NanoKVM is a hardware KVM switch developed by the Chinese company Sipeed. Released last year, it enables remote control of a computer or server using a virtual keyboard, mouse, and monitor. Thanks to its compact size and low price, it quickly gained attention online, especially when the company promised to release its code as open-source. However, as we’ll see, the device has some serious security issues. But first, let’s start with the basics.

How Does the Device Work?

As mentioned, NanoKVM is a KVM switch designed for remotely controlling and managing computers or servers. It features an HDMI port, three USB-C ports, an Ethernet port for network connectivity, and a special serial interface. The package also includes a small accessory for managing the power of an external computer.

Using it is quite simple. First, you connect the device to the internet via an Ethernet cable. Once online, you can access it through a standard web browser (though JavaScript JIT must be enabled). The device supports Tailscale VPN, but with some effort (read: hacking), it can also be configured to work with your own VPN, such as WireGuard or OpenVPN server. Once set up, you can control it from anywhere in the world via your browser.

NanoKVM

The device could be connected to the target computer using an HDMI cable, capturing the video output that would normally be displayed on a monitor. This allows you to view the computer’s screen directly in your browser, essentially acting as a virtual monitor.

Through the USB connection, NanoKVM can also emulate a keyboard, mouse, CD-ROM, USB drive, and even a USB network adapter. This means you can remotely control the computer as if you were physically sitting in front of it - but all through a web interface.

While it functions similarly to remote management tools like RDP or VNC, it has one key difference: there’s no need to install any software on the target computer. Simply plug in the device, and you’re ready to manage it remotely. NanoKVM even allows you to enter the BIOS, and with the additional accessory for power management, you can remotely turn the computer on, off, or reset it.

This makes it incredibly useful - you can power on a machine, access the BIOS, change settings, mount a virtual bootable CD, and install an operating system from scratch, just as if you were physically there. Even if the computer is on the other side of the world.

NanoKVM is also quite affordable. The fully-featured version, which includes all ports, a built-in mini screen, and a case, costs just over €60, while the stripped-down version is around €30. By comparison, a similar RaspberryPi-based device, PiKVM, costs around €400. However, PiKVM is significantly more powerful and reliable and, with a KVM splitter, can manage multiple devices simultaneously.

As mentioned earlier, the announcement of the device caused quite a stir online - not just because of its low price, but also due to its compact size and minimal power consumption. In fact, it can be powered directly from the target computer via a USB cable, which it also uses to simulate a keyboard, mouse, and other USB devices. So you have only one USB cable - in one direction it powers NanoKVM, on the other it helps it to simulate keyboard mouse and other devices on a computer you want to manage.

The device is built on the open-source RISC-V processor architecture, and the manufacturer eventually did release the device’s software under an open-source license at the end of last year. (To be fair, one part of the code remains closed, but the community has already found a suitable open-source replacement, and the manufacturer has promised to open this portion soon.)

However, the real issue is security.

Understandably, the company was eager to release the device as soon as possible. In fact, an early version had a minor hardware design flaw - due to an incorrect circuit cable, the device sometimes failed to detect incoming HDMI signals. As a result, the company recalled and replaced all affected units free of charge. Software development also progressed rapidly, but in such cases, the primary focus is typically on getting basic functionality working, with security taking a backseat.

So, it’s not surprising that the developers made some serious missteps - rushed development often leads to stupid mistakes. But some of the security flaws I discovered in my quick (and by no means exhaustive) review are genuinely concerning.

One of the first security analysis revealed numerous vulnerabilities - and some rather bizarre discoveries. For instance, a security researcher even found an image of a cat embedded in the firmware. While the Sipeed developers acknowledged these issues and relatively quickly fixed at least some of them, many remain unresolved.

NanoKVM

After purchasing the device myself, I ran a quick security audit and found several alarming flaws. The device initially came with a default password, and SSH access was enabled using this preset password. I reported this to the manufacturer, and to their credit, they fixed it relatively quickly. However, many other issues persist.

The user interface is riddled with security flaws - there’s no CSRF protection, no way to invalidate sessions, and more. Worse yet, the encryption key used for password protection (when logging in via a browser) is hardcoded and identical across all devices. This is a major security oversight, as it allows an attacker to easily decrypt passwords. More problematic, this needed to be explained to the developers. Multiple times.

Another concern is the device’s reliance on Chinese DNS servers. And configuring your own (custom) DNS settings is quite complicated. Additionally, the device communicates with Sipeed’s servers in China - downloading not only updates but also the closed-source component mentioned earlier. For this closed source component it needs to verify an identification key, which is stored on the device in plain text. Alarmingly, the device does not verify the integrity of software updates, includes a strange version of the WireGuard VPN application (which does not work on some networks), and runs a heavily stripped-down version of Linux that lacks systemd and apt. And these are just a few of the issues.

Were these problems simply oversights? Possibly. But what additionally raised red flags was the presence of tcpdump and aircrack - tools commonly used for network packet analysis and wireless security testing. While these are useful for debugging and development, they are also hacking tools that can be dangerously exploited. I can understand why developers might use them during testing, but they have absolutely no place on a production version of the device.

A Hidden Microphone

And then I discovered something even more alarming - a tiny built-in microphone that isn’t clearly mentioned in the official documentation. It’s a miniature SMD component, measuring just 2 x 1 mm, yet capable of recording surprisingly high-quality audio.

What’s even more concerning is that all the necessary recording tools are already installed on the device! By simply connecting via SSH (remember, the device initially used default passwords!), I was able to start recording audio using the amixer and arecord tools. Once recorded, the audio file could be easily copied to another computer. With a little extra effort, it would even be possible to stream the audio over a network, allowing an attacker to eavesdrop in real time.

Hidden Microphone in NanoKVM

Physically removing the microphone is possible, but it’s not exactly straightforward. As seen in the image, disassembling the device is tricky, and due to the microphone’s tiny size, you’d need a microscope or magnifying glass to properly desolder it.

To summarize: the device is riddled with security flaws, originally shipped with default passwords, communicates with servers in China, comes preinstalled with hacking tools, and even includes a built-in microphone - fully equipped for recording audio - without clear mention of it in the documentation. Could it get any worse?

I am pretty sure these issues stem from extreme negligence and rushed development rather than malicious intent. However, that doesn’t make them any less concerning.

That said, these findings don’t mean the device is entirely unusable.

Since the device is open-source, it’s entirely possible to install custom software on it. In fact, one user has already begun porting his own Linux distribution - starting with Debian and later switching to Ubuntu. With a bit of luck, this work could soon lead to official Ubuntu Linux support for the device.

This custom Linux version already runs the manufacturer’s modified KVM code, and within a few months, we’ll likely have a fully independent and significantly more secure software alternative. The only minor inconvenience is that installing it requires physically opening the device, removing the built-in SD card, and flashing the new software onto it. However, in reality, this process isn’t too complicated.

And while you’re at it, you might also want to remove the microphone… or, if you prefer, connect a speaker. In my test, I used an 8-ohm, 0.5W speaker, which produced surprisingly good sound - essentially turning the NanoKVM into a tiny music player. Actually, the idea is not so bad, because PiKVM also included 2-way audio support for their devices end of last year.

Basic board with speaker

Final Thoughts

All this of course raises an interesting question: How many similar devices with hidden functionalities might be lurking in your home, just waiting to be discovered? And not just those of Chinese origin. Are you absolutely sure none of them have built-in miniature microphones or cameras?

You can start with your iPhone - last year Apple has agreed to pay $95 million to settle a lawsuit alleging that its voice assistant Siri recorded private conversations. They shared the data with third parties and used them for targeted ads. “Unintentionally”, of course! Yes, that Apple, that cares about your privacy so much.

And Google is doing the same. They are facing a similar lawsuit over their voice assistant, but the litigation likely won’t be settled until this fall. So no, small Chinese startup companies are not the only problem. And if you are worried about Chinese companies obligations towards Chinese government, let’s not forget that U.S. companies also have obligations to cooperate with U.S. government. While Apple is publicly claiming they do not cooperate with FBI and other U. S. agencies (because thy care about your privacy so much), some media revealed that Apple was holding a series secretive Global Police Summit at its Cupertino headquarters where they taught police how to use their products for surveillance and policing work. And as one of the police officers pointed out - he has “never been part of an engagement that was so collaborative.”. Yep.

P.S. How to Record Audio on NanoKVM

If you want to test the built-in microphone yourself, simply connect to the device via SSH and run the following two commands:

• amixer -Dhw:0 cset name='ADC Capture Volume 20' (this sets microphone sensitivity to high)
• arecord -Dhw:0,0 -d 3 -r 48000 -f S16_LE -t wav test.wav & > /dev/null & (this will capture the sound to a file named test.wav)

Now, speak or sing (perhaps the Chinese national anthem?) near the device, then press Ctrl + C, copy the test.wav file to your computer, and listen to the recording.

Lansko leto je kitajsko podjetje Sipeed izdalo zanimivo napravico za oddaljeno upravljanje računalnikov in strežnikov, ki sliši na ime NanoKVM. Gre za tim. KVM stikalo (angl. KVM switch), torej fizično napravo, ki omogoča oddaljeno upravljanje računalnika oz. strežnika preko virtualne tipkovnice, miške in monitorja.

Kako deluje?

Napravica ima en HDMI, tri USB-C priključke, Ethernet priključek za omrežni kabel in posebno “letvico”, kamor priključimo dodaten priložen vmesnik za upravljanje napajanja zunanjega računalnika. Kako zadeva deluje? Zelo preprosto. Napravico preko omrežnega Ethernet kabla povežemo na internet in se potem lahko nanjo s pomočjo navadnega spletnega brskalnika povežemo od koderkoli (je pa v brskalniku potrebno omogočiti JavaScript JIT). Vgrajena je sicer že tudi podpora za Tailscale VPN, a z malo truda oz. hekanja jo lahko povežemo tudi na svoj VPN (Wireguard ali OpenVPN). Torej lahko do nje preprosto dostopamo preko interneta od kjerkoli na svetu.

NanoKVM

Napravico nato na računalnik, ki ga želimo upravljati povežemo preko HDMI kabla, naprava pa nato zajema sliko (ki bi se sicer prikazovala na monitorju) in to sliko lahko potem vidimo v brskalniku. Povezava preko USB na ciljnem računalniku simulira tipkovnico, miško, CD-ROM/USB ključek ter celo USB omrežno kartico. S tem naprava omogoča oddaljeno upravljanje računalnika kot bi sedeli za njim, v resnici pa računalnik upravljamo kar preko brskalnika preko interneta. Za razliko od aplikacij za oddaljeno upravljanje računalnika tukaj na ciljni računalnik ni potrebno nameščati ničesar, dovolj je, da nanj priključimo to napravico. Seveda pa s pomočjo te naprave lahko vstopimo tudi v BIOS ciljnega računalnika, z dodatnim vmesnikom, ki ga priključimo na prej omenjeno “letvico” pa oddaljeni računalnik lahko tudi ugasnemo, prižgemo ali resetiramo.

Uporabno, saj na ta način lahko računalnik prižgemo, gremo v BIOS in tam spreminjamo nastavitve, nato pa vanj virtualno vstavimo zagonski CD in celo namestimo operacijski sistem. Pa čeprav se računalnik nahaja na drugem koncu sveta.

Napravica je precej poceni - razširjena različica, ki ima vse priključke, vgrajen mini zaslonček in prikupno ohišje stane nekaj čez 60 EUR, oskubljena različica pa okrog 30 EUR. Za primerjavo, podobna naprava ki temelji na RaspberryPi in se imenuje PiKVM, stane okrog 400 EUR, je pa res, da je tista naprava precej bolj zmogljiva in zanesljiva, preko KVM razdelillca pa omogoča tudi upravljanje več naprav hkrati.

Kaj pa varnost?

Najava naprave je na spletu povzročila precej navdušenja, ne samo zaradi nizke cene, pač pa tudi zato, ker je res majhna in porabi minimalno energije (napaja se lahko kar iz ciljnega računalnika preko USB kabla s katerim v drugo smer simulira tipkovnico, miško in ostale USB naprave). Zgrajena je na odprtokodni RISC-V procesorski arhitekturi, proizvajalec pa je obljubil, da bo programsko kodo naprave odprl oziroma jo izdal pod odprtokodno licenco, kar se je konec lanskega leta tudi res zgodilo. No, en del sicer še ni povsem odprt, a je skupnost že našla ustrezno odprtokodno nadomestilo, pa tudi proizvajalec je obljubil, da bodo odprli tudi ta del kode.

Težava pa je varnost.

Proizvajalec je seveda imel interes napravico čim prej dati na trg in ena izmed prvih različic je celo imela manjšo napako v strojni zasnovi (zaradi uporabe napačnega kabla na vezju naprava včasih ni zaznala vhodnega HDMI signala) zato so vse napravice odpoklicali in jih brezplačno zamenjali. Tudi razvoj programske opreme je bil precej intenziven in jasno je, da je podjetju v takem primeru v fokusu predvsem razvoj osnovne funkcionalnosti, varnost pa je na drugem mestu.

Zato ne preseneča, da so bili razvijalci pri razvoju precej malomarni, kar je seveda posledica hitenja. A nekatere ugotovitve mojega hitrega (in vsekakor ne celovitega) varnostnega pregleda so resnično zaskrbljujoče.

Že eden prvih hitrih varnostnih pregledov je odkril številne pomanjkljivosti in celo prav bizarne zadeve - med drugim je varnostni raziskovalec na strojni programski opremi naprave našel celo sliko mačke. Razvijalci podjetja Sipeed so te napake priznali in jih - vsaj nekatere - tudi relativno hitro odpravili. A še zdaleč ne vseh.

Odprt NanoKVM

Napravico sem pred kratkim kupil tudi sam in tudi moj hitri pregled je odkril številne pomanjkljivosti. Naprava je na začetku imela nastavljeno privzeto geslo, z enakim geslom so bile omogočene tudi ssh povezave na napravo. Proizvajalca sem o tem obvestil in so zadevo relativno hitro popravili. A številne napake so ostale.

Tako ima uporabniški vmesnik še vedno cel kup pomanjkljivosti - ni CSFR zaščite, ni mogoče invalidirati seje, in tako dalje. Šifrirni ključ za zaščito gesel (ko se preko brskalnika prijavimo na napravo) je kar vgrajen (angl. hardcoded) in za vse naprave enak. Kar absolutno nima smisla, saj napadalec s pomočjo tega ključa geslo lahko povsem preprosto dešifrira. Težava je, da je bilo to potrebno razvijalcem posebej razložiti. In to večkrat.

Osebno me je zmotilo, da naprava uporablja neke kitajske DNS strežnike - nastavitev lastnih DNS strežnikov pa je precej zapletena. Prav tako naprava prenaša podatke iz kitajskih strežnikov podjetja (v bistvu iz teh strežnikov prenaša zaenkrat še edino zaprtokodno komponento, pri čemer pa preverja identifikacijski ključ naprave, ki je sicer na napravi shranjen v nešifrirani obliki). Naprava ne preverja integritete posodobitev, ima nameščeno neko čudno različico Wireguard VPN aplikacije, na njej teče precej oskubljena različica Linuxa brez systemd in apt komponente, najde pa se še precej podobnih cvetk. Porodne težave?

Morda. A na napravi sta nameščeni orodji tcpdump in aircrack, ki se sicer uporabljata za razhroščevanje in pomoč pri razvoju, vseeno pa gre za hekerski orodji, ki ju je mogoče nevarno zlorabiti. Sicer povsem razumem zakaj razvijalci ti dve orodji uporabljajo, a v produkcijski različici naprave resnično nimata kaj iskati.

Skriti mikrofon

Potem pa sem na napravici odkril še mini mikrofon, ki ga dokumentacija ne omenja jasno. Gre za miniaturno SMD komponento, velikosti 2 x 1 mm, ki pa dejansko omogoča snemanje precej kakovostnega zvoka. In kar je dodatno zaskrbljujoče je to, da so na napravi že nameščena vsa orodja za snemanje! To omogoča, da se na napravico povežemo preko ssh (saj se spomnite, da sem na začetku omenil, da je naprava uporabljala privzeta gesla!), nato pa s pomočjo orodij amixer in arecord preprosto zaženemo snemanje zvoka. Datoteko s posnetkom nato preprosto skopiramo na svoj računalnik. Z malo truda pa bi bilo seveda mogoče implementirati tudi oddajanje zvoka preko omrežja, kar bi napadalcu seveda omogočalo prisluškovanje v realnem času.

Skriti mikrofon v NanoKVM

Mikrofon bi bilo sicer mogoče odstraniti, a je za to napravico potrebno fizično razdreti in mikrofon nato odlotati iz nje. Kot je razvidno iz slike to ni povsem enostavno, poleg tega si je treba pri lotanju pomagati z mikroskopom oz. povečevalnim steklom.

Skratka, če povzamemo. Naprava ima kup varnostnih pomanjkljivosti, vsaj na začetku je uporabljala privzeta gesla, komunicira s strežniki na Kitajskem, ima nameščena hekerska orodja in vgrajen mikrofon z vso programsko podporo za snemanje zvoka, ki ga pa dokumentacija ne omenja jasno! Je lahko še slabše?

Sicer sem prepričan, da je to posledica predvsem skrajne malomarnosti in hitenja pri razvoju in ne zlonamernosti, a vseeno vse skupaj pušča precej slab priokus.

Po drugi strani pa te ugotovitve nikakor ne pomenijo, da naprava ni uporabna.

Ker je zasnova naprave odprta je seveda nanjo mogoče namestiti svojo programsko opremo. Eden izmed uporabnikov je tako začel na napravo prenašati svojo različico Linuxa (najprej Debian, zdaj je preklopil na Ubuntu), in z malo sreče bo ta koda kmalu postala osnova za to, da bo Ubuntu Linux tudi uradno podprt na teh napravah. Na tej različici Linuxa že teče modificirana KVM koda proizvajalca in verjetno bomo v nekaj mesecih že dobili popolnoma neodvisno programsko opremo, ki bo tudi bistveno bolj varna. Manjša težava je, da bo za namestitev te programske opreme napravo treba fizično odpreti, ven vzeti vgrajeno SD kartico in nanjo zapisati to alternativno programsko kodo. A v resnici to ni preveč zapleteno. Lahko pa ob tem še odlotamo mikrofon… ali pa gor priključimo zvočnik. Sam sem za test uporabil 8 Ohmski, 0.5 W zvočnik, ki zmore predvajati kar kvaliteten zvok in tako dobil mini predvajalnik glasbe. :)

Osnovna plošča z zvočnikom

Za konec pa se je dobro vprašati koliko podobnih napravic s skritimi funkcionalnostmi bi se s podobnim pregledom še našlo v vaših domovih? In to ne nujno samo kitajskega izvora. Ste prepričani, da nobena od njih nima vgrajenih miniaturnih mikrofonov ali kamer?

P. S. Za snemanje se je treba na napravico povezati preko ssh in zagnati naslednja dva ukaza:

• amixer -Dhw:0 cset name='ADC Capture Volume 20' (s tem nastavimo visoko občutljivost mikrofona)
• arecord -Dhw:0,0 -d 3 -r 48000 -f S16_LE -t wav test.wav & > /dev/null &

Zdaj lahko poleg napravice govorite ali prepevate (na primer kitajsko himno), nato pa pritisnete ctrl-c in datoteko test.wav skopirate na svoj računalnik kjer jo lahko poslušate.

Signal je aplikacija za varno in zasebno sporočanje, ki je brezplačna, odprtokodna in enostavna za uporabo. Uporablja močno šifriranje od začetne do končne točke (anlg. end-to-end), uporabljajo pa jo številni aktivisti, novinarji, žvižgači, pa tudi državni uradniki in poslovneži. Skratka vsi, ki cenijo svojo zasebnost. Signal teče na mobilnih telefonih z operacijskim sistemom Android in iOS, pa tudi na namiznih računalnikih (Linux, Windows, MacOS) - pri čemer je namizna različica narejena tako, da jo povežemo s svojo mobilno različico Signala. To nam omogoča, da lahko vse funkcije Signala uporabljamo tako na telefonu kot na namiznem računalniku, prav tako se vsa sporočila, kontakti, itd. sinhronizirajo med obema napravama. Vse lepo in prav, a Signal je (žal) vezan na telefonsko številko in praviloma lahko na enem telefonu poganjate samo eno kopijo Signala, enako pa velja tudi za namizni računalnik. Bi se dalo to omejitev zaobiti? Vsekakor, a za to je potreben manjši “hack”. Kakšen, preberite v nadaljevanju.

Poganjanje več različic Signala na telefonu

Poganjanje več različic Signala na telefonu je zelo enostavno - a samo, če uporabljate GrapheneOS. GrapheneOS je operacijski sistem za mobilne telefone, ki ima vgrajene številne varnostne mehanizme, poleg tega pa je zasnovan na način, da kar najbolje skrbi za zasebnost uporabnika. Je odprtokoden, visoko kompatibilen z Androidom, vendar s številnimi izboljšavami, ki izredno otežujejo oz. kar onemogočajo tako forenzični zaseg podatkov, kot tudi napade z vohunsko programsko opremo tipa Pegasus in Predator.

GrapheneOS omogoča uporabo več profilov (do 31 + uporabniški profil tim. gosta), ki so med seboj popolnoma ločeni. To pomeni, da lahko v različnih profilih nameščate različne aplikacije, imate povsem različen seznam stikov, na enem profilu uporabljate en VPN, na drugem drugega ali pa sploh nobenega, itd.

Rešitev je torej preprosta. V mobilnem telefonu z GrapheneOS si odpremo nov profil, tam namestimo novo kopijo Signala, v telefon vstavimo drugo SIM kartico in Signal povežemo z novo številko.

Ko je telefonska številka registrirana, lahko SIM kartico odstranimo in v telefon vstavimo staro. Signal namreč za komunikacijo uporablja samo prenos podatkov (seveda lahko telefon uporabljamo tudi brez SIM kartice, samo na WiFi-ju). Na telefonu imamo sedaj nameščeni dve različici Signala, vezani na dve različni telefonski številki, in iz obeh različic lahko pošiljamo sporočila (tudi med njima dvema!) ali kličemo.

Čeprav so profili ločeni, pa lahko nastavimo, da obvestila iz aplikacije Signal na drugem profilu, dobivamo tudi ko smo prijavljeni v prvi profil. Le za pisanje sporočil ali vzpostavljanje klicev, bo treba preklopiti v pravi profil na telefonu.

Preprosto, kajne?

Poganjanje več različic Signala na računalniku

Zdaj bi si seveda nekaj podobnega želeli tudi na računalniku. Skratka, želeli bi si možnosti, da na računalniku, pod enim uporabnikom poganjamo dve različni instanci Signala (vsaka vezana na svojo telefonsko številko).

No, tukaj je zadeva na prvi pogled malenkost bolj zapletena, a se s pomočjo virtualizacije da težavo elegantno rešiti. Seveda na računalniku samo za Signal ne bomo poganjali kar celega novega virtualnega stroja, lahko pa uporabimo tim. kontejner.

V operacijskem sistemu Linux najprej namestimo aplikacijo systemd-container (v sistemih Ubuntu je sicer že privzeto nameščena).

Na gostiteljskem računalniku omogočimo tim neprivilegirane uporabniške imenske prostore (angl. unprivileged user namespaces), in sicer z ukazom sudo nano /etc/sysctl.d/nspawn.conf, nato pa v datoteko vpišemo:

kernel.unprivileged_userns_clone=1

Zdaj je SistemD storitev treba ponovno zagnati:

sudo systemctl daemon-reload
sudo systemctl restart systemd-sysctl.service
sudo systemctl status systemd-sysctl.service

…nato pa lahko namestimo Debootstrap: sudo apt install debootstrap.

Zdaj ustvarimo nov kontejner, v katerega bomo namestili operacijski sistem Debian (in sicer različico stable) - v resnici bo nameščena le minimalno zahtevana koda operacijskega sistema:

sudo debootstrap --include=systemd,dbus stable

Dobimo približno takle izpis:

/var/lib/machines/debian
I: Keyring file not available at /usr/share/keyrings/debian-archive-keyring.gpg; switching to https mirror https://deb.debian.org/debian
I: Retrieving InRelease 
I: Retrieving Packages 
I: Validating Packages 
I: Resolving dependencies of required packages...
I: Resolving dependencies of base packages...
I: Checking component main on https://deb.debian.org/debian...
I: Retrieving adduser 3.134
I: Validating adduser 3.134
...
...
...
I: Configuring tasksel-data...
I: Configuring libc-bin...
I: Configuring ca-certificates...
I: Base system installed successfully.

Zdaj je kontejner z operacijskim sistemom Debian nameščen. Zato ga zaženemo in nastavimo geslo korenskega uporabnika :

sudo systemd-nspawn -D /var/lib/machines/debian -U --machine debian

Dobimo izpis:

Spawning container debian on /var/lib/machines/debian.
Press Ctrl-] three times within 1s to kill container.
Selected user namespace base 1766326272 and range 65536.
root@debian:~#

Zdaj se preko navideznega terminala povežemo v operacijski sistem in vpišemo naslednja dva ukaza:

passwd
printf 'pts/0\npts/1\n' >> /etc/securetty 

S prvim ukazom nastavimo geslo, drugi pa omogoči povezavo preko tim. lokalnega terminala (TTY). Na koncu vpišemo ukaz logout in se odjavimo nazaj na gostiteljski računalnik.

Zdaj je treba nastaviti omrežje, ki ga bo uporabljal kontejner. Najbolj enostavno je, če uporabimo kar omrežje gostiteljskega računalnika. Vpišemo naslednja dva ukaza:

sudo mkdir /etc/systemd/nspawn
sudo nano /etc/systemd/nspawn/debian.nspawn

V datoteko vnesemo:

[Network]
VirtualEthernet=no

Zdaj kontejner ponovno zaženemo z ukazom sudo systemctl start systemd-nspawn@debian ali pa še enostavneje - machinectl start debian.

Seznam zagnanih kontejnerjev si lahko tudi ogledamo:

machinectl list
MACHINE CLASS     SERVICE        OS     VERSION ADDRESSES
debian  container systemd-nspawn debian 12      -        

1 machines listed.

Oziroma se povežemo v ta virtualni kontejner: machinectl login debian. Dobimo izpis:

Connected to machine debian. Press ^] three times within 1s to exit session.

Debian GNU/Linux 12 cryptopia pts/1

cryptopia login: root
Password: 

Na izpisu se vidi, da smo se povezali z uporabnikom root in geslom, ki smo ga prej nastavili.

Zdaj v tem kontejnerju namestimo Signal Desktop.

apt update
apt install wget gpg

wget -O- https://updates.signal.org/desktop/apt/keys.asc | gpg --dearmor > signal-desktop-keyring.gpg

echo 'deb [arch=amd64 signed-by=/usr/share/keyrings/signal-desktop-keyring.gpg] https://updates.signal.org/desktop/apt xenial main' | tee /etc/apt/sources.list.d/signal-xenial.list

apt update
apt install --no-install-recommends signal-desktop
halt

Z zadnjim ukazom kontejner zaustavimo. Zdaj je v njem nameščena sveža različica aplikacije Signal Desktop.

Mimogrede, če želimo, lahko kontejner preimenujemo v bolj prijazno ime, npr. sudo machinectl rename debian debian-signal. Seveda pa bomo potem isto ime morali uporabljati tudi za zagon kontejnerja (torej, machinectl login debian-signal).

Zdaj naredimo skripto, s katero bomo kontejner pognali in v njem zagnali Signal Desktop na način, da bomo njegovo okno videli na namizju gostiteljskega računalnika:

Ustvarimo datoteko nano /opt/runContainerSignal.sh (ki jo shranimo npr. v mapo /opt), vsebina datoteke pa je naslednja:

#!/bin/sh
xhost +local:
pkexec systemd-nspawn --setenv=DISPLAY=:0 \
                      --bind-ro=/tmp/.X11-unix/  \
                      --private-users=pick \
                      --private-users-chown \
                      -D /var/lib/machines/debian-signal/ \
                      --as-pid2 signal-desktop --no-sandbox
xhost -local:

S prvim xhost ukazom omogočimo povezovanje na naš zaslon, vendar samo iz lokalnega računalnika, drugi xhost ukaz pa bo te povezave (na zaslon) spet blokiral). Nastavimo, da je skripta izvršljiva (chmod +x runContainerSignal.sh), in to je to.

Dve ikoni aplikacije Signal Desktop

No, ne še čisto, saj bi skripto morali zaganjati v terminalu, veliko bolj udoben pa je zagon s klikom na ikono.

Naredimo torej .desktop datoteko: nano ~/.local/share/applications/runContainerSignal.desktop. Vanjo zapišemo naslednjo vsebino:

[Desktop Entry]
Type=Application
Name=Signal Container
Exec=/opt/runContainerSignal.sh
Icon=security-high
Terminal=false
Comment=Run Signal Container

…namesto ikone security-high, lahko uporabimo kakšno drugo, na primer:

Icon=/usr/share/icons/Yaru/scalable/status/security-high-symbolic.svg

Pojasnilo: skripta je shranjena v ~/.local/share/applications/, torej je dostopa samo specifičnemu uporabniku in ne vsem uporabnikom na računalniku.

Zdaj nastavimo, da je .desktop datoteka izvršljiva: chmod +x ~/.local/share/applications/runContainerSignal.desktop

Osvežimo tim. namizne vnose (angl. Desktop Entries): update-desktop-database ~/.local/share/applications/, in to je to!

Dve instanci aplikacije Signal Desktop

Ko bomo v iskalnik aplikacij vpisali “Signal Container”, se bo prikazala ikona aplikacije, sklikom na njo pa bomo zagnali Signal v kontejnerju (bo pa za zagon potrebno vpisati geslo).

Zdaj ta Signal Desktop samo še povežemo s kopijo Signala na telefonu in že lahko na računalniku uporabljamo dve kopiji aplikacije Signal Desktop.

Kaj pa…?

Žal pa v opisanem primeru ne deluje dostop do kamere in zvoka. Klice bomo torej še vedno morali opravljati iz telefona.

Izkaže se namreč, da je povezava kontejnerja z zvočnim sistemom PipeWire in kamero gostiteljskega računalnika neverjetno zapletena (vsaj v moji postavitvi sistema). Če imate namig kako zadevo rešiti, pa mi seveda lahko sporočite. :)

Kratek opis: Udeleženci bodo spoznali odprtokodno ogrodje NVIDIA RAPIDS, ki vsebuje knjižnice za strojno pospešeno delo s podatki in strojno učenje. Predstavljena bo arhitektura ogrodja NVIDIA RAPIDS s poudarkom na knjižnicah cuDF, cuML in cuGraph. Udeleženci bodo na primerih preizkusili ogrodje NVIDIA RAPIDS in ga primerjali z rešitvami brez pospeševanja (knjižnici scikit-learn in NetworkX). V sklopu primerjave bodo na srednje veliki podatkovni zbirki naučili klasifikator in spoznali prednosti strojnega pospeševanja za potrebe strojnega učenja.

Podrobnejši opis: V tej delavnici bodo udeleženci spoznali odprtokodno ogrodje NVIDIA RAPIDS, ki omogoča strojno pospešeno obdelavo podatkov in izvajanje strojnega učenja ter napredne analize grafov, vse s ciljem hitrejšega izvajanja obdelav na velikih podatkovnih zbirkah. NVIDIA RAPIDS vključuje vrsto knjižnic, zasnovanih za izrabo zmogljivosti grafičnih procesorjev, ki omogočajo pospešeno analitiko in strojno učenje na obsežnih podatkih.

V sklopu delavnice bo podrobno predstavljena arhitektura ogrodja NVIDIA RAPIDS, pri čemer bo poudarek na treh ključnih knjižnicah: cuDF za hitro obdelavo podatkov, cuML za strojno učenje ter cuGraph za analizo grafov. Udeleženci bodo spoznali, kako te knjižnice omogočajo hitrejšo in učinkovitejšo obdelavo podatkov, v primerjavi s tradicionalnimi rešitvami, ki ne izkoriščajo pospeševanja, kot so scikit-learn za strojno učenje in NetworkX za analizo grafov.

Delavnica bo obsegala praktične primere, kjer bodo udeleženci primerjali izvajanje nalog strojnega učenja in analize grafov na srednje veliki podatkovni zbirki, pri čemer bodo uporabili NVIDIA RAPIDS in primerjali rezultate z rešitvami, ki temeljijo na CPE. Udeleženci se bodo naučili, kako hitro naučiti klasifikatorje na GPE ter raziskali prednosti strojnega pospeševanja pri obdelavi in analizi podatkov v primerjavi s tradicionalnimi pristopi. To bo udeležencem omogočilo boljše razumevanje prednosti uporabe ogrodja NVIDIA RAPIDS v realnih projektih strojnega učenja in podatkovne znanosti.

Zahtevnost: Napredna

Jezik: Slovenski

Termin: 22. 1. 2024 od 9.00 - 13.00

Omejitev števila udeležencev: 30

Virtualna lokacija: MS TEAMS

Priporočeno predznanje: Osnovno poznavanje programskega jezika Python, osnovno poznavanje knjižnic scikit-learn in NetworkX

Ciljna publika: Raziskovalci, inženirji, študenti, podatkovni znanstveniki, podatkovni analitiki 

Potek izobraževanja: Izobraževanje poteka na daljavo v okolju MS Teams. Udeleženci sodelujejo s pomočjo zvezkov Jupyter, ki jih odprejo na platformi Google Colab.

Na izobraževanju pridobljena znanja:

• Razumevanje arhitekture ogrodja NVIDIA RAPIDS
• Uporaba osnovnih in naprednih funkcij knjižnic cuDF, cuML in cuGraph
• Obdelava podatkov na grafični kartici (cuDF)
• Strojno pospeševanje algoritmov strojnega učenja (cuML in scikit-learn)
• Strojno pospeševanje algoritmov za delo z grafi (cuGraph in NetworkX)
• Uporaba ogrodja NVIDIA RAPIDS v praksi (priporočanje filmov in vektorsko iskanje)

Organizator:

Predavatelji:

Title: Label-efficient panoptic segmentation

Abstract: Panoptic segmentation provides a comprehensive understanding of visual scenes by assigning each pixel a semantic class label and, for objects, an instance ID. While highly effective, traditional methods rely heavily on large-scale annotated datasets, posing significant challenges for scalability and adaptability. Additionally, the process of annotating images with panoptic labels is both labor-intensive and time-consuming, highlighting the importance of label-efficient approaches. In this talk, I will present an overview of various label-efficient methods, focusing on my recent work in unsupervised domain adaptation and semi-supervised learning. I will also discuss the emerging field of open-vocabulary panoptic segmentation, which extends recognition capabilities to categories beyond the training taxonomy.

Lecturer: Josip Šarić, PhD

Short info on the lecturer: Josip Šarić is a postdoctoral researcher at the Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, supported by the SMASH postdoctoral program. Prior to this, he completed a PhD and two-year postdoc at the Faculty of Electrical Engineering and Computing, University of Zagreb. His research interests focus on computer vision and deep learning, with a particular emphasis on topics such as panoptic segmentation, open-vocabulary recognition, label-efficient learning, and related areas.

Information on AI@JSI seminars and previous recordings are available here: https://kt.ijs.si/aijsi-seminar/.

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

Opis: Raziskovalci se pogosto soočajo z zahtevnimi računskimi izzivi, kot so analiza obsežnih podatkov, fizikalne simulacije, računska kemija, biologija, napovedovanje vremena, simulacije dinamike tekočin in podobno. Za reševanje teh izzivov se pogosto zatekajo k programskemu jeziku Python, ki ponuja bogato paleto knjižnic in orodij. Njegova slabost pa je lahko počasnost izvajanja, če ne uporabimo primernih pristopov k programiranju.

Na delavnici se bomo osredotočili na orodja in knjižnice v Pythonovem ekosistemu, s katerimi lahko izkoristimo računsko moč sodobnih večjedrnih procesorjev ter grafičnih pospeševalnikov v superračunalniškem okolju. Obravnavali bomo različne probleme, od operacij nad matrikami do učenja globokih nevronskih mrež, in poiskali ustrezne rešitve k pohitritvi izvajanja. 

Zahtevnost: Napredna

Jezik: Slovenski

Termin: 06. 02. 2025 od 10.00 - 16.00

Omejitev števila udeležencev: 30

Lokacija:

• Fizična (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Večna pot 113, Ljubljana, Predavalnica P19)
• ZOOM 

Ciljna publika: raziskovalci, inženirji, študenti, vsi ki potrebujejo več računskih virov pri svojem delu

Zaželeno predhodno znanje:

• opravljena delavnica Osnove superračunalništva,
• razumevanje zgradbe računalniške gruče,
•  delo preko odjemalca SSH (ukazna vrstica, prenašanje datotek),
• osnovno poznavanje vmesne programske opreme Slurm,
• osnovno znanje operacijskega sistema Linux in lupine Bash,
• osnovno poznavanje programskega jezika Python.

Na izobraževanju pridobljena znanja:

• Uporaba programskega jezika Python v superračunalniškem okolju
• Uporaba knjižnic za vzporedno računanje v (RAPIDS, numba)
• Uporaba knjižnice za porazdeljeno računanje DASK
• Globoko učenje na superračunalniški gruči s knjižnico PyTorch

Organizator:

Predavatelji:

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

»International Masterclasses« iz fizike osnovnih delcev nudijo gimnazijcem enkratno priložnost, da se sami spoznajo s svetom kvarkov in leptonov, tako da izvedejo meritve na podatkih, zajetih pri eksperimentih v CERNu in drugih raziskovalnih centrih po svetu, da se srečajo z raziskovalci in se povežejo s svojimi vrstniki – dijaki iz drugih držav - in z njimi pregledajo rezultate ter izmenjajo mnenja. 

Dijaki bodo na enodnevnem dogodku s predstavitvami in delavnico, kjer bodo uporabili podatke, zajete z detektorjema ATLAS in  Belle II, spoznavali osnovne delce in sile, ki delujejo med njimi, ter uporabo tovrstnih delcev v sodobnih metodah zdravljenja s hadronsko radioterapijo. 

Celodnevni dogodek bo potekal na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Dopoldne bomo raziskovalci z Instituta Jožef Stefan v Ljubljani, Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru predstavili fiziko osnovnih delcev, medicinsko fiziko in detektorje, ki jih uporabljamo pri naših raziskavah.

Na virtualnem sprehodu si bomo ogledali notranjost detektorja Belle II, vmes pa bo obilo priložnosti za pogovor z raziskovalci o tem, kako raziskujejo in kako preživljajo svoj čas v CERNu in na Japonskem. Izvedeli bomo lahko tudi nekaj več o tem, kakšne so povezave med raziskavami zgradbe vesolja in uporabo odkritij v medicinske namene. Ob koncu jutranjega dela delavnice bodo udeleženci prisluhnili še kratki predstavitvi enega od naših poslovnih partnerjev.

Kosilo za udeležence delavnice je predvideno v menzi Instituta Jožef Stefan. Za plačilo kosila (okoli 7 EUR) poskrbijo udeleženci sami. 

Po kosilu se bomo na popoldanski delavnici lotili iskanja neznanih kratkoživih delcev z uporabo podatkov, ki so bili zajeti z detektorjema ATLAS in  Belle II. Ogledali si bomo simulacijo radioterapije ter izbrali obsevalni načrt, ki bo učinkovito zavrl rast tumorja, pri tem pa obvaroval občutljive organe in obolelo tkivo. Po odkritjih se bomo skupaj z dijaki iz drugih raziskovalnih centrov po svetu povezali s kontrolno sobo eksperimentov v video konferenci.

Vabimo te, da se udeležiš poučnega in zabavnega dogodka. Dogodek bomo izpeljali v živo na Institutu Jožef Stefan.

Za udeležbo se registriraj preko zavihka na levi.

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

Mineral detectors have been proposed for a wide variety of applications, including searching for dark matter, measuring various fluxes of astrophysical neutrinos over gigayear timescales, monitoring nuclear reactors, and nuclear disarmament protocols; both as paleo-detectors using natural minerals that could have recorded the traces of nuclear recoils for timescales as long as a billion years and as detectors recording nuclear recoil events on laboratory timescales using natural or artificial minerals.

At this workshop, we will discuss the vast physics potential of mineral detectors, the progress in experimental studies, and the numerous challenges lying ahead on the path towards mineral detection. These include a better understanding of the formation and annealing of recoil defects in crystals; identifying the best classes of minerals and, for paleo-detectors, understanding their geology; modeling and control of the relevant backgrounds; developing, combining, and scaling up imaging and data analysis techniques; and many others.

List of Cofirmed Speakers

During the last years, the MDvDM community has grown rapidly and gained attention. Small-scale experimental efforts focused on establishing various microscopic readout techniques are underway at institutions in Asia, Europe and North America. The third MDvDM workshop will bring together theoretical and experimental physicists, material scientists, and geologists to discuss the state of the art of the emerging field of Mineral Detection of Neutrinos and Dark Matter.

Previous MDvDM workshops:

1. https://agenda.infn.it/event/32181/
2. https://indico.phys.vt.edu/event/62/

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

These are HGTD-IJS group meeting pages

https://cern.zoom.us/j/96207798641?pwd=STczWTN5YjFYTmlITFB3bEdPTE1MUT09 

Izrael je že prekršil dogovor o premirju, ki je bilo sklenjeno v sredo zvečer ob posredovanju Katarja, ZDA in Egipta. Od srede do danes je v izraelskih napadih umrlo več kot sto Palestink in Palestincev. Ironija premirja je tudi ta, da je sporazum o premirju skoraj identičen, kot ta, ki ga je pred šestimi meseci predlagal Hamas, Izrael pa zavrnil. Brez dvoma je prekinitev izraelskega obstreljevanja in uničevanja tega, kar je od Gaze še ostalo, nujna, pa vendar je t.i. začasno premirje potrebno jemati z rezervo. Zakaj? 

Spomnimo se podobnega premirja novembra 2023, ki ga Izrael formalno sicer potrdil, a ga v praksi ni izvajal in še naprej obstreljeval palestinske bolnišnice in šole in pobijal civiliste. Povsem razumljivo je, da Hamas premirju ne zaupa. Hkrati se s premirjem ne strinjajo vidni člani izraelske vlade, saj si še naprej želijo nemotenega etničnega čiščenja z namenom širjenja izraelskih naselbin, kot to vseskozi počnejo na Zahodnem bregu, ki zaradi grozot v Gazi pogosto ostaja spregledan. 

Zakaj, še preden dogovor stopi v veljavo, lahko sklepamo, da bo Izrael z napadi in etničnim čiščenjem nadaljeval? Ena izmed točk dogovora namreč govori o tem, da je Izrael še zmeraj upravičen do napada, če se počuti ogroženega. Kar v praksi pomeni nadaljevanje obstoječega stanja. Izrael namreč vseskozi igra vlogo žrtve in opravičuje svoja genocidna dejanja prav iz tega naslova. 

Dogovor o premirju določa šesttedensko začetno fazo premirja in vključuje postopen umik izraelskih sil iz Gaze ter izpustitev talcev, ki jih zadržuje Hamas, v zameno za palestinske zapornike, ki jih zadržuje Izrael. V izraelskih zaporih je še zmeraj približno 11.000 Palestincev in Palestink, vključno z mladoletniki in otroci. Izrael jih v skladu s premirjem in v zameno za talce namerava izpustiti 1000 (naj samo omenimo, da je polovica vseh zapornikov bila zaprta od oktobra 2023). Izvedba premirja naj bi potekala v treh fazah. Tudi če pride do prekinitve ognja, se bo z blokado Gaze genocid nadaljeval. Že sama blokada je dejanje genocida, tudi po mednarodnem pravu, ki tovrstne blokade opredeljuje kot vojno dejanje. To pomeni, da premirja ni mogoče doseči brez odprave zadušljivega obleganja in prekinitve več desetletne izraelske blokade Gaze, ki je nehumana in nezakonita.

Ne samo, da se bo izraelska okupacija Gaze nadaljevala – sporazum o premirju bo Izraelu dovolil nadaljnjo vojaško prisotnost v Gazi in s tem še dodatno okrepil okupacijo. Ta vključuje tudi pomemben pas zemlje ob meji Gaze z Egiptom, skupaj s koridorjem Netzarim. Gre za okupacijsko območje, ki ga je Izrael zgradil za razdelitev Gaze na severni in južni del. Izrael bo nadaljeval z okupacijo tudi nad razširjenim “varovalnim območjem”, ki je zgrajeno na ruševinah porušenih palestinskih domov in razseljenih družin ob vzhodni in severni meji Gaze z Izraelom ter globoko posega na majhno ozemlje Gaze. S tem Gaza postaja vse manjše taborišče. 

Čeprav bi se prebivalci severne Gaze lahko vrnili nazaj na svoje domove, bi ob tem veljale nejasno določene »varnostne ureditve«. To bi se lahko izkazalo za smrtonosno za razseljene Palestince, ki se želijo vrniti na svoje domove, tako kot novembra 2023, ko je prvi dan »premirja« izraelska vojska začela streljati na stotine Palestincev, ki so se poskušali vrniti na svoje domove na severu Gaze.

Prekinitev ognja bi sicer lahko ustavila najhujše prelivanje krvi, ne bo pa končala trpljenja v Gazi. Razkrila bo popolno uničenje, ki ga je Izrael povzročil na okupiranem območju območju. Po poročilu Združenih narodov bi Gaza za svojo obnovo potrebovala kar 350 let, če bi ostala pod izraelsko blokado. Že samo čiščenje ruševin v Gazi lahko trajalo petnajst let, da sploh ne omenjamo na tisoče ton neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki bi lahko povzročile še več novih smrtnih žrtev. 

Prekinitev ognja (sploh ker je so v pobudo vključene tudi ZDA) bi oprala krvave madeže iz rok ameriške administracije, ki je tako pod Bidenom, kot bo to še naprej počela pod Trumpom, financirala izraelski vojni stroj brez vsakršnih sankcij in posledic za odgovorne.  

Največja skrb premirja je torej vrnitev v status quo. Nazaj v palestinsko »normalnost«, v kateri je na 356 kvadratnih kilometrih zaprtih dva milijona ljudi, ki so neprestano vojaško oblegani in nadzorovani, brez da bi se lahko svobodno gibali. S premirjem ne bomo zadovoljni dokler ne bodo odpravljeni temeljni vzroki, ki so vseskozi podlaga za izraelsko početje: sistem apartheida in okupacije. Naj premirje ne bo uspavalo ali razlog za slavljenje –  naš boj za svobodno Palestino se nadaljuje!

The post PREMIRJE NI DOVOLJ! first appeared on Rdeča Pesa.

Boj za emancipacijo v današnjem času je postal ozkogleden in fragmentiran, saj se številni boji osredotočajo na posamezne oblike zatiranja, kot so rasa, spol, spolna usmerjenost ali identiteta, namesto da bi jih povezali z globljimi strukturnimi vzroki, ki jih poganja kapitalizem. Koncept intersekcionalnosti, ki je v emancipatornih bojih izrazit predvsem v anglosaškem delu sveta, sicer prepozna, da naša življenja oblikujejo različne oblike zatiranja, vendar spregleda ključno dinamiko kapitalizma – razredno družbo. 

Intersekcionalnost se je v sedemdesetih letih 20. stoletja razvila kot odziv na prevladujočo perspektivo belih feministk srednjega razreda, ki so pogosto predpostavljale, da lahko zastopajo interese vseh žensk. Črne feministke so v odgovor analizirale, kako izkušnje rasizma vplivajo na seksizem, revščino in izkoriščanje ter jih krepijo in ugotovile, da se seksizem in rasizem ne le oplajata, ampak za mnoge ženske ustvarita kvalitativno drugačno izkušnjo. To pomeni, da črne ženske, na primer, ne doživljajo le diskriminacije zaradi spola ali rase posebej, ampak sta ti dve vrsti zatiranja povezani in vplivata nanje hkrati, kar oblikuje edinstven način, kako doživljajo družbo, delo, odnose in druge aspekte življenja.

Marksizem nam ponuja ključno kritiko intersekcionalnosti. Za marksizem razred ni le še ena kategorija zatiranja, ampak ima skozi razredni boj potencial, da izziva kapitalizem, sistem, ki ohranja in vzdržuje vsa zatiranja. Delavci imajo v kapitalistični družbi edinstven položaj, saj ustvarjajo bogastvo in skrbijo za delovanje družbe. Dejstvo, da so izkoriščani, daje delavcem tudi moč, da se zoperstavijo kapitalističnemu sistemu, kar pa jim samo doživljanje določenega zatiranja ne omogoča. Razredna osnova torej zagotavlja potencialno materialno podlago za enotnost med različnimi kategorijami zatiranja.

V delavskem razredu je tudi več žensk, temnopoltih ter članov LGBT+ skupnosti, kot v katerem koli drugem razredu. In delavski razred kot celota ima objektivni interes, da kolektivno organizira boj za drugačen sistem. Vendar to ne pomeni, da so delavci avtomatično antirasistični ali antiseksistični. Socialisti moramo aktivno nastopati proti zatiralnim idejam – ne glede na to, kdo z njimi nastopa in proti komu so usmerjene.

Vloga razreda ni vedno očitna. Zatiranje lahko prizadene ljudi ne glede na razred, ki mu pripadajo. Vendar pa izkušnja zatiranja ne pomeni, da so ljudje avtomatično razumejo ali imajo materialni interes, da se mu zoperstavijo. V trenutnem političnem in družbenem okolju, kjer se soočamo z globalno okoljsko krizo in koncentracijo bogastva v rokah kapitalističnih elit, pa je jasno, da je vsak poskus emancipacije, ki ne izziva kapitalističnega sistema, obsojen na neuspeh.

Besedilo je povzetek članka, ki ga je pripravila Judy Cox in ga lahko najdete tukaj.

Foto: https://mariborinfo.com/novica/lokalno/protestniki-ob-8-marcu-zavzeli-ulice-ce-nasa-zivljenja-niso-nic-vredna-protestiramo

The post ČE NE IZZOVEMO KAPITALIZMA, NE BOMO REŠILI NOBENE OBLIKE ZATIRANJA first appeared on Rdeča Pesa.

Medtem ko minister za finance načrtuje znižanje dohodnine za »višji razred« nasploh in za par deset najbogatejših direktorjev posebej [povezava 1], bo minister za delo minimalno plačo očitno že drugič zapored uskladil najmanj, kot lahko [povezava 2]. V tem primeru bo rast minimalne plače spet močno zaostala za rastjo drugih plač, sploh najvišjih plač (v javnem sektorju). Delavke in delavci, ki jih prejemajo, ne bodo niti ohranili kupne moči iz začetka lanskega leta.

Da bi rešili, kar se še da rešiti, so storitveni sindikati ZSSS pred petkovo sejo Ekonomsko-socialnega sveta Meseca pozvali, naj minimalno plačo uskladi enako, kot se bodo uskladile pokojnine (predvidoma za 4,6 %). Uredništvo RP se njihovemu pozivu, ki ga objavljamo spodaj, pridružuje!

Spoštovani gospod minister, Luka Mesec!

Z zaskrbljenostjo spremljamo poročila, iz katerih je razbrati, da nameravate minimalno plačo že drugo leto zapored uskladiti zgolj z zakonskim minimumom. To bi za številne delavke in delavce, ki opravljajo družbeno nepogrešljivo delo, pomenilo ponovno prikrajšanje in še dodatno zmanjšanje kupne moči, kar bi za zaposlene in njihove družine pomenilo dodatno poslabšanje življenjskega standarda.

Mera inflacije, ki se uporablja pri usklajevanju minimalne plače, ne odraža dejanske rasti življenjskih stroškov gospodinjstev z najnižjimi dohodki v Republiki Sloveniji.

Pozivamo vas, da pri uskladitvi upoštevate tisto mero inflacije, ki odraža rast življenjskih stroškov in je ugodnejša za delavke in delavce, saj bi s tem vsaj približno ohranili kupno moč prejemnic in prejemnikov minimalne plače.

V času visoke rasti dobičkov (10 %) in uvajanja plačne reforme, s katero naj bi se plače funkcionarjev povišale tudi do 70 %, je »varčevanje« pri najslabše plačanih delavkah in delavcih nesprejemljivo. S tem se namreč še dodatno poslabšuje njihov družbeni položaj, saj je že ob lanski uskladitvi rast minimalne plače (4,2 %) močno zaostala za rastjo povprečne plače (9,7 %). Trenutna minimalna plača (902 € neto) ne presega niti praga tveganja revščine za leto 2023 (903 €). V kolikor bi se tudi letos odločili za zgolj minimalno uskladitev minimalne plače, se bo zaostanek za povprečnimi plačami še povečal.

Zato vas pozivamo, da poleg dejanske inflacije upoštevate tudi rast povprečne plače in da minimalno plačo uskladite vsaj za 3,5 %, oziroma predlagamo, da upoštevate enak odstotek uskladitve, kot pri uskladitvi pokojnin (predvidoma 4,6 %).

Spoštovani gospod minister, menimo, da si delavke in delavci pošteno plačilo zaslužijo s svojim delom. Hkrati naj vas spomnimo na obljubo, ki ste jo zapisali v koalicijski sporazum: »Tudi v naprej si bomo prizadevali za realno rast minimalne plače.« Naj to ne ostanejo le prazne besede!

The post ZAHTEVAMO DOSTOJNO MINIMALNO PLAČO! first appeared on Rdeča Pesa.

O reproduktivnem delu in položaju žensk od SFRJ pa do danes, so se pri Pekarna Magdalenske mreže pogovarjali s Sonjo Lokar. Spodaj objavljamo nekaj zanimivih izsekov in vas vabimo k branju celotnega intervjuja.

Med 2. svetovno vojno je bilo med jugoslovanskimi partizani veliko žensk, ki niso delale samo kot pomožno osebje, temveč tudi kot bolničarke, zdravnice in borke. Ali je imel ta emancipatorni moment vpliv na kasnejši položaj žensk v SFRJ?

“Vse naše temeljne ženske pravice so sezidane na krvi in požrtvovalnosti partizank, ilegalk, bolničark, zdravnic, kurirk, obveščevalk, meščank, ki so zbirale hrano, obutev, obleko in sanitetni material in to pošiljale partizanom, kmečkih žensk, ki so jih v svojih domovih, pod pretnjo smrti celih družin in požiga domačije, sprejele pod streho in jih hranile, povijale njihove rane in ozebline. Še zlasti ključno je bilo to, da je bilo med partizankami veliko prepričanih komunistk, ki so res vedele, kaj je treba storiti, da bi se položaj delovnih žensk bistveno izboljšal. Vida Tomšič je imela na 5. državni konferenci jugoslovanskih komunistov v Dubravi pri Zagrebu leta 1940 referat o nujnosti dela komunistov med ženskami, v katerem je do potankosti razvila program, ki ga je začela partija že med vojno, po vojni pa korak za korakom uresničevati ter do leta 1990 skoraj v celoti uresničila kot edina partija na oblasti.”

Kaj so bile značilnosti socialističnega feminizma in kako se je ta udejanjal v SFRJ?

“Značilno je bilo, da je bil uokvirjen v ideološko shemo marksistične teorije osvobajanja dela in da so vodilne partijske feministke odločno odklanjale in tudi javno obsojale kakršnekoli odklone od te teorije kot zablode malomeščanskega feminizma in obrambo interesov privilegiranih, premožnejših, bolje izobraženih in s centri dejanske ekonomske in politične moči bolje povezanih žensk.”

“Osnovna misel našega komunističnega feminizma, ki temelji na teoriji osvobajanja dela je, da se bo neenakost med spoloma odpravila samo hkrati in sočasno z ukinjanjem kapitalističnega izkoriščanja delavk in delavcev in z ukinjanjem privatne lastnine ekonomskih virov, sredstev za proizvodnjo.”

Katere so bile ključne pridobitve za ženske v času SFRJ? Kakšno vlogo so imele ženske političarke in aktivistke pri udejanju ekonomskih, socialnih in političnih pravic?

“Zaradi socialističnih feministk v tistih časih smo razvili odlično otroško varstvo, celodnevno osnovno šolo, družbeno prehrano v podjetjih in ustanovah, uveden je bil podaljšan plačan porodniški in starševski dopust, zdravstvene domove in domove starejših občanov smo zgradili v vsaki občini, pravico do svobode rojevanja zapisali v ustavo leta 1974 in vzpostavili cel sistem podpiranja reproduktivnih in spolnih pravic in zdravja žensk. Vzpostavili smo ginekologa in pediatra na osnovni ravni javnega zdravstva. Od nas so se takrat učili socialni demokrati na oblasti v najbolj razvitih evropskih državah.”

Kaj se je v bivših republikah in pokrajinah Jugoslavije, konkretneje v Sloveniji spremenilo po prehodu v kapitalizem (od leta 1991 dalje)?

“Na področju enakosti spolov jo je Slovenija odnesla še najbolje, čeprav je tudi veliko izgubila. Predvsem je ohranila člen o svobodi rojevanja v svoji novi ustavi.  Hrvaška, Federacija BiH, Črna Gora, Kosovo, ga nimajo več. Ohranila je ločitev cerkve od javnega šolstva, mrežo javnih vrtcev, uveljavila celo nekaj pomembnih inovacij: ustavno zavarovane zakonske spolne kvote, 100% plačan materinski, starševski in poseben neprenosljiv očetovski dopust, odlično preventivo zdravja nosečnic, presejalne programe za raka dojke in vratu maternice, nižjo davčno stopnjo za menstrualne higienske pripomočke, prenovila definicijo posilstva v kazenskem zakoniku po načelu odsotnosti svobodno danega soglasja. Ni se poslabšal dostop do šolanja žensk, ženske so prodrle v policijo in vojsko. Končala se je zakonsko uveljavljena diskriminacija istospolnih parov, samskim ženskam je ustavno sodišče pravkar vrnilo pravico do umetne oploditve, ki so jo izgubile z referendumom 2001.”

“Najhuje pa so povsod nazadovale ekonomske in socialne pravice žensk. Zelo je upadel delež žensk v plačanem delu. Najhuje je na Kosovu in v Severni Makedoniji. Razlike med povprečno žensko in moško plačo se povečujejo povsod. Žensko delo je postalo močno prekarno, z njim so pravice do plačane porodniške, 8 urnega delavnika, prostega vikenda, plačanega dopusta, ki ostajajo v zakonih, v praksi odletele skozi okno. Hudo se je poslabšala zdravstvena varnost, saj je v javno zdravstvo povsod vdrla privatizacija in z njo neskončne čakalne vrste, nazadovanje kvalitete storitev v javnem zdravstvu. Brez denarja ne moreš do dobrih zdravil. V majhni meri se je poslabšala tudi dostopnost, predvsem pa kvaliteta šolanja, visoko šolstvo postaja vse bolj plačljivo. Delež žensk v visokem šolstvu nazaduje. V šolah se otroci v BiH celo fizično ločeni, glede na to, kateri verouk si zberejo: katoliški, pravoslavni, muslimanski. V vseh treh primerih pa jih učijo, da je bog ustvaril žensko, da bi ubogala in stregla moškemu.”

The post Z ROKO V ROKI: REPRODUKTIVNO DELO OD SFRJ PA DO DANES, INTERVJU S SONJO LOKAR first appeared on Rdeča Pesa.

Pred slabim mesecem je okoljska organizacija Alpe Adria Green opozorila na projekt odprtja rudnika litija na avstrijskem Koroškem, v bližini slovenske meje. Ta teden so o projektu v bližini kraja Volšperk poročali novinarji RTV Slovenija, ki so se odpravili na lokacijo, kjer naj bi odprli rudnik. Po navedbah investitorja naj bi bil projekt izkopavanja litija v Koralpah, le 40 kilometrov od slovenske meje, že daleč. Namreč zaradi spremenjene avstrijske zakonodaje o podzemeljskem rudarstvu, za področja manjša od 10 hektarjev, ocena vplivov na okolje ni potrebna.

Za načrtovanim rudnikom litija stoji partnerski projekt Critical metals corp avstralskega podjetja European Lithium in ameriškega investicijskega podjetja Sizzle. Za projekt je leta 2011 European Lithium pridobil rudarske pravice, decembra lani pa je koroška deželna vlada dovolila izjemo pri presoji vpliva na okolje. Kot poročajo na RTV Slovenija, na lokaciji, kjer naj bi stal rudnik sicer ni nobene infrastrukture in se ne izvajajo nobene aktivnosti.

Začetki projekta Wolfsberg Lithium segajo že v 80-ta leta, ko je avstrijsko državno podjetje pričelo z raziskavami področja, kasneje je projekt predala v roke zasebnih podjetij. V European Lithium so v zadnjih desetih letih izvedli geološke raziskave, na podlagi katerih trdijo, da se na območju nahaja okoli 11 milijonov ton litija, ki bi jih izkopali v 15 letih. Napovedujejo izkop 800 tisoč ton litijeve rude letno in proizvodnjo 10 tisoč ton čistega litija. Za primerjavo, v letu 2023 so v Avstraliji, kjer pridelajo največ litija na svetu, proizvedli okoli 80 tisoč ton čistega litija.

Čeprav je ocen o vplivih rudnikov litija na okolje malo, se je v praksi kopanje litija izkazalo za okoljsko zelo nevarno in je drastično poslabšalo življenja lokalnega prebivalstva. Denimo rudarjenje v čilskem atakamskem rudniku naj bi povzročilo, da je območje že izgubilo 65 odstotkov tamkajšnjih vodnih zalog. Samo raziskovalna vrtanja v Srbiji v dolini reke Jadar, ki jih je od leta 2003 izvajala avstralsko-britanska multinacionalka Rio Tinto, so že povzročila znatno  okoljsko škodo. Znanstveniki so v tleh in sedimentih reke Jadar zaznali več desetkrat povišane vrednosti bora, arzena in litija ter posledično uničene poljščine v bližini vrtin. V dolini reke Jadar sicer Rio Tinto načrtuje 5-krat več izkopane rude letno kot avstrijski European Lithium. Prav zaradi potencialnih škodljivih vplivov na vodne vire in tla so pri Alpe adria green zahtevali, da se Slovenija vključi v postopek presoje čezmejnega vpliva na okolje.Zaobhajanja okoljske presoje vplivov projektov, ki naj bi zagotavljali zeleni prehod, so ob pomoči vladajočih pogosta praksa investitorjev, saj zanje zeleni prehod predstavlja le možnost za kovanje dobičkov. Spomnimo na primer napovedane postavitve 56 vetrnih elektrarn na Pohorju, kjer se je zasebni investitor z drobljenjem projekta želel izogniti skupni oceni škodljivosti projekta na okolje.

Da investitorji tovrstnih projektov mislijo le na dobiček, potrjuje tudi napovedana namera podjetja European Lithium, da bo izkopano litijevo rudo predelovala v Savdski Arabiji. Podjetje je najprej napovedovalo odprtje okoli 500 novih delovnih mest v rafineriji litijeve rude, ki bi stala v bližini rudnika v Avstriji, vendar so lani v podjetju sklenili pogodbo z arabskim podjetjem Obeikan Group, s katerim bodo načrtovali odprtje rafinerije izven Evrope. Kot razlog so v podjetju navedli cenejšo predelavo. Prav tako je simbolni dogovor za dobavo litija za avtomobilske baterije European Lithium sklenil z avtomobilskim podjetjem BMW. Lani junija je od podjetja prejel 15 milijonov evrov.

Čeprav ima projekt že dolgo zgodovino in se napovedani roki odprtja vsako leto prestavljajo v prihodnost, kaže delovanje vladajočih in podjetij, vpletenih v projekt na splošno sliko zelenega prehoda po meri kapitala, ki ga podpira Evropska unija zadnji dve desetletji.  Zaobhajanje okoljskih regulativ, selitev proizvodnje v države s cenejšo delovno silo in slabimi okoljskimi regulativami, povezovanje tako imenovanih zelenih tehnologij z industrijami in podjetji, ki močno prispevajo k okoljski krizi (naftna in avtomobilska industrija) so le primeri.

Kot smo na Rdeči pesi že pisali, se proti mnogim projektom kapitala borijo lokalci, okoljski aktivisti in delavci na različnih koncih sveta. Projekt izkopavanja jadarita v Srbiji je lani na ulice spravil več deset tisoč ljudi. Lokalno prebivalstvo, ki živi ob reki Uni na hrvaškem in v Bosni je preprečilo projekt uničenja reke z napovedano postavitvijo hidroelektrarne na njenem izviru. 

V zvezi z avstrijskim projektom izkopavanja litija je pred kratkim okoljska organizacija Alliance for nature vložila pritožbo na zvezno upravno sodišče, lokalci pa se zavedajo, da lahko projekt ogrozi zaloge pitne vode. Pri nas lahko slišimo pozive lokalcev, ki nasprotujejo projektom postavitev vetrnih farm v zavarovana okoljska območja, bogata z vodnimi viri. Potencial za upor zoper zeleni prehod od zgoraj pod taktirko kapitala, ki se požvižga na mnenja in dobrobit ljudi, obstaja. Za takšen upor bo potrebno organiziranje lokalnega prebivalstva in delovnih ljudi ter internacionalno povezovanje.

Jasno je, da ozelenitev kapitalizma ne bo odpravila okoljske krize in izboljšala življenja večine ljudi. Naša naloga pa ni, da izbiramo med tehnologijami, ki nam jih ponuja kapitalizem, ampak moramo spremeniti sistem v takega, ki bo zadovoljeval potrebe večine ljudi, ne pa dobičke manjšine. Namesto električnih avtomobilov, jaht in zasebnih letal potrebujemo dostopen javni potniški promet; namesto luksuznih vil in elitnih poslovnih stavb energetsko čim bolj samooskrbna javna stanovanja, šole, knjižnice; namesto globalnih prehranskih in surovinskih verig lokalno in trajnostno pridelavo in porabo hrane ter surovin.

The post UPRIMO SE RUDNIKU LITIJA PRED NAŠIM PRAGOM first appeared on Rdeča Pesa.

Nov seznam ekosocilaističnega čtiva, ki ga je pripravila tovariška organizacija Climate & Capitalism, je kot nalašč za mrzle zimske dni. V preteklosti smo že objavili obsežen nabor 20 knjig s področja marksistične ekologije, ki ga lahko najdete na tej povezavi https://bit.ly/39D8vii.

Tokrat se priporočila za branje osredotočajo na mite o kapitalistični ekologiji, lažeh naftne industrije, gozdovih, mestih, začetkih fašizma, agrobiznisu in boleznih.

Za pokušino: Prvi predlog čtiva, ECOLOGY FOR THE 99%: Twenty Capitalist Myths Debunked, v preprostem jeziku pojasnjuje, zakaj so politike trgovanja z emisijami ogljika neuspešne, zakaj kapitalistično gospodarstvo ne more temeljiti na obnovljivih virih energije in zakaj bi morali protestirati proti prekomerni proizvodnji in ne proti prekomerni porabi.

The post EKOSOCIALISTIČNO ČTIVO ZA ZIMSKE DNI first appeared on Rdeča Pesa.

V medijskih povzetkih leta 2024 so še posebej izstopale tri teme: vojna, neenakost in z njo povezano povečevanje bogastva milijonarjev in milijarderjev ter naraščanje revščine. O teh temah smo veliko pisali tudi na Rdeči pesi. Prevladujoči mediji so stanje preteklega leta v veliki meri analizirali v skladu s pogledi voditeljev držav imperialističnega centra, dali glas podjetnikom in lastnikom kapitala, ki so tako ali tako že nosilci moči v družbi, medtem ko smo o delavskih bojih slišali bore malo ali nič.

Zgodbe delavskih bojev in delavskega organiziranja le poredko najdejo svoj prostor v osrednjih medijih. To lahko daje vtis (pa čeprav naša vsakdanja življenja dokazujejo nasprotno), da je razredni boj mrtev, da je delavski razred neorganiziran in poražen. Kljub temu, da je članstvo v sindikatih in sindikalno organiziranje globalno gledano v upadu, pa številni delavski boji po svetu dokazujejo ravno nasprotno. Dokazujejo, da je kapitalizem v krizi in nakazujejo zaostrovanje delavskih bojev.

Izbruhi vedno bolj ekstremnih gospodarskih kriz v zadnjih desetletjih so poglobili parazitizem in brezobzirnost finančne oligarhije, katere ogromno bogastvo je vse  bolj ločeno od proizvodnje. Vladajoči razred se je na krize odzval tako, da je poskrbel za reševanje bank in podjetij, kar smo nazadnje najbolj očitno opazili v prvem letu pandemije COVID-19. Pandemija je razkrila brezbrižnost kapitalističnih vlad do življenj delovnih ljudi, saj so ponovno dale prednost dobičkom podjetij pred javnim zdravjem. 

Medtem ko mediji s promocijo podjetništva in »inovacij« vzpodbujajo nadaljnje bogatenje superbogatih, je realnost za široko množico svetovnega prebivalstva precej drugačna: naraščajoči življenjski stroški, stagnacija plač in razgradnja ter propadanje javnih storitev. Po podatkih Svetovne banke skoraj 700 milijonov ljudi (ali 8,5 odstotka svetovnega prebivalstva) živi v skrajni revščini, ki je opredeljena kot dohodek, nižji od 2,15 dolarja na dan. Približno 3,5 milijarde ljudi (44 odstotkov človeštva) pa živi z manj kot 6,85 dolarja na dan.

Vse bolj majavi temelji obstoječega reda in zaostrovanje stisk običajnih ljudi pa so privedli do zaostrovanja razrednega boja. V Združenih državah Amerike je bilo leta 2023 več kot 450.000 delavcev vključenih v daljše prekinitve dela, kar je 280-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom in vrnitev na raven pred pandemijo. Te stavke so zajemale različne panoge in poklice od delavcev in delavk v avtomobilski industriji, hollywoodskih pisateljev in pisateljic, medicinskih sester do učiteljic in učiteljev. Krepitev razrednega boja se je nadaljevala tudi leta 2024, ko so stavkali delavci v letalski industriji Boeing, akademski delavci in delavke, telekomunikacijski delavci ter delavci in delavke v podjetjih Amazon in Starbucks. Ministrstvo za delo ZDA je poročalo o podvojitvi števila prošenj za sindikalno zastopanje, in sicer s 1638 v proračunskem letu 2021 na 3286 v proračunskem letu 2024.

V preteklem letu so delavke in delavci v Argentini, Gvineji in Nigeriji sprožili močne splošne stavke, da bi se uprli varčevalnim ukrepom, ki so ogrozili njihovo preživetje in jih pahnili v revščino. Tudi v Keniji je na milijone mladih demonstriralo proti varčevalnim ukrepom, temu pa je sledil stavkovni val, ki je zajel delavce in delavke v številnih panogah. Na Severnem Irskem je potekala največja stavka v več kot pol stoletja, ko je 225.000 delavcev javnega sektorja zahtevalo boljše plače in delovne pogoje. V Grčiji in Italiji so delavci v množičnih protestih proti privatizaciji, zniževanju plač in zmanjševanju socialne zaščite zaustavili glavne gospodarske sektorje. Ne pozabimo na bojkote pošiljk orožja, ki so jih prav tako izvedli pristaniški delavci in s tem preprečili dostavo orožja za izvajanje genocida nad Palestinkami in Palestinci.

Obsežne stavke so se zvrstile tudi po vsej Aziji, med drugim v Južni Koreji pri prevoznikih in zaposlenih v Samsungu in na Šrilanki pri železniških delavcih. V Mehiki so se delavci v jeklarstvu in avtomobilski industriji uprli nizkim plačam in pogojem, ki so jih uvedle nadnacionalne korporacije. Tem so se z organizacijo stavk zoperstavili tudi rudniški delavci v Čilu in brazilski pristaniški delavci. V Nemčiji so stavke v podjetjih Lufthansa in Volkswagen razkrile vse večje nezadovoljstvo delavcev, ki so se pričeli povezovati z okoljskimi aktivisti.

Kljub temu, da delavske stavke niso povsod dosegle želenega učinka in so pogosto padle zaradi sindikalne birokracije same, je naraščanje števila stavk in organiziranje stavk mimo sindikalnih birokratov dokaz, da je delavski boj še kako živ. Pokazale so, da obstaja potreba po novih delavskih organizacijah in odborih, ki jih nadzorujejo delavci sami. Pogoji za to pa izhajajo iz globalnega kapitalizma: od imperialističnih vojn, neenakosti do podnebnega zloma – vse to prispeva k organiziranju in boju milijonov delavcev in delavk po svetu. V Rdeči pesi pa si bomo prizadevali, da bomo o njih še naprej in še bolj pogosto poročali. 

The post KRIZA KAPITALIZMA IN ZAOSTROVANJE RAZREDNEGA BOJA  first appeared on Rdeča Pesa.

Elon Musk se je ponovno znašel na prvih straneh osrednjih medijev. Tokrat ne zaradi njegove pojavnosti v bližini Donalda Trumpa, temveč zaradi medijske kampanje za izpustitev britanskega skrajnega desničarja Tommya Robinsona. Zakaj je Muskov medijski angažma spravil na noge predvsem liberalce in naletel na obsodbo pri političnih voditeljih, ki so se v tednih pred tem ob rokovanju z njim še nasmihali v kamere?

Musk je že dobro poznan po radodarnih finančnih vložkih na politični desnici. Liberalni politični establišment z mediji na čelu pa se z obsojanjem Muskovega financiranja nazadnjaških strank obnašajo hinavsko in ignorantsko, saj načelno nimajo nič proti takšnim oblikam financiranja političnih strank. Ravno nasprotno.  Tudi sami rade volje sprejemajo ogromne donacije iz strani lastnikov kapitala, nepremičninskih lordov, fosilnih magnatov. S tem, ko poudarjajo, da Musk podpira »skrajno« desnico, utrjujejo predstavo, da sicer obstaja »normalna« desnica, ki pa bi jo lahko finančno podprl brez dviganja prahu in kontroverznosti. 

Muskovo financiranje ni samo podpora določenim političnim strankam, kot sta na primer AfD v Nemčiji in Reform UK, stranka Nigela Faraga v Veliki Britaniji, ki sta obe prejeli izdatne zneske iz njegovega žepa. Gre za podporo politični opciji, ki najbolj koristi pripadnikom njegovega razreda: lastnikom kapitala ali najbogatejšim vladajočim slojem. Muskovo financiranje ni samo spogledovanje s skrajno desnimi politikami, ampak je premišljen vložek v politiko, od katere bo za vladajoči razred »izboril« davčne odpustke in dodatne subvencije kapitalu na račun delovnih ljudi.

Zakaj torej ne smemo verjeti Olafu Sholtzu, ki je v svojem novoletnem nagovoru izrazil zaskrbljenost zaradi Muskovega vmešavanja v nemško politiko? Zato ker tudi evropski politični vrh že tako ali tako vodi politiko, ki je naklonjena takšnim, kot je Elon Musk. Vodi politiko davčnih odpustkov na račun siromašenja javnih storitev, socialnih transferjev in družbenih potreb na sploh. Tudi zato, ker je celoten vladajoči razred v medijih utrjeval predstavo o »genialnem podjetniku«, ki bi naj bil vzgled mladim generacijam. 

Elon Musk je nedvomno velika nevarnost za delavski razred. Z največjo donacijo v zgodovini ameriških volitev v znesku 277 milijonov dolarjev se je zavezal, da bo v vlogi svetovalca na ameriškem “Ministrstvu za vladno učinkovitost” še dodatno »pospešil« proces razgradnje javnih sistemov, s tem ko je že napovedal korenite spremembe v davčni politiki ZDA. 

Njegove tovarne avtomobilov Tesla so znane po tem, da delavci in delavke psihično in fizično izgorevajo, omedlevajo od izčrpanosti, delajo dolge nadure in vikende. Tesla je po številu varnostnih kršitev na delu daleč presegla povprečje drugih ameriških avtomobilskih tovarn. Kršitev je zagotovo mnogo več, saj so zaposlene in zaposleni  podvrženi njegovim grožnjam glede ustanovitve sindikata. Tesla je edina avtomobilska tovarna brez sindikata.  

Kljub svojemu bogastvu na račun ameriških delavk in delavcev Elon Musk leta 2018 ni plačal niti centa zveznih davkov na dohodek. Ko je leta 2021 vendarle poravnal davčne obveznosti, je znesek predstavljal zgolj 10 odstotkov povečanja njegovega premoženja v tistem letu. Rast vrednosti naložb – glavni vir dohodka najbogatejših – je namreč obdavčena bistveno nižje od običajnih plač in dohodkov. Za primerjavo, povprečna ameriška družina je istega leta plačala 14,9-odstotno davčno stopnjo na svoj zaslužek.

Nedavno je obljubil zmanjšanje proračunskih izdatkov ZDA za kar 200 milijard dolarjev, kar bi prizadelo širok spekter javnih storitev – od socialne varnosti in zdravstvenih programov, kot sta Medicare in Medicaid, do izobraževanja ter pomoči pri hrani in stanovanjih. Prihajajoča Trumpova administracija bo še bolj očitno vlada bogatih, ki jo bodo bogati vodili za bogate. 

Bolj očitno zaradi tega, ker bodo v njej sodelovali tudi demokrati, ki so mesece poprej svarili pred  fašizmom. Nedavno smo takšen politični konsenz videli tudi v primeru Francije, kjer je Macron samo potrdil znani rek: ko ima liberalec izbiro med podporo komunizma ali fašizma, se bo zmeraj odločil za fašizem. Zato ne smemo verjeti političnim voditeljem, ko svarijo pred Elonom Muskom medtem ko v isti sapi dajejo koncesije najbogatejšim, pospešujejo podnebni zlom in uničujejo javne storitve. Uslužnost kapitalistične države je namreč tista, ki je omogočila in celo vzpodbudila vzpon Elonov Muskov.

The post ELON MUSK: SOVRAŽNIK DELOVNIH LJUDI first appeared on Rdeča Pesa.

“No, kot veste, marsikatera stvar v življenju ni pravična, bogati ljudje si jo lahko privoščijo, revni pa ne.” Tako je na vprašanje, zakaj je njegova vlada odpravila vsakršno državno pomoč za revne ženske, ki so potrebovale splav, odgovoril nedavno preminuli nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter. Če spremljamo poročanje osrednjih medijev ob njegovi smrti, dobimo predstavo, da je njegovo politično kariero v celoti zaznamovalo aktivno “zavzemanje za človekove pravice, za izboljšanje položaja črnskega prebivalstva v ZDA in za mir v svetu.” Toda realnost je mnogo mračnejša. 

Lastnik obsežnih in donosnih arašidovih polji je na velika vrata v ameriško politiko vstopil leta 1971, ko je postal guverner domače zvezne države Georgia. Pet let zatem je v volilni tekmi premagal tedanjega republikanskega predsednika Gerlada Forda in postal 39. predsednik ZDA. 

Pomembno vlogo pri njegovem pohodu na oblast je imela Trilateralna komisija. Zasebna združba vplivnih lastnikov kapitala, političnih in medijskih voditeljev, ki je bila ustanovljena na pobudo bankirja Davida Rockefellerja. Ta je podprla Carterjevo kandidaturo z namenom, da bi ta preko njegove spravljive retorike in videza običajnega ameriškega kmetovalca pomagal umiriti družbeno vrenje delovnih ljudi, ki je zajelo ZDA v 70-ih letih 20. stoletja. 

Njegova vpetost v strukture vladajočih razredov in njegova pripravljenost zasledovati interese najbolj privilegiranih delov družbe se je pokazala že pri sestavi predsedniškega kabineta. Na položaj svetovalca za nacionalno varnost je imenoval militantnega anti-komunista Zbigniewa Brzezinskega. O njegovih preostalih imenovanjih pa najbolje pričajo besede takratnega novinarja New York Timesa, Toma Wickerja, ki je dejal “Kakor za zdaj kažejo dokazi, je gospod Carter izbral zaupanje Wall Streeta.”

Bil je naslednji v vrsti ameriških predsednikov, ki so kljub drugačnim predvolilnim obljubam znatno povečali vojaški proračun. Zgolj v prvem letu svojega mandata se je omenjeni proračun povečal za več kot 10 milijard ameriških dolarjev. Trošenje za nove stroje smrti je na drugi strani spremljalo varčevanje pri osnovnih potrebah delovnih ljudi v ZDA. Carterjeva administracija je na primer takoj po prevzemu oblasti odpravila program, ki je skoraj milijonu in pol najrevnejših otrok zagotavljal brezplačno mleko v šolah. “Prihranek” pri tem je bil pičlih 25 milijonov ameriških dolarjev na leto. 

V času njegovega predsednikovanja je prišlo do pomembnih korakov v smeri deregulacije nekaterih ključnih panog gospodarstva. Med njimi velja omeniti letalski in železniški promet, proizvodnjo in distribucijo zemeljskega plina ter nafte. Ostro je nastopil proti stavkajočim rudarjem, ki so v začetku leta 1978 sprožili 111-dni trajajočo prekinitev dela z namenom izboljšanja delovnih pogojev. Nekaj časa se je celo resno poigraval z zamislijo, da bi na stavkajoče rudarje poslal vojsko. Prav ta stavkovna izkušnja in odziv vodstva demokratske stranke na čelu s Carterjem je močno prispevala k politični odtujitvi velikega deleža delovnih ljudi v Apalaškem gorovju od demokratske stranke. Tudi s to prelomnico v razrednem konfliktu lahko pojasnimo ogromen delež glasov, ki jih danes zaradi tega prejema izvoljeni ameriški predsednik, republikanec Donald Trump. 

Carterjeva administracija je v tujini z vojaško in drugo pomočjo pomagala ohranjati na oblasti številne nazadnjaške diktature. Od Filipinov, preko Nikaragve do Salvadorja. Do zadnjega je na tronu pomagala vzdrževati iranskega šaha Rezo Pahlavija, ki se je nato po revolucionarnih spremembah zatekel prav v ZDA. 

V desetletjih po predsednikovanju je Carter vložil napore v uspešne kampanje cepljenja proti nalezljivim boleznim in v zavzemanje proti ameriškim vojaškim intervencijam po svetu. A kljub temu je potrebno na njegovo dediščino gledati s kritičnimi očmi. Izkazal se je za dobrega varuha kapitalističnega reda in ameriške dominacije v svetu. Sledili so mu voditelji, ki so na temelju njegovih davčnih razbremenitev za najpremožnejše in obračuna z organiziranim delavstvom, zgolj še utrdili spone kapitalističnega izkoriščanja ter ameriškega imperializma.

The post CARTERJEVA DEDIŠČINA first appeared on Rdeča Pesa.

Pa je leto spet okoli. Vstop v novo leto, ki je s spremembo letnice stopilo na mesto starega, smo mnogi obeležili v krogu prijateljev ali družine. V sproščenem vzdušju smo večerjali, odštevali in se naposled poslovili od odhajajočega leta. 

Leto 2024 je postreglo z množico turbulentnih dogodkov, ki v prihodnosti utegnejo krojiti podobo sveta, v katerem živimo. Po drugi strani doma in po svetu na oblasti ostaja isti družbenoekonomski sistem, v katerem revna večina še naprej gara za dobiček bogate manjšine, prav tako ostajata nerešeni stanovanjska in podnebna kriza. V Gazi še vedno poteka genocid.

V lanski poslanici smo zapisali, da v novo leto vstopamo borbeno. V preteklem letu smo skušali spremljati različna dogajanja in družbene krize ter poročati o njihovih vzrokih. Na Rdeči pesi bomo tudi v letu 2025 poročali in pisali o tematikah, ki v osrednjih medijih in politiki naletijo na gluha ušesa. V letu, ki je pred nami, se bomo potrudili kar se da redno poročati o družbeni, ekološki in politični krizi sodobnega kapitalizma ter naprednih odziv nanjo.

Socialist in politični teoretik Antonio Gramsci je nekoč zapisal, da naj bo namesto novega leta prelomna in nova sleherna ura. Obračun s preteklostjo in odločen začetek, ki ju navadno prinaša novo leto, moramo zato poiskati tudi v dneh po novem letu in se organizirati v boju za pravičnejšo prihodnost.

Pogumno naprej!

The post OB NOVEM LETU: POGUMNO NAPREJ! first appeared on Rdeča Pesa.

Ob pridušeni svetlobi, s pridihom romantične nostalgije, nam bodo na Valentinov večer, 14. 2. 2025, od 18. do 21. ure srca ritmično utripala v pixel grafiki ob retro igralnih izkušnjah.

To bo večer, ko vam bo dovoljeno, da se zaljubite…

…v iskrenost retro konzol in iger za DOS, o katerih ste slišali pripovedovati druge, ki ste jih igrali v mladosti, ali pa jih (še vedno na skrivaj) igra vaša boljša polovica.

Skozi večer pa bo potekal tudi poseben retro-igričarski turnir za unikatno Valentinovo zlato disketo.

Pocrkljajte se z nepozabnim Valentinovim v Računalniškem muzeju, ki je del kulturne četrti Šiška. Zagotovite si vstopnice za dogodek v spletni predprodaji.

The post LUV večer v Računalniškem muzeju first appeared on Računalniški muzej.

Zadruga Na prostem živi!

Iz projekta Na-prostem.si je nastala zadruga, ki je na koncu leta 2024 začela svoje poslanstvo na lokalni sceni.

Zadrugo sestavljajo člani, ki na demokratičen način oblikujejo delovanje zadruge same. Člani odločajo kaj in kako bo zadruga opravljala svoje storitve, na katere razpise se bo prijavljala in kje se bo pojavljala.

Kristijan Tkalec nam bo predstavil kako je zadruga nastala, kako funkcionira, kaj ponuja in zakaj bi se sploh včlanili v zadrugo. Pogledali bomo prednosti zadruge, trenutne aktivnosti in šli čez plane zadruge za leto 2025.

Kot ponavadi, bo po predavanju sledila javna debata ter tudi odločanje o tem kaj naj bosta temi naslednjih dveh srečanj.

vir slike: David Revoy (CC-BY-4.0)

The post №21: Na prostem, zadruga za odprto kodo, z.o.o. – cilji, plani, članstvo first appeared on Računalniški muzej.

VABILO: Delavnica za razpis Projekti sodelovanja 2025

Motovila (CED Slovenija) naslednji torek, 17. 12. od 9:30 do 13:30 v Računalniškem muzeju v Ljubljani v sodelovanju s PiNO (točka CERV) in Umanotero organizira delavnico za prijavitelje na razpis KULTURA – Projekti evropskega sodelovanja za leto 2025.

Predstavili bomo razpis, vključno z vsemi pomembnimi novostmi, ki jih prinaša.

Ustvarjalna Evropa bo s finančnimi ukrepi v letu 2025 podpirala digitalni prehod kulturnega in ustvarjalnih sektorjev, njihov trajnostni pristop pri zasnovi in izvajanju projektov, vključevanje in enakost spolov ter krepila mednarodno sodelovanje.

Na delavnici se bomo posebej posvetili dvema od štirih prečnih prioritet – zelenemu prehodu ter vključevanju in enakosti spolov, zato smo v goste povabili področni strokovnjakinji, Neno Bibica, vodjo nacionalne kontaktne točke CERV in dr. Renato Karba iz Umanotere.

Prijavni rok za razpis Projekti evropskega sodelovanja 2025 se izteče 13. 5. 2025.

Obvezne so spletne prijave najkasneje do ponedeljka, 16. 12. do 13:00 oziroma do zapolnitve mest.

REGISTRACIJA na Motovilini spletni strani.

Priporočamo obisk vsem, ki se boste prijavljali na razpis!

The post Delavnica za razpis KULTURA – Projekti evropskega sodelovanja 2025 (COOP) first appeared on Računalniški muzej.

Vljudno vas vabimo na slovesno predajo prenosnega računalnika, ki je bil ključen za komunikacijo in snemanje med alpinističnimi odpravami Tomaža Humarja, v zbirko Računalniškega muzeja. 

Prenosnik, ki ga je ekipa “Dhaulagiri Live ‘99” uprabljala v baznem taboru za internetni prenos  solo vzpona Tomaža Humarja v južni steni Dhaulagirija, bo odslej pričal o tehnoloških inovacijah v ekstremnih pogojih.

Na dogodku bodo sodelovali predstavniki Računalniškega muzeja, Ogrodja, Jan Žorž in Tomaž Humar mlajši, ki bodo osvetlili pomen te tehnologije in sodelovanja pri alpinističnih podvigih. Dogodek bo vključeval tudi krajšo predstavitev izsekov iz epizode “Streaming iz Everesta” posvečene tej zgodbi. 

Vabljeni, da se nam pridružite pri ohranjanju informacijske in alpinistične dediščine!

Po uradnem delu bo sledilo neformalno druženje z mreženjem in predstavitvijo projekta Pol-pismeni, ki v kontrastu z ekstremnimi dosežki predstavlja vsakdanje, a zato nič manje nevarne spletne spodrsljaje. 

Dogodek soorganizirata Ogrodje x Računalniši muzej.

The post Zadnji geekout v letu: Ogrodje x Računalniški muzej – Streaming iz Everesta in Pol-pismeni first appeared on Računalniški muzej.

Projekt »Pol-pismeni« skozi humorne zgodbe osvetljuje izzive slabe medijske pismenosti in nevarnosti v digitalnem svetu. Povezan je z razstavo v Računalniškem muzeju in spodbuja kritično razmišljanje ter odgovorno rabo tehnologije. Na srečanju boste prisluhnili radijski igri, ki je rezultat kolesja neresničnih informacij, in ob njej diskutirali o pasteh neustrezne medijske pismenosti.

Dogodek je namenjen mladim (15+) in odraslim občinstvom.

The post Delavnica Pol-pismeni v Knjižnici Otona Župančiča first appeared on Računalniški muzej.

Drage obiskovalke in obiskovalci! V četrtek, 20.12., obisk muzeja žal ni mogoč. Se vidimo jutri!

The post Muzej zaprt zaradi decembrske višje sile first appeared on Računalniški muzej.

Drage obiskovalke in obiskovalci. Danes obisk muzeja žal ni mogoč. Se vidimo naslednjič!

The post Muzej zaprt zaradi decembrske višje sile first appeared on Računalniški muzej.

The post Odprti laboratorij z demonstracijo restavratorskih tehnik: rekonstrukcija Apple I računalnika first appeared on Računalniški muzej.

Kaj si mislimo o tuji in lastni digitlani in medijski pol-pismenosti bomo spregovorili v prijetnem okolju Placa Izolanov, v soboto 30.11. ob 11h.

Pogovor bosta vodila Drago Mislej (Mef) in Gaja Zornada, poslušali pa si bomo radijske miniaturke iz cikla zgodb Pol-pismeni, ki so rezultat kolesja neresničnih informacij.

Projekt »Pol-pismeni« skozi humorne zgodbe osvetljuje izzive slabe medijske pismenosti in nevarnosti v digitalnem svetu. Povezan je z razstavo v Računalniškem muzeju in spodbuja kritično razmišljanje ter odgovorno rabo tehnologije.

Dogodek je namenjen mladim (15+) in odraslim občinstvom.

The post Pol-pismeni v Placu Izolanov first appeared on Računalniški muzej.

Prenos tudi na Twitchu: twitch.tv/racunalniskimuzej

Vsako soboto pred očmi obiskovalcev naš eksperimentalni arheolog poustvaja tisto, kar je pred skoraj pol stoletja gnalo Steva Wozniaka od osnovnih komponent do prvega delujočega Apple I. Proces in delo lahko spremljate v živo, zraven pa postavite tudi kakšno vprašanje.

Ogled odprtega laboratorija je vključen v vstopnico za razstavo. Prijava ni potrebna.

Apple Computer 1, kasneje bolj znan kot Apple I, je 8-bitni osebni računalnik, ki ga je zasnoval Steve Wozniak in javnosti predstavil preko Apple Computer Company (zdaj Apple Inc.) leta 1976, podjetja, ki sta ga s Stevom Jobsem ustanovila za potrebe trženja Apple I. Ko je meseca julija 1976 prišel na tržišče je bila cena za nakup Apple I povednih 666,66 ameriških dolarjev (preračunano v današnji denar je to približno 3370 eur).

The post Odprti laboratorij z demonstracijo restavratorskih tehnik: rekonstrukcija Apple I računalnika first appeared on Računalniški muzej.