❌

Reading view

There are new articles available, click to refresh the page.

Delavnica: Uvod v ogrodje NVIDIA RAPIDS

✇Indico Feed [Home]

Kratek opis: Udeleženci bodo spoznali odprtokodno ogrodje NVIDIA RAPIDS, ki vsebuje knjižnice za strojno pospešeno delo s podatki in strojno učenje. Predstavljena bo arhitektura ogrodja NVIDIA RAPIDS s poudarkom na knjižnicah cuDF, cuML in cuGraph. Udeleženci bodo na primerih preizkusili ogrodje NVIDIA RAPIDS in ga primerjali z rešitvami brez pospeševanja (knjižnici scikit-learn in NetworkX). V sklopu primerjave bodo na srednje veliki podatkovni zbirki naučili klasifikator in spoznali prednosti strojnega pospeševanja za potrebe strojnega učenja.

Podrobnejši opis: V tej delavnici bodo udeleženci spoznali odprtokodno ogrodje NVIDIA RAPIDS, ki omogoča strojno pospešeno obdelavo podatkov in izvajanje strojnega učenja ter napredne analize grafov, vse s ciljem hitrejšega izvajanja obdelav na velikih podatkovnih zbirkah. NVIDIA RAPIDS vključuje vrsto knjižnic, zasnovanih za izrabo zmogljivosti grafičnih procesorjev, ki omogočajo pospešeno analitiko in strojno učenje na obsežnih podatkih.

V sklopu delavnice bo podrobno predstavljena arhitektura ogrodja NVIDIA RAPIDS, pri čemer bo poudarek na treh ključnih knjižnicah: cuDF za hitro obdelavo podatkov, cuML za strojno učenje ter cuGraph za analizo grafov. Udeleženci bodo spoznali, kako te knjižnice omogočajo hitrejšo in učinkovitejšo obdelavo podatkov, v primerjavi s tradicionalnimi rešitvami, ki ne izkoriščajo pospeševanja, kot so scikit-learn za strojno učenje in NetworkX za analizo grafov.

Delavnica bo obsegala praktične primere, kjer bodo udeleženci primerjali izvajanje nalog strojnega učenja in analize grafov na srednje veliki podatkovni zbirki, pri čemer bodo uporabili NVIDIA RAPIDS in primerjali rezultate z rešitvami, ki temeljijo na CPE. Udeleženci se bodo naučili, kako hitro naučiti klasifikatorje na GPE ter raziskali prednosti strojnega pospeševanja pri obdelavi in analizi podatkov v primerjavi s tradicionalnimi pristopi. To bo udeležencem omogočilo boljše razumevanje prednosti uporabe ogrodja NVIDIA RAPIDS v realnih projektih strojnega učenja in podatkovne znanosti.

Zahtevnost: Napredna

Jezik: Slovenski

Termin: 22. 1. 2024 od 9.00 - 13.00

Omejitev števila udeležencev: 30

Virtualna lokacija: MS TEAMS

Priporočeno predznanje: Osnovno poznavanje programskega jezika Python, osnovno poznavanje knjižnic scikit-learn in NetworkX

Ciljna publika: Raziskovalci, inženirji, študenti, podatkovni znanstveniki, podatkovni analitiki 

Potek izobraževanja: Izobraževanje poteka na daljavo v okolju MS Teams. Udeleženci sodelujejo s pomočjo zvezkov Jupyter, ki jih odprejo na platformi Google Colab.

Na izobraževanju pridobljena znanja:

  • Razumevanje arhitekture ogrodja NVIDIA RAPIDS
  • Uporaba osnovnih in naprednih funkcij knjižnic cuDF, cuML in cuGraph
  • Obdelava podatkov na grafični kartici (cuDF)
  • Strojno pospeševanje algoritmov strojnega učenja (cuML in scikit-learn)
  • Strojno pospeševanje algoritmov za delo z grafi (cuGraph in NetworkX)
  • Uporaba ogrodja NVIDIA RAPIDS v praksi (priporočanje filmov in vektorsko iskanje)

 

Organizator:

Predavatelji:

Ime:Mladen Borovič
Opis:Mladen Borovič je asistent na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI). Njegova raziskovalna področja so aplikacije umetne inteligence, priporočilni sistemi in iskalnike, sistemi za detekcijo podobnih vsebin, obdelava naravnega jezika in visokozmogljivo računalništvo.
E-mail:mladen.borovic@um.si 

 

AI@JSI Seminar - Josip Šarić - Label-efficient panoptic segmentation

✇Indico Feed [Home]

Title: Label-efficient panoptic segmentation

Abstract: Panoptic segmentation provides a comprehensive understanding of visual scenes by assigning each pixel a semantic class label and, for objects, an instance ID. While highly effective, traditional methods rely heavily on large-scale annotated datasets, posing significant challenges for scalability and adaptability. Additionally, the process of annotating images with panoptic labels is both labor-intensive and time-consuming, highlighting the importance of label-efficient approaches. In this talk, I will present an overview of various label-efficient methods, focusing on my recent work in unsupervised domain adaptation and semi-supervised learning. I will also discuss the emerging field of open-vocabulary panoptic segmentation, which extends recognition capabilities to categories beyond the training taxonomy.

Lecturer: Josip Šarić, PhD

Short info on the lecturer: Josip Šarić is a postdoctoral researcher at the Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, supported by the SMASH postdoctoral program. Prior to this, he completed a PhD and two-year postdoc at the Faculty of Electrical Engineering and Computing, University of Zagreb. His research interests focus on computer vision and deep learning, with a particular emphasis on topics such as panoptic segmentation, open-vocabulary recognition, label-efficient learning, and related areas.

Information on AI@JSI seminars and previous recordings are available here: https://kt.ijs.si/aijsi-seminar/.

Delavnica: Visoko zmogljivi Python

✇Indico Feed [Home]

Opis: Raziskovalci se pogosto soočajo z zahtevnimi računskimi izzivi, kot so analiza obsežnih podatkov, fizikalne simulacije, računska kemija, biologija, napovedovanje vremena, simulacije dinamike tekočin in podobno. Za reševanje teh izzivov se pogosto zatekajo k programskemu jeziku Python, ki ponuja bogato paleto knjižnic in orodij. Njegova slabost pa je lahko počasnost izvajanja, če ne uporabimo primernih pristopov k programiranju.

Na delavnici se bomo osredotočili na orodja in knjižnice v Pythonovem ekosistemu, s katerimi lahko izkoristimo računsko moč sodobnih večjedrnih procesorjev ter grafičnih pospeševalnikov v superračunalniškem okolju. Obravnavali bomo različne probleme, od operacij nad matrikami do učenja globokih nevronskih mrež, in poiskali ustrezne rešitve k pohitritvi izvajanja. 

Zahtevnost: Napredna

Jezik: Slovenski

Termin: 06. 02. 2025 od 10.00 - 16.00

Omejitev števila udeležencev: 30

Lokacija:

  • Fizična (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Večna pot 113, Ljubljana, Predavalnica P19)
  • ZOOM 

 

Ciljna publika: raziskovalci, inženirji, študenti, vsi ki potrebujejo več računskih virov pri svojem delu

Zaželeno predhodno znanje:

  • opravljena delavnica Osnove superračunalništva,
  • razumevanje zgradbe računalniške gruče,
  •  delo preko odjemalca SSH (ukazna vrstica, prenašanje datotek),
  • osnovno poznavanje vmesne programske opreme Slurm,
  • osnovno znanje operacijskega sistema Linux in lupine Bash,
  • osnovno poznavanje programskega jezika Python.

 

Na izobraževanju pridobljena znanja:

  • Uporaba programskega jezika Python v superračunalniškem okolju
  • Uporaba knjižnic za vzporedno računanje v (RAPIDS, numba)
  • Uporaba knjižnice za porazdeljeno računanje DASK
  • Globoko učenje na superračunalniški gruči s knjižnico PyTorch

 

Organizator:

 

FRI logo

 

Predavatelji:

Ime: Davor Sluga
Opis: https://fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/davor-sluga 
E-mail: davor.sluga@fri.uni-lj.si
Ime: Ratko Pilipović
Opis: https://www.fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/ratko-pilipovic
E-mail: ratko.pilipovic@fri.uni-lj.si

 

International Masterclasses 2025

✇Indico Feed [Home]

»International Masterclasses« iz fizike osnovnih delcev nudijo gimnazijcem enkratno priložnost, da se sami spoznajo s svetom kvarkov in leptonov, tako da izvedejo meritve na podatkih, zajetih pri eksperimentih v CERNu in drugih raziskovalnih centrih po svetu, da se srečajo z raziskovalci in se povežejo s svojimi vrstniki – dijaki iz drugih držav - in z njimi pregledajo rezultate ter izmenjajo mnenja. 

Dijaki bodo na enodnevnem dogodku s predstavitvami in delavnico, kjer bodo uporabili podatke, zajete z detektorjema ATLAS in  Belle II, spoznavali osnovne delce in sile, ki delujejo med njimi, ter uporabo tovrstnih delcev v sodobnih metodah zdravljenja s hadronsko radioterapijo. 

Celodnevni dogodek bo potekal na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Dopoldne bomo raziskovalci z Instituta Jožef Stefan v Ljubljani, Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru predstavili fiziko osnovnih delcev, medicinsko fiziko in detektorje, ki jih uporabljamo pri naših raziskavah.

Na virtualnem sprehodu si bomo ogledali notranjost detektorja Belle II, vmes pa bo obilo priložnosti za pogovor z raziskovalci o tem, kako raziskujejo in kako preživljajo svoj čas v CERNu in na Japonskem. Izvedeli bomo lahko tudi nekaj več o tem, kakšne so povezave med raziskavami zgradbe vesolja in uporabo odkritij v medicinske namene. Ob koncu jutranjega dela delavnice bodo udeleženci prisluhnili še kratki predstavitvi enega od naših poslovnih partnerjev.

Kosilo za udeležence delavnice je predvideno v menzi Instituta Jožef Stefan. Za plačilo kosila (okoli 7 EUR) poskrbijo udeleženci sami. 

Po kosilu se bomo na popoldanski delavnici lotili iskanja neznanih kratkoživih delcev z uporabo podatkov, ki so bili zajeti z detektorjema ATLAS in  Belle II. Ogledali si bomo simulacijo radioterapije ter izbrali obsevalni načrt, ki bo učinkovito zavrl rast tumorja, pri tem pa obvaroval občutljive organe in obolelo tkivo. Po odkritjih se bomo skupaj z dijaki iz drugih raziskovalnih centrov po svetu povezali s kontrolno sobo eksperimentov v video konferenci.

Vabimo te, da se udeležiš poučnega in zabavnega dogodka. Dogodek bomo izpeljali v živo na Institutu Jožef Stefan.

Za udeležbo se registriraj preko zavihka na levi.

Mineral Detection of Neutrinos and Dark Matter (MDvDM) 2025

✇Indico Feed [Home]

Mineral detectors have been proposed for a wide variety of applications, including searching for dark matter, measuring various fluxes of astrophysical neutrinos over gigayear timescales, monitoring nuclear reactors, and nuclear disarmament protocols; both as paleo-detectors using natural minerals that could have recorded the traces of nuclear recoils for timescales as long as a billion years and as detectors recording nuclear recoil events on laboratory timescales using natural or artificial minerals.

At this workshop, we will discuss the vast physics potential of mineral detectors, the progress in experimental studies, and the numerous challenges lying ahead on the path towards mineral detection. These include a better understanding of the formation and annealing of recoil defects in crystals; identifying the best classes of minerals and, for paleo-detectors, understanding their geology; modeling and control of the relevant backgrounds; developing, combining, and scaling up imaging and data analysis techniques; and many others.

List of Cofirmed Speakers

Alexey Elykov KIT Kohta Murase Penn State U.
Atsuhiro Umemoto KEK Lorenzo Caccianiga INFN Milan
Ayuki Kamada Warsaw U. Noriko Hasebe Kanazawa U.
Christopher Kelso U. of North Florida Patrick Huber Virginia Tech
Christian Wittweg U. of Zurich Patrick Stengel Jozef Stefan Institute
Daniel Ang U. of Maryland Shigenobu Hirose JAMSETC
Daniel Snowden-Ifft Occidental College Takenori Kato Nagoya U.
Emilie LaVoie-Ingram U. of Michigan Tatsuhiro Naka Toho U.
Igor Jovanovic U. of Michigan Vsevolod Ivanov Virginia Tech
Kai Sun U. of Michigan William McDonough Tohoku U.

 

During the last years, the MDvDM community has grown rapidly and gained attention. Small-scale experimental efforts focused on establishing various microscopic readout techniques are underway at institutions in Asia, Europe and North America. The third MDvDM workshop will bring together theoretical and experimental physicists, material scientists, and geologists to discuss the state of the art of the emerging field of Mineral Detection of Neutrinos and Dark Matter.

Previous MDvDM workshops:

  1. https://agenda.infn.it/event/32181/
  2. https://indico.phys.vt.edu/event/62/

PREMIRJE NI DOVOLJ!

✇Rdeča Pesa
By: Luka Mofardin

Izrael je že prekršil dogovor o premirju, ki je bilo sklenjeno v sredo zvečer ob posredovanju Katarja, ZDA in Egipta. Od srede do danes je v izraelskih napadih umrlo več kot sto Palestink in Palestincev. Ironija premirja je tudi ta, da je sporazum o premirju skoraj identičen, kot ta, ki ga je pred šestimi meseci predlagal Hamas, Izrael pa zavrnil. Brez dvoma je prekinitev izraelskega obstreljevanja in uničevanja tega, kar je od Gaze še ostalo, nujna, pa vendar je t.i. začasno premirje potrebno jemati z rezervo. Zakaj? 

Spomnimo se podobnega premirja novembra 2023, ki ga Izrael formalno sicer potrdil, a ga v praksi ni izvajal in še naprej obstreljeval palestinske bolnišnice in šole in pobijal civiliste. Povsem razumljivo je, da Hamas premirju ne zaupa. Hkrati se s premirjem ne strinjajo vidni člani izraelske vlade, saj si še naprej želijo nemotenega etničnega čiščenja z namenom širjenja izraelskih naselbin, kot to vseskozi počnejo na Zahodnem bregu, ki zaradi grozot v Gazi pogosto ostaja spregledan. 

Zakaj, še preden dogovor stopi v veljavo, lahko sklepamo, da bo Izrael z napadi in etničnim čiščenjem nadaljeval? Ena izmed točk dogovora namreč govori o tem, da je Izrael še zmeraj upravičen do napada, če se počuti ogroženega. Kar v praksi pomeni nadaljevanje obstoječega stanja. Izrael namreč vseskozi igra vlogo žrtve in opravičuje svoja genocidna dejanja prav iz tega naslova. 

Dogovor o premirju določa šesttedensko začetno fazo premirja in vključuje postopen umik izraelskih sil iz Gaze ter izpustitev talcev, ki jih zadržuje Hamas, v zameno za palestinske zapornike, ki jih zadržuje Izrael. V izraelskih zaporih je še zmeraj približno 11.000 Palestincev in Palestink, vključno z mladoletniki in otroci. Izrael jih v skladu s premirjem in v zameno za talce namerava izpustiti 1000 (naj samo omenimo, da je polovica vseh zapornikov bila zaprta od oktobra 2023). Izvedba premirja naj bi potekala v treh fazah. Tudi če pride do prekinitve ognja, se bo z blokado Gaze genocid nadaljeval. Že sama blokada je dejanje genocida, tudi po mednarodnem pravu, ki tovrstne blokade opredeljuje kot vojno dejanje. To pomeni, da premirja ni mogoče doseči brez odprave zadušljivega obleganja in prekinitve več desetletne izraelske blokade Gaze, ki je nehumana in nezakonita.

Ne samo, da se bo izraelska okupacija Gaze nadaljevala – sporazum o premirju bo Izraelu dovolil nadaljnjo vojaško prisotnost v Gazi in s tem še dodatno okrepil okupacijo. Ta vključuje tudi pomemben pas zemlje ob meji Gaze z Egiptom, skupaj s koridorjem Netzarim. Gre za okupacijsko območje, ki ga je Izrael zgradil za razdelitev Gaze na severni in južni del. Izrael bo nadaljeval z okupacijo tudi nad razširjenim “varovalnim območjem”, ki je zgrajeno na ruševinah porušenih palestinskih domov in razseljenih družin ob vzhodni in severni meji Gaze z Izraelom ter globoko posega na majhno ozemlje Gaze. S tem Gaza postaja vse manjše taborišče. 

Čeprav bi se prebivalci severne Gaze lahko vrnili nazaj na svoje domove, bi ob tem veljale nejasno določene »varnostne ureditve«. To bi se lahko izkazalo za smrtonosno za razseljene Palestince, ki se želijo vrniti na svoje domove, tako kot novembra 2023, ko je prvi dan »premirja« izraelska vojska začela streljati na stotine Palestincev, ki so se poskušali vrniti na svoje domove na severu Gaze.

Prekinitev ognja bi sicer lahko ustavila najhujše prelivanje krvi, ne bo pa končala trpljenja v Gazi. Razkrila bo popolno uničenje, ki ga je Izrael povzročil na okupiranem območju območju. Po poročilu Združenih narodov bi Gaza za svojo obnovo potrebovala kar 350 let, če bi ostala pod izraelsko blokado. Že samo čiščenje ruševin v Gazi lahko trajalo petnajst let, da sploh ne omenjamo na tisoče ton neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki bi lahko povzročile še več novih smrtnih žrtev. 

Prekinitev ognja (sploh ker je so v pobudo vključene tudi ZDA) bi oprala krvave madeže iz rok ameriške administracije, ki je tako pod Bidenom, kot bo to še naprej počela pod Trumpom, financirala izraelski vojni stroj brez vsakršnih sankcij in posledic za odgovorne.  

Največja skrb premirja je torej vrnitev v status quo. Nazaj v palestinsko »normalnost«, v kateri je na 356 kvadratnih kilometrih zaprtih dva milijona ljudi, ki so neprestano vojaško oblegani in nadzorovani, brez da bi se lahko svobodno gibali. S premirjem ne bomo zadovoljni dokler ne bodo odpravljeni temeljni vzroki, ki so vseskozi podlaga za izraelsko početje: sistem apartheida in okupacije. Naj premirje ne bo uspavalo ali razlog za slavljenje –  naš boj za svobodno Palestino se nadaljuje!

The post PREMIRJE NI DOVOLJ! first appeared on Rdeča Pesa.

ČE NE IZZOVEMO KAPITALIZMA, NE BOMO REŠILI NOBENE OBLIKE ZATIRANJA

✇Rdeča Pesa
By: Luka Mofardin

Boj za emancipacijo v današnjem času je postal ozkogleden in fragmentiran, saj se številni boji osredotočajo na posamezne oblike zatiranja, kot so rasa, spol, spolna usmerjenost ali identiteta, namesto da bi jih povezali z globljimi strukturnimi vzroki, ki jih poganja kapitalizem. Koncept intersekcionalnosti, ki je v emancipatornih bojih izrazit predvsem v anglosaškem delu sveta, sicer prepozna, da naša življenja oblikujejo različne oblike zatiranja, vendar spregleda ključno dinamiko kapitalizma – razredno družbo. 

Intersekcionalnost se je v sedemdesetih letih 20. stoletja razvila kot odziv na prevladujočo perspektivo belih feministk srednjega razreda, ki so pogosto predpostavljale, da lahko zastopajo interese vseh žensk. Črne feministke so v odgovor analizirale, kako izkušnje rasizma vplivajo na seksizem, revščino in izkoriščanje ter jih krepijo in ugotovile, da se seksizem in rasizem ne le oplajata, ampak za mnoge ženske ustvarita kvalitativno drugačno izkušnjo. To pomeni, da črne ženske, na primer, ne doživljajo le diskriminacije zaradi spola ali rase posebej, ampak sta ti dve vrsti zatiranja povezani in vplivata nanje hkrati, kar oblikuje edinstven način, kako doživljajo družbo, delo, odnose in druge aspekte življenja.

Marksizem nam ponuja ključno kritiko intersekcionalnosti. Za marksizem razred ni le še ena kategorija zatiranja, ampak ima skozi razredni boj potencial, da izziva kapitalizem, sistem, ki ohranja in vzdržuje vsa zatiranja. Delavci imajo v kapitalistični družbi edinstven položaj, saj ustvarjajo bogastvo in skrbijo za delovanje družbe. Dejstvo, da so izkoriščani, daje delavcem tudi moč, da se zoperstavijo kapitalističnemu sistemu, kar pa jim samo doživljanje določenega zatiranja ne omogoča. Razredna osnova torej zagotavlja potencialno materialno podlago za enotnost med različnimi kategorijami zatiranja.

V delavskem razredu je tudi več žensk, temnopoltih ter članov LGBT+ skupnosti, kot v katerem koli drugem razredu. In delavski razred kot celota ima objektivni interes, da kolektivno organizira boj za drugačen sistem. Vendar to ne pomeni, da so delavci avtomatično antirasistični ali antiseksistični. Socialisti moramo aktivno nastopati proti zatiralnim idejam – ne glede na to, kdo z njimi nastopa in proti komu so usmerjene.

Vloga razreda ni vedno očitna. Zatiranje lahko prizadene ljudi ne glede na razred, ki mu pripadajo. Vendar pa izkušnja zatiranja ne pomeni, da so ljudje avtomatično razumejo ali imajo materialni interes, da se mu zoperstavijo. V trenutnem političnem in družbenem okolju, kjer se soočamo z globalno okoljsko krizo in koncentracijo bogastva v rokah kapitalističnih elit, pa je jasno, da je vsak poskus emancipacije, ki ne izziva kapitalističnega sistema, obsojen na neuspeh.

Besedilo je povzetek članka, ki ga je pripravila Judy Cox in ga lahko najdete tukaj.

Foto: https://mariborinfo.com/novica/lokalno/protestniki-ob-8-marcu-zavzeli-ulice-ce-nasa-zivljenja-niso-nic-vredna-protestiramo

The post ČE NE IZZOVEMO KAPITALIZMA, NE BOMO REŠILI NOBENE OBLIKE ZATIRANJA first appeared on Rdeča Pesa.

ZAHTEVAMO DOSTOJNO MINIMALNO PLAČO!

✇Rdeča Pesa
By: Luka Mofardin

Medtem ko minister za finance načrtuje znižanje dohodnine za »višji razred« nasploh in za par deset najbogatejših direktorjev posebej [povezava 1], bo minister za delo minimalno plačo očitno že drugič zapored uskladil najmanj, kot lahko [povezava 2]. V tem primeru bo rast minimalne plače spet močno zaostala za rastjo drugih plač, sploh najvišjih plač (v javnem sektorju). Delavke in delavci, ki jih prejemajo, ne bodo niti ohranili kupne moči iz začetka lanskega leta.

Da bi rešili, kar se še da rešiti, so storitveni sindikati ZSSS pred petkovo sejo Ekonomsko-socialnega sveta Meseca pozvali, naj minimalno plačo uskladi enako, kot se bodo uskladile pokojnine (predvidoma za 4,6 %). Uredništvo RP se njihovemu pozivu, ki ga objavljamo spodaj, pridružuje!

Spoštovani gospod minister, Luka Mesec!

Z zaskrbljenostjo spremljamo poročila, iz katerih je razbrati, da nameravate minimalno plačo že drugo leto zapored uskladiti zgolj z zakonskim minimumom. To bi za številne delavke in delavce, ki opravljajo družbeno nepogrešljivo delo, pomenilo ponovno prikrajšanje in še dodatno zmanjšanje kupne moči, kar bi za zaposlene in njihove družine pomenilo dodatno poslabšanje življenjskega standarda.

Mera inflacije, ki se uporablja pri usklajevanju minimalne plače, ne odraža dejanske rasti življenjskih stroškov gospodinjstev z najnižjimi dohodki v Republiki Sloveniji.

Pozivamo vas, da pri uskladitvi upoštevate tisto mero inflacije, ki odraža rast življenjskih stroškov in je ugodnejša za delavke in delavce, saj bi s tem vsaj približno ohranili kupno moč prejemnic in prejemnikov minimalne plače.

V času visoke rasti dobičkov (10 %) in uvajanja plačne reforme, s katero naj bi se plače funkcionarjev povišale tudi do 70 %, je »varčevanje« pri najslabše plačanih delavkah in delavcih nesprejemljivo. S tem se namreč še dodatno poslabšuje njihov družbeni položaj, saj je že ob lanski uskladitvi rast minimalne plače (4,2 %) močno zaostala za rastjo povprečne plače (9,7 %). Trenutna minimalna plača (902 € neto) ne presega niti praga tveganja revščine za leto 2023 (903 €). V kolikor bi se tudi letos odločili za zgolj minimalno uskladitev minimalne plače, se bo zaostanek za povprečnimi plačami še povečal.

Zato vas pozivamo, da poleg dejanske inflacije upoštevate tudi rast povprečne plače in da minimalno plačo uskladite vsaj za 3,5 %, oziroma predlagamo, da upoštevate enak odstotek uskladitve, kot pri uskladitvi pokojnin (predvidoma 4,6 %).

Spoštovani gospod minister, menimo, da si delavke in delavci pošteno plačilo zaslužijo s svojim delom. Hkrati naj vas spomnimo na obljubo, ki ste jo zapisali v koalicijski sporazum: »Tudi v naprej si bomo prizadevali za realno rast minimalne plače.« Naj to ne ostanejo le prazne besede!

The post ZAHTEVAMO DOSTOJNO MINIMALNO PLAČO! first appeared on Rdeča Pesa.

Z ROKO V ROKI: REPRODUKTIVNO DELO OD SFRJ PA DO DANES, INTERVJU S SONJO LOKAR

✇Rdeča Pesa
By: Luka Mofardin

O reproduktivnem delu in položaju žensk od SFRJ pa do danes, so se pri Pekarna Magdalenske mreže pogovarjali s Sonjo Lokar. Spodaj objavljamo nekaj zanimivih izsekov in vas vabimo k branju celotnega intervjuja.

Med 2. svetovno vojno je bilo med jugoslovanskimi partizani veliko žensk, ki niso delale samo kot pomožno osebje, temveč tudi kot bolničarke, zdravnice in borke. Ali je imel ta emancipatorni moment vpliv na kasnejši položaj žensk v SFRJ?

“Vse naše temeljne ženske pravice so sezidane na krvi in požrtvovalnosti partizank, ilegalk, bolničark, zdravnic, kurirk, obveščevalk, meščank, ki so zbirale hrano, obutev, obleko in sanitetni material in to pošiljale partizanom, kmečkih žensk, ki so jih v svojih domovih, pod pretnjo smrti celih družin in požiga domačije, sprejele pod streho in jih hranile, povijale njihove rane in ozebline. Še zlasti ključno je bilo to, da je bilo med partizankami veliko prepričanih komunistk, ki so res vedele, kaj je treba storiti, da bi se položaj delovnih žensk bistveno izboljšal. Vida Tomšič je imela na 5. državni konferenci jugoslovanskih komunistov v Dubravi pri Zagrebu leta 1940 referat o nujnosti dela komunistov med ženskami, v katerem je do potankosti razvila program, ki ga je začela partija že med vojno, po vojni pa korak za korakom uresničevati ter do leta 1990 skoraj v celoti uresničila kot edina partija na oblasti.”

Kaj so bile značilnosti socialističnega feminizma in kako se je ta udejanjal v SFRJ?

“Značilno je bilo, da je bil uokvirjen v ideološko shemo marksistične teorije osvobajanja dela in da so vodilne partijske feministke odločno odklanjale in tudi javno obsojale kakršnekoli odklone od te teorije kot zablode malomeščanskega feminizma in obrambo interesov privilegiranih, premožnejših, bolje izobraženih in s centri dejanske ekonomske in politične moči bolje povezanih žensk.”

“Osnovna misel našega komunističnega feminizma, ki temelji na teoriji osvobajanja dela je, da se bo neenakost med spoloma odpravila samo hkrati in sočasno z ukinjanjem kapitalističnega izkoriščanja delavk in delavcev in z ukinjanjem privatne lastnine ekonomskih virov, sredstev za proizvodnjo.”

Katere so bile ključne pridobitve za ženske v času SFRJ? Kakšno vlogo so imele ženske političarke in aktivistke pri udejanju ekonomskih, socialnih in političnih pravic?

“Zaradi socialističnih feministk v tistih časih smo razvili odlično otroško varstvo, celodnevno osnovno šolo, družbeno prehrano v podjetjih in ustanovah, uveden je bil podaljšan plačan porodniški in starševski dopust, zdravstvene domove in domove starejših občanov smo zgradili v vsaki občini, pravico do svobode rojevanja zapisali v ustavo leta 1974 in vzpostavili cel sistem podpiranja reproduktivnih in spolnih pravic in zdravja žensk. Vzpostavili smo ginekologa in pediatra na osnovni ravni javnega zdravstva. Od nas so se takrat učili socialni demokrati na oblasti v najbolj razvitih evropskih državah.”

Kaj se je v bivših republikah in pokrajinah Jugoslavije, konkretneje v Sloveniji spremenilo po prehodu v kapitalizem (od leta 1991 dalje)?

“Na področju enakosti spolov jo je Slovenija odnesla še najbolje, čeprav je tudi veliko izgubila. Predvsem je ohranila člen o svobodi rojevanja v svoji novi ustavi.  Hrvaška, Federacija BiH, Črna Gora, Kosovo, ga nimajo več. Ohranila je ločitev cerkve od javnega šolstva, mrežo javnih vrtcev, uveljavila celo nekaj pomembnih inovacij: ustavno zavarovane zakonske spolne kvote, 100% plačan materinski, starševski in poseben neprenosljiv očetovski dopust, odlično preventivo zdravja nosečnic, presejalne programe za raka dojke in vratu maternice, nižjo davčno stopnjo za menstrualne higienske pripomočke, prenovila definicijo posilstva v kazenskem zakoniku po načelu odsotnosti svobodno danega soglasja. Ni se poslabšal dostop do šolanja žensk, ženske so prodrle v policijo in vojsko. Končala se je zakonsko uveljavljena diskriminacija istospolnih parov, samskim ženskam je ustavno sodišče pravkar vrnilo pravico do umetne oploditve, ki so jo izgubile z referendumom 2001.”

“Najhuje pa so povsod nazadovale ekonomske in socialne pravice žensk. Zelo je upadel delež žensk v plačanem delu. Najhuje je na Kosovu in v Severni Makedoniji. Razlike med povprečno žensko in moško plačo se povečujejo povsod. Žensko delo je postalo močno prekarno, z njim so pravice do plačane porodniške, 8 urnega delavnika, prostega vikenda, plačanega dopusta, ki ostajajo v zakonih, v praksi odletele skozi okno. Hudo se je poslabšala zdravstvena varnost, saj je v javno zdravstvo povsod vdrla privatizacija in z njo neskončne čakalne vrste, nazadovanje kvalitete storitev v javnem zdravstvu. Brez denarja ne moreš do dobrih zdravil. V majhni meri se je poslabšala tudi dostopnost, predvsem pa kvaliteta šolanja, visoko šolstvo postaja vse bolj plačljivo. Delež žensk v visokem šolstvu nazaduje. V šolah se otroci v BiH celo fizično ločeni, glede na to, kateri verouk si zberejo: katoliški, pravoslavni, muslimanski. V vseh treh primerih pa jih učijo, da je bog ustvaril žensko, da bi ubogala in stregla moškemu.”

The post Z ROKO V ROKI: REPRODUKTIVNO DELO OD SFRJ PA DO DANES, INTERVJU S SONJO LOKAR first appeared on Rdeča Pesa.

UPRIMO SE RUDNIKU LITIJA PRED NAŠIM PRAGOM

✇Rdeča Pesa
By: Uredništvo

Pred slabim mesecem je okoljska organizacija Alpe Adria Green opozorila na projekt odprtja rudnika litija na avstrijskem Koroškem, v bližini slovenske meje. Ta teden so o projektu v bližini kraja Volšperk poročali novinarji RTV Slovenija, ki so se odpravili na lokacijo, kjer naj bi odprli rudnik. Po navedbah investitorja naj bi bil projekt izkopavanja litija v Koralpah, le 40 kilometrov od slovenske meje, že daleč. Namreč zaradi spremenjene avstrijske zakonodaje o podzemeljskem rudarstvu, za področja manjša od 10 hektarjev, ocena vplivov na okolje ni potrebna.

Za načrtovanim rudnikom litija stoji partnerski projekt Critical metals corp avstralskega podjetja European Lithium in ameriškega investicijskega podjetja Sizzle. Za projekt je leta 2011 European Lithium pridobil rudarske pravice, decembra lani pa je koroška deželna vlada dovolila izjemo pri presoji vpliva na okolje. Kot poročajo na RTV Slovenija, na lokaciji, kjer naj bi stal rudnik sicer ni nobene infrastrukture in se ne izvajajo nobene aktivnosti.

Začetki projekta Wolfsberg Lithium segajo že v 80-ta leta, ko je avstrijsko državno podjetje pričelo z raziskavami področja, kasneje je projekt predala v roke zasebnih podjetij. V European Lithium so v zadnjih desetih letih izvedli geološke raziskave, na podlagi katerih trdijo, da se na območju nahaja okoli 11 milijonov ton litija, ki bi jih izkopali v 15 letih. Napovedujejo izkop 800 tisoč ton litijeve rude letno in proizvodnjo 10 tisoč ton čistega litija. Za primerjavo, v letu 2023 so v Avstraliji, kjer pridelajo največ litija na svetu, proizvedli okoli 80 tisoč ton čistega litija.

Čeprav je ocen o vplivih rudnikov litija na okolje malo, se je v praksi kopanje litija izkazalo za okoljsko zelo nevarno in je drastično poslabšalo življenja lokalnega prebivalstva. Denimo rudarjenje v čilskem atakamskem rudniku naj bi povzročilo, da je območje že izgubilo 65 odstotkov tamkajšnjih vodnih zalog. Samo raziskovalna vrtanja v Srbiji v dolini reke Jadar, ki jih je od leta 2003 izvajala avstralsko-britanska multinacionalka Rio Tinto, so že povzročila znatno  okoljsko škodo. Znanstveniki so v tleh in sedimentih reke Jadar zaznali več desetkrat povišane vrednosti bora, arzena in litija ter posledično uničene poljščine v bližini vrtin. V dolini reke Jadar sicer Rio Tinto načrtuje 5-krat več izkopane rude letno kot avstrijski European Lithium. Prav zaradi potencialnih škodljivih vplivov na vodne vire in tla so pri Alpe adria green zahtevali, da se Slovenija vključi v postopek presoje čezmejnega vpliva na okolje.Zaobhajanja okoljske presoje vplivov projektov, ki naj bi zagotavljali zeleni prehod, so ob pomoči vladajočih pogosta praksa investitorjev, saj zanje zeleni prehod predstavlja le možnost za kovanje dobičkov. Spomnimo na primer napovedane postavitve 56 vetrnih elektrarn na Pohorju, kjer se je zasebni investitor z drobljenjem projekta želel izogniti skupni oceni škodljivosti projekta na okolje.

Da investitorji tovrstnih projektov mislijo le na dobiček, potrjuje tudi napovedana namera podjetja European Lithium, da bo izkopano litijevo rudo predelovala v Savdski Arabiji. Podjetje je najprej napovedovalo odprtje okoli 500 novih delovnih mest v rafineriji litijeve rude, ki bi stala v bližini rudnika v Avstriji, vendar so lani v podjetju sklenili pogodbo z arabskim podjetjem Obeikan Group, s katerim bodo načrtovali odprtje rafinerije izven Evrope. Kot razlog so v podjetju navedli cenejšo predelavo. Prav tako je simbolni dogovor za dobavo litija za avtomobilske baterije European Lithium sklenil z avtomobilskim podjetjem BMW. Lani junija je od podjetja prejel 15 milijonov evrov.

Čeprav ima projekt že dolgo zgodovino in se napovedani roki odprtja vsako leto prestavljajo v prihodnost, kaže delovanje vladajočih in podjetij, vpletenih v projekt na splošno sliko zelenega prehoda po meri kapitala, ki ga podpira Evropska unija zadnji dve desetletji.  Zaobhajanje okoljskih regulativ, selitev proizvodnje v države s cenejšo delovno silo in slabimi okoljskimi regulativami, povezovanje tako imenovanih zelenih tehnologij z industrijami in podjetji, ki močno prispevajo k okoljski krizi (naftna in avtomobilska industrija) so le primeri.

Kot smo na Rdeči pesi že pisali, se proti mnogim projektom kapitala borijo lokalci, okoljski aktivisti in delavci na različnih koncih sveta. Projekt izkopavanja jadarita v Srbiji je lani na ulice spravil več deset tisoč ljudi. Lokalno prebivalstvo, ki živi ob reki Uni na hrvaškem in v Bosni je preprečilo projekt uničenja reke z napovedano postavitvijo hidroelektrarne na njenem izviru. 

V zvezi z avstrijskim projektom izkopavanja litija je pred kratkim okoljska organizacija Alliance for nature vložila pritožbo na zvezno upravno sodišče, lokalci pa se zavedajo, da lahko projekt ogrozi zaloge pitne vode. Pri nas lahko slišimo pozive lokalcev, ki nasprotujejo projektom postavitev vetrnih farm v zavarovana okoljska območja, bogata z vodnimi viri. Potencial za upor zoper zeleni prehod od zgoraj pod taktirko kapitala, ki se požvižga na mnenja in dobrobit ljudi, obstaja. Za takšen upor bo potrebno organiziranje lokalnega prebivalstva in delovnih ljudi ter internacionalno povezovanje.

Jasno je, da ozelenitev kapitalizma ne bo odpravila okoljske krize in izboljšala življenja večine ljudi. Naša naloga pa ni, da izbiramo med tehnologijami, ki nam jih ponuja kapitalizem, ampak moramo spremeniti sistem v takega, ki bo zadovoljeval potrebe večine ljudi, ne pa dobičke manjšine. Namesto električnih avtomobilov, jaht in zasebnih letal potrebujemo dostopen javni potniški promet; namesto luksuznih vil in elitnih poslovnih stavb energetsko čim bolj samooskrbna javna stanovanja, šole, knjižnice; namesto globalnih prehranskih in surovinskih verig lokalno in trajnostno pridelavo in porabo hrane ter surovin.

The post UPRIMO SE RUDNIKU LITIJA PRED NAŠIM PRAGOM first appeared on Rdeča Pesa.

EKOSOCIALISTIČNO ČTIVO ZA ZIMSKE DNI

✇Rdeča Pesa
By: Uredništvo

Nov seznam ekosocilaističnega čtiva, ki ga je pripravila tovariška organizacija Climate & Capitalism, je kot nalašč za mrzle zimske dni. V preteklosti smo že objavili obsežen nabor 20 knjig s področja marksistične ekologije, ki ga lahko najdete na tej povezavi https://bit.ly/39D8vii.

Tokrat se priporočila za branje osredotočajo na mite o kapitalistični ekologiji, lažeh naftne industrije, gozdovih, mestih, začetkih fašizma, agrobiznisu in boleznih.

Za pokušino: Prvi predlog čtiva, ECOLOGY FOR THE 99%: Twenty Capitalist Myths Debunked, v preprostem jeziku pojasnjuje, zakaj so politike trgovanja z emisijami ogljika neuspešne, zakaj kapitalistično gospodarstvo ne more temeljiti na obnovljivih virih energije in zakaj bi morali protestirati proti prekomerni proizvodnji in ne proti prekomerni porabi.

The post EKOSOCIALISTIČNO ČTIVO ZA ZIMSKE DNI first appeared on Rdeča Pesa.

KRIZA KAPITALIZMA IN ZAOSTROVANJE RAZREDNEGA BOJA 

✇Rdeča Pesa
By: Uredništvo

V medijskih povzetkih leta 2024 so še posebej izstopale tri teme: vojna, neenakost in z njo povezano povečevanje bogastva milijonarjev in milijarderjev ter naraščanje revščine. O teh temah smo veliko pisali tudi na Rdeči pesi. Prevladujoči mediji so stanje preteklega leta v veliki meri analizirali v skladu s pogledi voditeljev držav imperialističnega centra, dali glas podjetnikom in lastnikom kapitala, ki so tako ali tako že nosilci moči v družbi, medtem ko smo o delavskih bojih slišali bore malo ali nič.

Zgodbe delavskih bojev in delavskega organiziranja le poredko najdejo svoj prostor v osrednjih medijih. To lahko daje vtis (pa čeprav naša vsakdanja življenja dokazujejo nasprotno), da je razredni boj mrtev, da je delavski razred neorganiziran in poražen. Kljub temu, da je članstvo v sindikatih in sindikalno organiziranje globalno gledano v upadu, pa številni delavski boji po svetu dokazujejo ravno nasprotno. Dokazujejo, da je kapitalizem v krizi in nakazujejo zaostrovanje delavskih bojev.

Izbruhi vedno bolj ekstremnih gospodarskih kriz v zadnjih desetletjih so poglobili parazitizem in brezobzirnost finančne oligarhije, katere ogromno bogastvo je vse  bolj ločeno od proizvodnje. Vladajoči razred se je na krize odzval tako, da je poskrbel za reševanje bank in podjetij, kar smo nazadnje najbolj očitno opazili v prvem letu pandemije COVID-19. Pandemija je razkrila brezbrižnost kapitalističnih vlad do življenj delovnih ljudi, saj so ponovno dale prednost dobičkom podjetij pred javnim zdravjem. 

Medtem ko mediji s promocijo podjetništva in »inovacij« vzpodbujajo nadaljnje bogatenje superbogatih, je realnost za široko množico svetovnega prebivalstva precej drugačna: naraščajoči življenjski stroški, stagnacija plač in razgradnja ter propadanje javnih storitev. Po podatkih Svetovne banke skoraj 700 milijonov ljudi (ali 8,5 odstotka svetovnega prebivalstva) živi v skrajni revščini, ki je opredeljena kot dohodek, nižji od 2,15 dolarja na dan. Približno 3,5 milijarde ljudi (44 odstotkov človeštva) pa živi z manj kot 6,85 dolarja na dan.

Vse bolj majavi temelji obstoječega reda in zaostrovanje stisk običajnih ljudi pa so privedli do zaostrovanja razrednega boja. V Združenih državah Amerike je bilo leta 2023 več kot 450.000 delavcev vključenih v daljše prekinitve dela, kar je 280-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom in vrnitev na raven pred pandemijo. Te stavke so zajemale različne panoge in poklice od delavcev in delavk v avtomobilski industriji, hollywoodskih pisateljev in pisateljic, medicinskih sester do učiteljic in učiteljev. Krepitev razrednega boja se je nadaljevala tudi leta 2024, ko so stavkali delavci v letalski industriji Boeing, akademski delavci in delavke, telekomunikacijski delavci ter delavci in delavke v podjetjih Amazon in Starbucks. Ministrstvo za delo ZDA je poročalo o podvojitvi števila prošenj za sindikalno zastopanje, in sicer s 1638 v proračunskem letu 2021 na 3286 v proračunskem letu 2024.

V preteklem letu so delavke in delavci v Argentini, Gvineji in Nigeriji sprožili močne splošne stavke, da bi se uprli varčevalnim ukrepom, ki so ogrozili njihovo preživetje in jih pahnili v revščino. Tudi v Keniji je na milijone mladih demonstriralo proti varčevalnim ukrepom, temu pa je sledil stavkovni val, ki je zajel delavce in delavke v številnih panogah. Na Severnem Irskem je potekala največja stavka v več kot pol stoletja, ko je 225.000 delavcev javnega sektorja zahtevalo boljše plače in delovne pogoje. V Grčiji in Italiji so delavci v množičnih protestih proti privatizaciji, zniževanju plač in zmanjševanju socialne zaščite zaustavili glavne gospodarske sektorje. Ne pozabimo na bojkote pošiljk orožja, ki so jih prav tako izvedli pristaniški delavci in s tem preprečili dostavo orožja za izvajanje genocida nad Palestinkami in Palestinci.

Obsežne stavke so se zvrstile tudi po vsej Aziji, med drugim v Južni Koreji pri prevoznikih in zaposlenih v Samsungu in na Šrilanki pri železniških delavcih. V Mehiki so se delavci v jeklarstvu in avtomobilski industriji uprli nizkim plačam in pogojem, ki so jih uvedle nadnacionalne korporacije. Tem so se z organizacijo stavk zoperstavili tudi rudniški delavci v Čilu in brazilski pristaniški delavci. V Nemčiji so stavke v podjetjih Lufthansa in Volkswagen razkrile vse večje nezadovoljstvo delavcev, ki so se pričeli povezovati z okoljskimi aktivisti.

Kljub temu, da delavske stavke niso povsod dosegle želenega učinka in so pogosto padle zaradi sindikalne birokracije same, je naraščanje števila stavk in organiziranje stavk mimo sindikalnih birokratov dokaz, da je delavski boj še kako živ. Pokazale so, da obstaja potreba po novih delavskih organizacijah in odborih, ki jih nadzorujejo delavci sami. Pogoji za to pa izhajajo iz globalnega kapitalizma: od imperialističnih vojn, neenakosti do podnebnega zloma – vse to prispeva k organiziranju in boju milijonov delavcev in delavk po svetu. V Rdeči pesi pa si bomo prizadevali, da bomo o njih še naprej in še bolj pogosto poročali. 

The post KRIZA KAPITALIZMA IN ZAOSTROVANJE RAZREDNEGA BOJA  first appeared on Rdeča Pesa.

ELON MUSK: SOVRAŽNIK DELOVNIH LJUDI

✇Rdeča Pesa
By: Uredništvo

Elon Musk se je ponovno znašel na prvih straneh osrednjih medijev. Tokrat ne zaradi njegove pojavnosti v bližini Donalda Trumpa, temveč zaradi medijske kampanje za izpustitev britanskega skrajnega desničarja Tommya Robinsona. Zakaj je Muskov medijski angažma spravil na noge predvsem liberalce in naletel na obsodbo pri političnih voditeljih, ki so se v tednih pred tem ob rokovanju z njim še nasmihali v kamere?

Musk je že dobro poznan po radodarnih finančnih vložkih na politični desnici. Liberalni politični establišment z mediji na čelu pa se z obsojanjem Muskovega financiranja nazadnjaških strank obnašajo hinavsko in ignorantsko, saj načelno nimajo nič proti takšnim oblikam financiranja političnih strank. Ravno nasprotno.  Tudi sami rade volje sprejemajo ogromne donacije iz strani lastnikov kapitala, nepremičninskih lordov, fosilnih magnatov. S tem, ko poudarjajo, da Musk podpira »skrajno« desnico, utrjujejo predstavo, da sicer obstaja »normalna« desnica, ki pa bi jo lahko finančno podprl brez dviganja prahu in kontroverznosti. 

Muskovo financiranje ni samo podpora določenim političnim strankam, kot sta na primer AfD v Nemčiji in Reform UK, stranka Nigela Faraga v Veliki Britaniji, ki sta obe prejeli izdatne zneske iz njegovega žepa. Gre za podporo politični opciji, ki najbolj koristi pripadnikom njegovega razreda: lastnikom kapitala ali najbogatejšim vladajočim slojem. Muskovo financiranje ni samo spogledovanje s skrajno desnimi politikami, ampak je premišljen vložek v politiko, od katere bo za vladajoči razred »izboril« davčne odpustke in dodatne subvencije kapitalu na račun delovnih ljudi.

Zakaj torej ne smemo verjeti Olafu Sholtzu, ki je v svojem novoletnem nagovoru izrazil zaskrbljenost zaradi Muskovega vmešavanja v nemško politiko? Zato ker tudi evropski politični vrh že tako ali tako vodi politiko, ki je naklonjena takšnim, kot je Elon Musk. Vodi politiko davčnih odpustkov na račun siromašenja javnih storitev, socialnih transferjev in družbenih potreb na sploh. Tudi zato, ker je celoten vladajoči razred v medijih utrjeval predstavo o »genialnem podjetniku«, ki bi naj bil vzgled mladim generacijam. 

Elon Musk je nedvomno velika nevarnost za delavski razred. Z največjo donacijo v zgodovini ameriških volitev v znesku 277 milijonov dolarjev se je zavezal, da bo v vlogi svetovalca na ameriškem “Ministrstvu za vladno učinkovitost” še dodatno »pospešil« proces razgradnje javnih sistemov, s tem ko je že napovedal korenite spremembe v davčni politiki ZDA. 

Njegove tovarne avtomobilov Tesla so znane po tem, da delavci in delavke psihično in fizično izgorevajo, omedlevajo od izčrpanosti, delajo dolge nadure in vikende. Tesla je po številu varnostnih kršitev na delu daleč presegla povprečje drugih ameriških avtomobilskih tovarn. Kršitev je zagotovo mnogo več, saj so zaposlene in zaposleni  podvrženi njegovim grožnjam glede ustanovitve sindikata. Tesla je edina avtomobilska tovarna brez sindikata.  

Kljub svojemu bogastvu na račun ameriških delavk in delavcev Elon Musk leta 2018 ni plačal niti centa zveznih davkov na dohodek. Ko je leta 2021 vendarle poravnal davčne obveznosti, je znesek predstavljal zgolj 10 odstotkov povečanja njegovega premoženja v tistem letu. Rast vrednosti naložb – glavni vir dohodka najbogatejših – je namreč obdavčena bistveno nižje od običajnih plač in dohodkov. Za primerjavo, povprečna ameriška družina je istega leta plačala 14,9-odstotno davčno stopnjo na svoj zaslužek.

Nedavno je obljubil zmanjšanje proračunskih izdatkov ZDA za kar 200 milijard dolarjev, kar bi prizadelo širok spekter javnih storitev – od socialne varnosti in zdravstvenih programov, kot sta Medicare in Medicaid, do izobraževanja ter pomoči pri hrani in stanovanjih. Prihajajoča Trumpova administracija bo še bolj očitno vlada bogatih, ki jo bodo bogati vodili za bogate. 

Bolj očitno zaradi tega, ker bodo v njej sodelovali tudi demokrati, ki so mesece poprej svarili pred  fašizmom. Nedavno smo takšen politični konsenz videli tudi v primeru Francije, kjer je Macron samo potrdil znani rek: ko ima liberalec izbiro med podporo komunizma ali fašizma, se bo zmeraj odločil za fašizem. Zato ne smemo verjeti političnim voditeljem, ko svarijo pred Elonom Muskom medtem ko v isti sapi dajejo koncesije najbogatejšim, pospešujejo podnebni zlom in uničujejo javne storitve. Uslužnost kapitalistične države je namreč tista, ki je omogočila in celo vzpodbudila vzpon Elonov Muskov.

The post ELON MUSK: SOVRAŽNIK DELOVNIH LJUDI first appeared on Rdeča Pesa.

CARTERJEVA DEDIŠČINA

✇Rdeča Pesa
By: Uredništvo

“No, kot veste, marsikatera stvar v življenju ni pravična, bogati ljudje si jo lahko privoščijo, revni pa ne.” Tako je na vprašanje, zakaj je njegova vlada odpravila vsakršno državno pomoč za revne ženske, ki so potrebovale splav, odgovoril nedavno preminuli nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter. Če spremljamo poročanje osrednjih medijev ob njegovi smrti, dobimo predstavo, da je njegovo politično kariero v celoti zaznamovalo aktivno “zavzemanje za človekove pravice, za izboljšanje položaja črnskega prebivalstva v ZDA in za mir v svetu.” Toda realnost je mnogo mračnejša. 

Lastnik obsežnih in donosnih arašidovih polji je na velika vrata v ameriško politiko vstopil leta 1971, ko je postal guverner domače zvezne države Georgia. Pet let zatem je v volilni tekmi premagal tedanjega republikanskega predsednika Gerlada Forda in postal 39. predsednik ZDA. 

Pomembno vlogo pri njegovem pohodu na oblast je imela Trilateralna komisija. Zasebna združba vplivnih lastnikov kapitala, političnih in medijskih voditeljev, ki je bila ustanovljena na pobudo bankirja Davida Rockefellerja. Ta je podprla Carterjevo kandidaturo z namenom, da bi ta preko njegove spravljive retorike in videza običajnega ameriškega kmetovalca pomagal umiriti družbeno vrenje delovnih ljudi, ki je zajelo ZDA v 70-ih letih 20. stoletja. 

Njegova vpetost v strukture vladajočih razredov in njegova pripravljenost zasledovati interese najbolj privilegiranih delov družbe se je pokazala že pri sestavi predsedniškega kabineta. Na položaj svetovalca za nacionalno varnost je imenoval militantnega anti-komunista Zbigniewa Brzezinskega. O njegovih preostalih imenovanjih pa najbolje pričajo besede takratnega novinarja New York Timesa, Toma Wickerja, ki je dejal “Kakor za zdaj kažejo dokazi, je gospod Carter izbral zaupanje Wall Streeta.”

Bil je naslednji v vrsti ameriških predsednikov, ki so kljub drugačnim predvolilnim obljubam znatno povečali vojaški proračun. Zgolj v prvem letu svojega mandata se je omenjeni proračun povečal za več kot 10 milijard ameriških dolarjev. Trošenje za nove stroje smrti je na drugi strani spremljalo varčevanje pri osnovnih potrebah delovnih ljudi v ZDA. Carterjeva administracija je na primer takoj po prevzemu oblasti odpravila program, ki je skoraj milijonu in pol najrevnejših otrok zagotavljal brezplačno mleko v šolah. “Prihranek” pri tem je bil pičlih 25 milijonov ameriških dolarjev na leto. 

V času njegovega predsednikovanja je prišlo do pomembnih korakov v smeri deregulacije nekaterih ključnih panog gospodarstva. Med njimi velja omeniti letalski in železniški promet, proizvodnjo in distribucijo zemeljskega plina ter nafte. Ostro je nastopil proti stavkajočim rudarjem, ki so v začetku leta 1978 sprožili 111-dni trajajočo prekinitev dela z namenom izboljšanja delovnih pogojev. Nekaj časa se je celo resno poigraval z zamislijo, da bi na stavkajoče rudarje poslal vojsko. Prav ta stavkovna izkušnja in odziv vodstva demokratske stranke na čelu s Carterjem je močno prispevala k politični odtujitvi velikega deleža delovnih ljudi v Apalaškem gorovju od demokratske stranke. Tudi s to prelomnico v razrednem konfliktu lahko pojasnimo ogromen delež glasov, ki jih danes zaradi tega prejema izvoljeni ameriški predsednik, republikanec Donald Trump. 

Carterjeva administracija je v tujini z vojaško in drugo pomočjo pomagala ohranjati na oblasti številne nazadnjaške diktature. Od Filipinov, preko Nikaragve do Salvadorja. Do zadnjega je na tronu pomagala vzdrževati iranskega šaha Rezo Pahlavija, ki se je nato po revolucionarnih spremembah zatekel prav v ZDA. 

V desetletjih po predsednikovanju je Carter vložil napore v uspešne kampanje cepljenja proti nalezljivim boleznim in v zavzemanje proti ameriškim vojaškim intervencijam po svetu. A kljub temu je potrebno na njegovo dediščino gledati s kritičnimi očmi. Izkazal se je za dobrega varuha kapitalističnega reda in ameriške dominacije v svetu. Sledili so mu voditelji, ki so na temelju njegovih davčnih razbremenitev za najpremožnejše in obračuna z organiziranim delavstvom, zgolj še utrdili spone kapitalističnega izkoriščanja ter ameriškega imperializma.

The post CARTERJEVA DEDIŠČINA first appeared on Rdeča Pesa.

OB NOVEM LETU: POGUMNO NAPREJ!

✇Rdeča Pesa
By: Uredništvo

Pa je leto spet okoli. Vstop v novo leto, ki je s spremembo letnice stopilo na mesto starega, smo mnogi obeležili v krogu prijateljev ali družine. V sproščenem vzdušju smo večerjali, odštevali in se naposled poslovili od odhajajočega leta. 

Leto 2024 je postreglo z množico turbulentnih dogodkov, ki v prihodnosti utegnejo krojiti podobo sveta, v katerem živimo. Po drugi strani doma in po svetu na oblasti ostaja isti družbenoekonomski sistem, v katerem revna večina še naprej gara za dobiček bogate manjšine, prav tako ostajata nerešeni stanovanjska in podnebna kriza. V Gazi še vedno poteka genocid.

V lanski poslanici smo zapisali, da v novo leto vstopamo borbeno. V preteklem letu smo skušali spremljati različna dogajanja in družbene krize ter poročati o njihovih vzrokih. Na Rdeči pesi bomo tudi v letu 2025 poročali in pisali o tematikah, ki v osrednjih medijih in politiki naletijo na gluha ušesa. V letu, ki je pred nami, se bomo potrudili kar se da redno poročati o družbeni, ekološki in politični krizi sodobnega kapitalizma ter naprednih odziv nanjo.

Socialist in politični teoretik Antonio Gramsci je nekoč zapisal, da naj bo namesto novega leta prelomna in nova sleherna ura. Obračun s preteklostjo in odločen začetek, ki ju navadno prinaša novo leto, moramo zato poiskati tudi v dneh po novem letu in se organizirati v boju za pravičnejšo prihodnost.

Pogumno naprej!

The post OB NOVEM LETU: POGUMNO NAPREJ! first appeared on Rdeča Pesa.

LUV večer v Računalniškem muzeju

✇Events - Računalniški muzej
By: Marko Štamcar

Ob pridušeni svetlobi, s pridihom romantične nostalgije, nam bodo na Valentinov večer, 14. 2. 2025, od 18. do 21. ure srca ritmično utripala v pixel grafiki ob retro igralnih izkušnjah.

To bo večer, ko vam bo dovoljeno, da se zaljubite…❣❣❣

…v iskrenost retro konzol in iger za DOS, o katerih ste slišali pripovedovati druge, ki ste jih igrali v mladosti, ali pa jih (še vedno na skrivaj) igra vaša boljša polovica.

Skozi večer pa bo potekal tudi poseben retro-igričarski turnir za unikatno Valentinovo zlato disketo. 🕹📺

Pocrkljajte se z nepozabnim Valentinovim v Računalniškem muzeju, ki je del kulturne četrti Šiška. Zagotovite si vstopnice za dogodek v spletni predprodaji.

The post LUV večer v Računalniškem muzeju first appeared on Računalniški muzej.

№21: Na prostem, zadruga za odprto kodo, z.o.o. – cilji, plani, članstvo

✇Events - Računalniški muzej
By: Marko Štamcar

Zadruga Na prostem živi!

Iz projekta Na-prostem.si je nastala zadruga, ki je na koncu leta 2024 začela svoje poslanstvo na lokalni sceni.

Zadrugo sestavljajo člani, ki na demokratičen način oblikujejo delovanje zadruge same. Člani odločajo kaj in kako bo zadruga opravljala svoje storitve, na katere razpise se bo prijavljala in kje se bo pojavljala.

Kristijan Tkalec nam bo predstavil kako je zadruga nastala, kako funkcionira, kaj ponuja in zakaj bi se sploh včlanili v zadrugo. Pogledali bomo prednosti zadruge, trenutne aktivnosti in šli čez plane zadruge za leto 2025.

Kot ponavadi, bo po predavanju sledila javna debata ter tudi odločanje o tem kaj naj bosta temi naslednjih dveh srečanj.

vir slike: David Revoy (CC-BY-4.0)

The post №21: Na prostem, zadruga za odprto kodo, z.o.o. – cilji, plani, članstvo first appeared on Računalniški muzej.

Delavnica za razpis KULTURA – Projekti evropskega sodelovanja 2025 (COOP)

✇Events - Računalniški muzej
By: gaja

VABILO: Delavnica za razpis Projekti sodelovanja 2025

Motovila (CED Slovenija) naslednji torek, 17. 12. od 9:30 do 13:30 v Računalniškem muzeju v Ljubljani v sodelovanju s PiNO (točka CERV) in Umanotero organizira delavnico za prijavitelje na razpis KULTURA – Projekti evropskega sodelovanja za leto 2025.

Predstavili bomo razpis, vključno z vsemi pomembnimi novostmi, ki jih prinaša.

Ustvarjalna Evropa bo s finančnimi ukrepi v letu 2025 podpirala digitalni prehod kulturnega in ustvarjalnih sektorjev, njihov trajnostni pristop pri zasnovi in izvajanju projektov, vključevanje in enakost spolov ter krepila mednarodno sodelovanje.

Na delavnici se bomo posebej posvetili dvema od štirih prečnih prioritet – zelenemu prehodu ter vključevanju in enakosti spolov, zato smo v goste povabili področni strokovnjakinji, Neno Bibica, vodjo nacionalne kontaktne točke CERV in dr. Renato Karba iz Umanotere.

Prijavni rok za razpis Projekti evropskega sodelovanja 2025 se izteče 13. 5. 2025.

Obvezne so spletne prijave najkasneje do ponedeljka, 16. 12. do 13:00 oziroma do zapolnitve mest.

REGISTRACIJA na Motovilini spletni strani.

Priporočamo obisk vsem, ki se boste prijavljali na razpis!

The post Delavnica za razpis KULTURA – Projekti evropskega sodelovanja 2025 (COOP) first appeared on Računalniški muzej.

Zadnji geekout v letu: Ogrodje x Računalniški muzej – Streaming iz Everesta in Pol-pismeni

✇Events - Računalniški muzej
By: gaja

Vljudno vas vabimo na slovesno predajo prenosnega računalnika, ki je bil ključen za komunikacijo in snemanje med alpinističnimi odpravami Tomaža Humarja, v zbirko Računalniškega muzeja. 

Prenosnik, ki ga je ekipa “Dhaulagiri Live ‘99” uprabljala v baznem taboru za internetni prenos  solo vzpona Tomaža Humarja v južni steni Dhaulagirija, bo odslej pričal o tehnoloških inovacijah v ekstremnih pogojih.

Na dogodku bodo sodelovali predstavniki Računalniškega muzeja, Ogrodja, Jan Žorž in Tomaž Humar mlajši, ki bodo osvetlili pomen te tehnologije in sodelovanja pri alpinističnih podvigih. Dogodek bo vključeval tudi krajšo predstavitev izsekov iz epizode “Streaming iz Everesta” posvečene tej zgodbi. 

Vabljeni, da se nam pridružite pri ohranjanju informacijske in alpinistične dediščine!

Po uradnem delu bo sledilo neformalno druženje z mreženjem in predstavitvijo projekta Pol-pismeni, ki v kontrastu z ekstremnimi dosežki predstavlja vsakdanje, a zato nič manje nevarne spletne spodrsljaje. 

Dogodek soorganizirata Ogrodje x Računalniši muzej.

 



The post Zadnji geekout v letu: Ogrodje x Računalniški muzej – Streaming iz Everesta in Pol-pismeni first appeared on Računalniški muzej.

Delavnica Pol-pismeni v Knjižnici Otona Župančiča

✇Events - Računalniški muzej
By: gaja

Projekt »Pol-pismeni« skozi humorne zgodbe osvetljuje izzive slabe medijske pismenosti in nevarnosti v digitalnem svetu. Povezan je z razstavo v Računalniškem muzeju in spodbuja kritično razmišljanje ter odgovorno rabo tehnologije. Na srečanju boste prisluhnili radijski igri, ki je rezultat kolesja neresničnih informacij, in ob njej diskutirali o pasteh neustrezne medijske pismenosti.

Dogodek je namenjen mladim (15+) in odraslim občinstvom.

 

The post Delavnica Pol-pismeni v Knjižnici Otona Župančiča first appeared on Računalniški muzej.

Odprti laboratorij z demonstracijo restavratorskih tehnik: rekonstrukcija Apple I računalnika

✇Events - Računalniški muzej
By: Marko Štamcar

🎥 Prenos na Twitchu se prične ob 12:00: twitch.tv/racunalniskimuzej

Vsako soboto pred očmi obiskovalcev naš eksperimentalni arheolog poustvaja tisto, kar je pred skoraj pol stoletja gnalo Steva Wozniaka od osnovnih komponent do prvega delujočega Apple I. Proces in delo lahko spremljate v živo, zraven pa postavite tudi kakšno vprašanje.

Ogled odprtega laboratorija je vključen v vstopnico za razstavo. Prijava ni potrebna.

Apple Computer 1, kasneje bolj znan kot Apple I, je 8-bitni osebni računalnik, ki ga je zasnoval Steve Wozniak in javnosti predstavil preko Apple Computer Company (zdaj Apple Inc.) leta 1976, podjetja, ki sta ga s Stevom Jobsem ustanovila za potrebe trženja Apple I. Ko je meseca julija 1976 prišel na tržišče je bila cena za nakup Apple I povednih 666,66 ameriških dolarjev (preračunano v današnji denar je to približno 3370 eur).

The post Odprti laboratorij z demonstracijo restavratorskih tehnik: rekonstrukcija Apple I računalnika first appeared on Računalniški muzej.

Pol-pismeni v Placu Izolanov

✇Events - Računalniški muzej
By: gaja

Kaj si mislimo o tuji in lastni digitlani in medijski pol-pismenosti bomo spregovorili v prijetnem okolju Placa Izolanov, v soboto 30.11. ob 11h.

Pogovor bosta vodila Drago Mislej (Mef) in Gaja Zornada, poslušali pa si bomo radijske miniaturke iz cikla zgodb Pol-pismeni, ki so rezultat kolesja neresničnih informacij.

Projekt »Pol-pismeni« skozi humorne zgodbe osvetljuje izzive slabe medijske pismenosti in nevarnosti v digitalnem svetu. Povezan je z razstavo v Računalniškem muzeju in spodbuja kritično razmišljanje ter odgovorno rabo tehnologije.

Dogodek je namenjen mladim (15+) in odraslim občinstvom.

The post Pol-pismeni v Placu Izolanov first appeared on Računalniški muzej.

Odprti laboratorij z demonstracijo restavratorskih tehnik: rekonstrukcija Apple I računalnika

✇Events - Računalniški muzej
By: Marko Štamcar

🎥 Prenos tudi na Twitchu: twitch.tv/racunalniskimuzej

Vsako soboto pred očmi obiskovalcev naš eksperimentalni arheolog poustvaja tisto, kar je pred skoraj pol stoletja gnalo Steva Wozniaka od osnovnih komponent do prvega delujočega Apple I. Proces in delo lahko spremljate v živo, zraven pa postavite tudi kakšno vprašanje.

Ogled odprtega laboratorija je vključen v vstopnico za razstavo. Prijava ni potrebna.

Apple Computer 1, kasneje bolj znan kot Apple I, je 8-bitni osebni računalnik, ki ga je zasnoval Steve Wozniak in javnosti predstavil preko Apple Computer Company (zdaj Apple Inc.) leta 1976, podjetja, ki sta ga s Stevom Jobsem ustanovila za potrebe trženja Apple I. Ko je meseca julija 1976 prišel na tržišče je bila cena za nakup Apple I povednih 666,66 ameriških dolarjev (preračunano v današnji denar je to približno 3370 eur).

The post Odprti laboratorij z demonstracijo restavratorskih tehnik: rekonstrukcija Apple I računalnika first appeared on Računalniški muzej.

❌