podatkov, sreda 11. 11. 2026 (9:00 - 16:30), GZS, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana, dvorana E

Izvajalec / Course provider: Academic and research network of Slovenia (Arnes)
Predavatelji / Instructors: Marko Drobnjak (Arnes)

Učni cilji: Poznavanje odprtokodnih licenc, uporaba Git, priprava repozitorijev in znanje citiranja kode ter priprave metapodatkov.

Vsebina: Delavnica udeležencem predstavi vlogo odprtokodnih praks v sodobnem raziskovalnem prostoru ter njihov pomen za kakovost, transparentnost in sodelovanje znotraj skupnosti. Delavnica posebno pozornost nameni razumevanju odprtokodnih licenc, upravljanju izvorne kode in zagotavljanju reproducibilnosti raziskovalnih rezultatov. Udeleženci se najprej seznanijo z osnovnimi pojmi odprte kode in odprtokodnih licenc, ki jim sledi obravnava načel FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable). Delavnica v nadaljevanju predstavi praktičen primer uporabe sistema Git za verzioniranje kode. Udeleženci se naučijo, kako strukturirati repozitorij, pripraviti dokumentacijo projekta in učinkovito upravljati izdaje. Udeležencem razloži pravilno citiranje programske opreme in pripravi ustreznih metapodatkov, ki omogočajo prepoznavnost in ponovno uporabo kode. Udeleženci spoznajo pomen odprte kode za pravičen in vključujoč razvoj UI modelov. 

Učni izidi:

• izbrati ustrezno odprtokodno licenco in razumeti z njo povezane osnovne obveznosti,
• uporabljati Git za verzioniranje kode in sodelovanje z drugimi,
  pripraviti reproducibilen in jasno strukturiran repozitorij (README, izdaje (release)),
• pravilno citirati kodo in pripraviti ustrezne metapodatke za objavo.

Ciljna publika: Raziskovalci, mladi raziskovalci, podatkovni analitiki, razvijalci v raziskovalnih skupinah, podporne službe RDM/IT.

Raven zahtevnosti: Predznanje za udeležbo ni potrebno.