Video overview

Overview: LAPP, as part of the ESCAPE Collaboration work programme, and in collaboration with the CC-FR Competence Centre is organizing the third Gray Scott summer school from 23 June to 4 July 2025. This summer school on High Performance Computing, in a unique format and entirely free of charge, will be dedicated to programming and optimization on Heterogeneous Architectures.

The school will cover the optimisation of computations on different types of hardware (CPU, GPU), presenting their respective characteristics, architectures and bottlenecks. It will cover generic optimisation methods applicable to all types of hardware, as well as the various libraries, technologies and languages available to achieve the best possible performance. Ideally, the peak performance of the machine.

• Hardware: CPU, GPU
• Languages considered: C++17, C++20, CUDA, Fortran, Rust, Python, Julia
• Libraries considered: SYCL, Eve, Numpy, cunumerics, legate, Jax, Thrust, cuPy, pycuda and PyTorch
• Compilers considered: G++, Clang++, nvc++, gfortran, nvfortran, dpc++. 
• Profiling tools: Valgrind, Maqao, Perf, NSight, Malt and NumaProf

All the methods will be illustrated on simple examples, such as Hadamard products, reductions, barycentre calculations and matrix products, in order to be applied to a single problem: the simulation of a Gray Scott reaction.

This problem is simple enough to be understood quickly and complex enough for compilers to have difficulty optimising it without help. Each method will be broken down into a simple version, using default options, and one or more advanced versions, which will allow their advantages and disadvantages to be discussed and quantified.

 

 

How to attend the Gray Scott School 2025:

NCC Slovenia is offering a distance learning in Ljubljana, where one of the various satellites in Europe will take place.

The satellite will take place in hybrid format - the speakers will be present in France, and will stream via Zoom. Our lecturers will be in the room to help participants with access and implementation. At the same time, there will be a discord next to it, where the discussion will take place. 

Date and location:

• 23.6., 24.6., 26.6 - 4.7.2025 Faculty of Mechanical Engineering, Aškerčeva c. 6, (Room II/3B)
• 25. 6. 2025 IJS - Teslova ulica 30, 1000 Ljubljana,  

 

---

Overview: Together with NVIDIA and OpenACC organization, EuroCC2 will host a virtual Profiling AI Software Bootcamp on July 10, 2025.

The Profiling AI Software Bootcamp covers the process and tools needed to profile AI and machine learning applications to fully utilize high-performance systems. Attendees will learn to profile applications using NVIDIA Nsight™ Systems, a system-wide performance analysis tool; analyze and identify optimization opportunities; and improve performance of applications to scale efficiently across systems of any quantity or size of CPUs and GPUs. Additionally, this bootcamp will walk through the system topology to learn the dynamics of multi-GPU and multi-node connections and architecture.

People who complete the bootcamp are encouraged to apply to participate in the upcoming EuroCC AI Hackathon, which will be open for applications shortly.

Due to EuroCC2 regulations, generic or private email addresses cannot be accepted. Please use your official university or company email address to prove your affiliation when applying.

Application Deadline: 16th June 2025

Prerequisites: Basic experience with Python programming and PyTorch distributed training. 

Event format: This bootcamp will be hosted online in Central European Summer Time (CEST). All communication will be through Zoom, Slack and email.

Compute Resources: Attendees will be given access to a GPU cluster for the duration of the bootcamp. 

---

Description: In the three-day course, the use of the OpenFOAM software package, which is currently the most developed open-source CFD system, will be demonstrated. As the name itself suggests, it is an open-source system that any user can enhance according to their needs. Initially, the use of ParaVIEW, a graphical environment for visually reviewing and processing data from OpenFOAM, will be shown. This will be followed by an explanation of how the OpenFOAM environment, with demonstrations of simple examples. Since the foundation of CFD is the mesh, the use of three open-source mesh generators will be demonstrated: GMSH, BlockMesh, and SnappyHexMesh. Subsequently, the application of various areas within the OpenFOAM environment will be explained and demonstrated, including:

• Fluid transport
• Transient simulations
• Transient data processing (animation, particles in flow)
• Multiphase flows
• Multi-region simulation (Multi-region)
• Running cases in an HPC system utilizing OpenFOAM's parallel capabilities
  
  

Difficulty: Advanced

Language: According to applications

Date and time:  16. 06. 2025 from: 9:00 - 13.00 
                            17. 06. 2025 from: 9:00 - 13:00
                            18. 06. 2025 from: 9:00 - 13.00

Max. number of participants: 30

Virtual location: ZOOM

Prerequisite knowledge: The basics of the Linux operating system and the basics of fluid mechanics and Python programming.

Target audience: The training is aimed at students and staff in academia and industry who want to learn more about the OpenFOAM open source CFD platform.

Workflow: The training is on-line, in the mornings. The interactive work is done via remote access to the HPC system at ULFS. 

After the workshop you wil:

• Be able to connect to HPC@ULFS with NoMachine client and work in HPC Linux environment
• Understand the theoretical background of the Computational Fluid Mechanics (CFD), especially of the Finite Volume Method (FVM)
• Be able to set up CFD mesh using different open source programs for CFD mesh design (OF – Block Mesh, GMSH)
• Be able to setup complete OF case (mesh, pysical model, inital and boundary conditions, ...)
• Be able to setup and run various OF cases in parallel on an HPC cluster
• Be able to preview and post-process OF results

 

 

Organiser:

Lecturers:

Ime:	Dr. Aleksander Grm
Opis:	Aleksander Grm graduated with a Bachelor's degree in Physics from the Faculty of Mathematics and Physics at the University of Ljubljana. He then completed a Master's degree in Applied Mathematics at ICTP/SISA in Trieste, Italy. After the MSc, he continued his studies at the University of Kaiserslautern in Germany and obtained a PhD in Industrial Mathematics. After the PhD, he worked partly in academia and fully in industry. In 2014, he moved to the University of Ljubljana to work in basic and applied research and to teach young people mechanics and mathematics at the engineering level.
E-mail:	aleksander.grm@fs.uni-lj.si

Ime:	Dr. Pavel Tomšič
Opis:	He is a research assistant at ULFE and is well qualified for several HPC related topics. He is actively involved in efforts to raise competencies in the field of supercomputing, such as the Partnership for Advanced Computing in Europe (PRACE). He is also coordinator of Erasmus + project SCtrain - a strategic partnership for the transfer of knowledge from supercomputing between Slovenia, Austria, the Czech Republic and Italy. As part of the EuroHPC project for the establishment of European National Competence Centers in the field of supercomputing (EuroCC), he is the champion for Training and Skills Development for NCC Slovenia.
E-naslov:	pavel.tomsic@fs.uni-lj.si

---

Four-day intensive training for early-stage researchers:

• When: 22. - 26. September 2025
• Where: University of Nova Gorica, Gorica, Slovenia (campus Rožna Dolina: map)

This workshop is tailored for PhD students and early-career scientists eager to learn how to discover and engineer nanobodies — single-domain antibody fragments derived from camelid heavy-chain antibodies.

Participants will engage in a program consiting of lectures, hands-on laboratory sessions, and interactive computational tutorials. You will learn to identify nanobody candidates both in silico (using computational tools) and in vitro (through wet-lab panning techniques).

🔬 What You’ll Learn

• How nanobody libraries are constructed, characterized, and screened

• Computational workflows to model, rank, or design nanobody candidates

• Hands-on training with phage display and wet-lab selection of antigen binders

🎯 Who Should Apply?

This workshop is open to PhD students with a basic background in biochemistry, molecular biology or related fields. It’s ideal for researchers ready to integrate nanobody discovery into their work—computationally, experimentally or both. We will select 12 participants based on their submitted abstract and motivation letter. To encourage learning from each other, all accepted participants are expected to deliver a 10-minute short presentation in the daily PhD2PhD sessions. Successful applicants will be notified and asked to pay a €300 registration fee (see FAQ for what is included).

🧠 PhD2PhD Session

Each registered participant presents either their current PhD project as it relates to nanobody research or a method/idea they plan to adopt. Talks are strictly 10 minutes, followed by a moderated discussion with peers and lecturers. Participation in these sessions is a requirement of registration.

🤝 Collaboration & Networking

The program includes informal discussion rounds, dedicated networking events, and social activities designed to foster connections and future collaborations.

💰 Funding & Support

This workshop is supported by:

          

 

---

 

Meteorologi na Neurje.si poročajo, da segrevanje Sredozemskega morja že sedaj dosega rekordne stopnje. To morje je sicer že dlje časa nadpovprečno toplo, vendar v teh dneh prihaja do intenzivne faze segrevanja. Vztrajno območje visokega pritiska nad osrednjim Sredozemljem, pomanjkanje vetra in malo oblakov prispevajo k temu dvigu temperature morske vode.  

Nobenega dvoma ni, da kljub vplivom naravnih dejavnikov, kot so morski tokovi in atmosferska nihanja, glavno vlogo pri povečanih temperaturah igra dvig koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi. Povečane koncentracije teh plinov so posledica nebrzdanega fosilnega kapitalizma, ki je iz podzemlja osvobodil na tisoče ton dolgo pokopanega premoga in nafte. Fosilna goriva kapital uporablja za neskončno širjenje proizvodnje in večanje svojih dobičkov. Kljub silovitemu zaostrovanju podnebne krize, ki ga te dni z vročinskim valom še kako občutimo na lastni koži in ki se šteje v vse večjih smrtnih žrtvah,  se ta trend v zadnjih letih še krepi, na primer s ponovnim odpiranjem termoelektrarn v Nemčiji ter skrajno reakcionarnimi potezami trenutne ameriške administracije (Drill, baby, drill!).

Povečane koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi in s tem segrevanje podnebja prinašajo tudi katastrofalne posledice za morske ekosisteme. Povečana absorpcija ogljikovega dioksida iz atmosfere zakisljuje morja, zaradi česar kalcifikacijski organizmi, kot so korale, plankton in školjke težje gradijo svoje oklepe in skelete. To vpliva tudi na druge morske organizme in ima kaskadne učinke v prehranjevalni verigi. 

Oceani se že od sedemdesetih dalje segrevajo, saj posrkajo velik del presežne toplote, ki se kopiči v atmosferi. Toplejša morja povzročijo migracije morskih organizmov, kar prav tako spremeni prehranjevalne verige in poruši ekosisteme. V skrajnih primerih ekstremni vročinski valovi pobijejo morske organizme na nekem območju.

Prav tako se s segrevanjem morske vode zmanjšuje vsebnost kisika v njej, kar lahko v kombinaciji s povečeno količino hranilnih snovi v vodi povzroči cvetenja morja in pomanjkanje kisika za morske organizme. Tudi to lahko povzroča velike motnje v ekosistemih.

Ti dejavniki posebno močno vplivajo na zaprta morja, kakršno je Sredozemsko morje, še več škode pa povzročijo v Jadranskem bazenu, ki je še bolj nepretočen.

Dvig temperature morja pa  nima le uničujočih posledic za morske ekosisteme, temveč vpliva tudi na poznopoletne in zgodnjejesenske nevihte, nalive in posledično poplave. Namreč večja kot je temperaturna razlika med toplim in vlažnim sredozemskih zrakom ter hladnejšim zrakom s kontinenta, močnejši so ti vremenski pojavi. Tako vemo, da čez nekaj mesecev obstaja večja možnost za hude nevihte in poplave. Takšne smo na primer lani spremljali v Španiji in pred dvema letoma doživeli v Sloveniji.

Četudi ne moremo zanemariti naravnih oceansko-atmosferskih nihanj je jasno, da je ta dvig morske temperature posledica podnebnih sprememb, ki jih povzročajo vedno večje količine sežganih fosilnih goriv. Ta poganjajo sistem, ki omogoča rast kapitalu, ki se ne meni ne za propadle morske ekosisteme, ne za obubožane milijone na globalnem jugu in ne za gore trupel čez katere koraka. Ustavi ga lahko le organizirano delavsko gibanje, ki bo zmožno ustvariti svet, v katerem bomo demokratično odločali o zadovoljevanju potreb vseh, ne da bi pri tem uničevali naravo in s tem materialne pogoje svojega bivanja. Na nas pa je, da to gibanje zgradimo.

The post VROČE SREDOZEMLJE, MRTVE KORALE, POPLAVLJENA MESTA first appeared on Rdeča Pesa.

Foto: Peter Žiberna

Ta novica nas glede na zadnje trende oboroževanja, vojaškega hujskanja in militarizacije ne preseneča toliko kot dejstvo, da smo glede kolektivne zaveze dviga proračunskih sredstev izvedeli kar iz Trumpove objave, ki jo je delil na družabnih omrežjih. Gre za sporočilo generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja, ki se je želel pohvaliti ameriškemu predsedniku:

»Dragi gospod predsednik, dragi Donald,

Čestitke in hvala za odločno akcijo v primeru Irana, to je bilo res neverjetno in nekaj, česar si nihče drug ne bi upal. Zaradi tega smo vsi bolj varni. Pred teboj je še en velik uspeh nocoj v Hagu. Ni bilo lahko, ampak na koncu so vsi podpisali dvig na 5%.

Donald, pripeljal si nas do prelomne točke za Ameriko, Evropo in svet. Dosegel boš to, česar ni še noben ameriški predsednik.«

V skupni izjavi sprejeti v Hagu naj bi se članice Nata zavezale k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP-ja do leta 2035. Od tega naj bi namenile 1,5 odstotka za naložbe povezane, z njo. Slednji odstotek bi naj predstavljal to, k čemur nas je napeljeval domač politični vrh. Češ da bomo »pretentali« Nato in s tem denarjem gradili bolnice in »drugo infrastrukturo«. Pa je to res? 

Takole nadaljuje Rutte: »Evropa bo plačala veliko, kot bi tudi morala, in to bo tvoja zmaga.«. Trump je z objavo zasebnih sporočil zgolj razkril ustaljene prakse odločanja v Natu. Gre za jasno hegemonijo in uresničevanje imperialističnih teženj ZDA, ki bo preko Nata izčrpala že tako skrčene javne sisteme socialnega varstva, zdravstva, šolstva in najbolj prizadela delovne ljudi.

Kaj pa naš politični vrh? Golob podpisuje peticije za Palestino, izraža skrb za palestinske otroke in se za medije rokuje s palestinskimi športniki. A ko je treba dejansko ukrepati in prevzeti odgovornost, stisne rep med noge in se dela nemočnega državljana namesto predsednika vlade. Slednji je dejal: Slovenija tako “ostaja zavezana obrambni (oziroma bolje rečeno morilski) drži Nata. Očitno ne vidi ali noče videti povezave med genocidom v Palestini in oboroževanju Izraela s strani članic Nata.

 Naš vladajoči razred deluje povsem skladno z ameriškim in nemškim vladajočim razredom. Med njimi ni nobene razlike, zato nas ne bodo prepričali z argumentom, da denar, ki ga bomo dali Natu pravzaprav ne gre za vojaške misije v tujini, pa za izraelske bombe in za profite tuje vojaške industrije.

Morda Tanja Fajon res verjame, da Nato služi obrambi, mi pa vemo, da gre za pakt nasilja, agresije in uničenja.  Ustvarja nevidne sovražnike, zato da bi nas prepričali, da smo v nevarnosti. A največja nevarnost za nas je obstanek v Natu paktu. Zato je izgradnja močne protiimperialistične fronte nujna, da se skupaj upremo vojaškemu diktatu vojne industrije in vojnih dobičkarjev. Prvi korak je izstop Slovenije iz Nata. Korak v tej smeri smo naredili tudi včeraj na protestnih shodih (Ljudska fronta – vojni kontra) v Ljubljani in Kopru.

The post “NI BILO LAHKO, AMPAK NA KONCU SO VSI PRISTALI NA 5%” first appeared on Rdeča Pesa.

“Vse strani pozivam, da naj stopijo korak nazaj, naj se vrnejo za pogajalsko mizo. Iranu ne sme biti dovoljeno, da bi razvil jedrsko orožje.” Tako groteskno je nočne zločinske bombne napade ZDA na Iran, komentirala visoka predstavnica Evropske unije (EU) za zunanjo politiko, Kaja Kallas. Iran je več desetletji žrtev popolnoma neupravičenih ekonomskih sankcij s strani držav imperialističnega centra. Zadnjih deset dni pa je tarča terorističnega raketiranja ter bombandiranja združenih izraelsko-ameriških sil. Skladno z logiko vladajočih razredov na Zahodu pa ga je njihova zvesta predstavnica, Kallas, postavila v vlogo agresorja in “faktorja nestabilnosti” na Bližnjem vzhodu. 

Takšnemu razumevanju, ki nam ga vsakodnevno množično servirajo osrednji mediji in njihovi (prikriti) agenti imperialističnega tabora, se je potrebno odločno postaviti po robu. Iran ni agresor. Izrael, ki že več kot 20 mesecev izvaja genocid nad Palestinkami in Palestinci, je sprožil obsežne raketne in letalske napade na Iran. Cilj Izraela je jasen in večplasten:

1.) Z bombandiranjem povzročiti čim več smrti in razdejanja, preko tega sprožiti zamenjavo iranskih oblasti in ustoličiti režim, ki bo deloval v skladu z njihovimi ekspanzionističnimi interesi ter interesi celotnega kolektivnega zahoda; 

2.) Obrniti pozornost svetovne javnosti od genocida v Gazi. Samo v zadnjih desetih dneh je izraelski okupator pobil najmanj 450 Palestink in Palestincev. Mnoge od njih so izraelske krogle pokosile medtem, ko so sestradani čakali na pakete hrane; 

3.) Zagotoviti obstanek vlade Benjamina Netanjahuja na oblasti. Vsa “koalicijska nesoglasja” so bila pozabljena, ko so prva izraelska letala poletela na krvavo misijo na vzhod. 

Ker Izrael ni bil zmožen zlomiti iranskega odpora, še več, mnogi valovi iranskih raketnih napadov so pokazali na relativno šibkost izraelski obrambnih sistemov (poročanje o tem je zaradi medijske cenzure v Izraelu strogo prepovedano), so se v agresijo neposredno vpletle ZDA. Ameriški napad je zločinski akt, ki je nelegalen celo po pravilih mednarodnega prava in pomeni zgolj dodatno zaostrovanje situacije na terenu. Trumpovo pojasnilo po njem (“Sedaj je čas za mir.”), pa je moč razumeti zgolj kot slabo priredbo zdaj že legendarnega slogana iz protestov proti vojni v Vietnamu (“Bombing for peace is like fucking for virginity”).

Takšni agresiji se je potrebno upreti. Pokazati moramo solidarnost z izstradanimi Palestinkami in Palestinci ter napadenimi Irankami in Iranci. Ameriško-izraelska koalicija, podprta s strani držav članic NATO pakta ne napada zgolj njih, ampak poskuša z izsiljenim konfliktom zatreti vsa prizadevanja po svetu, ki gredo v smeri miru, sodelovanja med delovnimi ljudmi sveta in svobodne Palestine. 

Priložnosti za takšen upor in izkaz solidarnosti imamo že ta teden:

• Jutri, 23.6 ob 18:00 v Rušah (Trg vstaje) na “Ruškem shodu za mir v Palestini”.
• V torek, 24.6 ob 17:00 na Kogresnem trgu v Ljubljani na “Protestu proti oboroževanju, vojni in zvezi Nato”. 
• V torek, 24. 6., Protest proti oboroževanju, imperialističnim vojnam in Natu v Kopru ob 18.00 na Titovem trgu

Pridite, da nas bo čim več!

En svet, en boj!

The post AMERIŠKI ZLOČINSKI NAPAD NA IRAN – UPRIMO SE VOJNI! first appeared on Rdeča Pesa.

Povezava do dogodka.

Stop genocidu!
Stop vojni!
Stop stradanju otrok!
ZA MIR!

23.6.2025, ob 18. uri, bo na Trgu vstaje v Rušah potekal Shod za mir v Palestini. Protest organizira Zveza borcev za vrednote NOB Ruše. Pridi in pokaži, da je bilo dovolj genocidnih politik!

The post Jutri, 23.6., RUŠKI SHOD ZA MIR V PALESTINI! first appeared on Rdeča Pesa.

Pridruži se nam 24. junija ob 17.00 v Ljubljani na Kongresnem trgu in ob 18.00 v Kopru na Titovem trgu na protestu proti militarizaciji in NATO paktu! Vse napredne sile stare celine, od Soluna do Stockholma, se bodo med 22. in 24. junijem zbirale na ulicah, kjer bomo izkazovale svoje nasprotovanje militarističnim, oboroževalskim in natovskim politikam, ki jih bo vladajoči razred sprejemal v Haagu na srečanju vrha zveze NATO.

Evropska unija in NATO nas vse bolj potiskata v vojno, ki koristi le vojnim dobičkarjem in političnim interesom zahodnega kapitala. Evropa in z njo Slovenija se pogrezata v militarizacijo in drastičen dvig vojaških izdatkov – temu se moramo upreti!

Vpliv vojaške industrije in vojaških politik, za katerimi stojijo vojni hujskači domačih in tujih vladajočih razredov, je vedno večji. Namesto mirovne politike Slovenija danes solidarnost kaže s pošiljanjem orožja na tuje fronte in z zaostreno vojaško retoriko. Naši politiki ne delajo za mir, ampak za vojno!

EU je sprejela 800 milijard evrov vreden proračun za vojaško porabo. Na račun že tako razpadajočih socialnih storitev bomo nakupovali orožje! NATO in Evropska unija pritiskata na članice, naj povečajo vojaško porabo, razpravljajo o skupni vojski in celo o ponovni uvedbi vojaškega roka.

Slovenija po diktatu NATO pakta že načrtuje višanje porabe na 1,4 milijarde evrov za vojaški proračun, kar je skoraj pol milijarde več, kot je bilo prvotno predvideno. Vendar nenasitna zveza NATO od nas zahteva še več, do 2030 zahtevajo, da za oboroževanje prispevamo kar 5 % svojega BDP. Denar za orožje, tanke in vojskovanje bodo vzeli iz žepov delovnih ljudi. Še bolj kot sedaj bo trpelo naše šolstvo, zdravstvo, domovi za ostarele, pokojnine.

Slovenski vladajoči razred z našim denarjem finančno in politično podpira tako vojno v Ukrajini kot genocid nad Palestinci, ki ga izvaja Izrael. Samo še vprašanje časa je, kdaj bodo na fronto poslali naše brate in sestre. Ne bomo umirali za interese zahodnega kapitala!

ZATO POZIVAMO:

• K izstopu iz NATO pakta!
• Proti militarizaciji!
• Proti večanju vojaških izdatkov!
• Proti služenju v vojskah, ki branijo interese tujih kapitalistov!

The post PRIDI NA PROTEST LJUDSKA FRONTA – VOJNI KONTRA! first appeared on Rdeča Pesa.

Objavljamo pismo, ki nam ga je poslala mariborčanka Urška, ki se je, skupaj s svojo mamo, udeležila četrtkovega protesa. 

Mariborčani,

hvala vsem, ki ste prišli in javno pokazali, da vam je mar. (Hvala tudi vsem, ki ste delili, sponzorirali in govorili okoli o protestu, ki je še kako pomemben). Fun fact za vse, ki podcenjujejo našo “slabo” udeležitev na protestu: včasih se iz malega lahko razvije veliko. In vse, kar se potrebuje, so zgolj 3,5% populacije, ki drži skupaj (in verjamem, da se tega mnogo ljudi, ki je raziskovalo psihologijo množic, tudi zaveda). Včasih morajo stvari tudi dozoreti, zatorej brez skrbi. Vedno je tu potencial za napredek/rast, vprašanje pa je, če smo ga zmožni videti in če mi znamo dati svoj čas. 

Naučili so nas, da se velikokrat moramo prilagoditi, da sistem tako pač je, da se moramo zmanjšati, da je ok, če v letu 2025 vse živo razpada, če starejši občani nekje na daljni postaji čakajo 60-90 min na soncu brez dostopa do vode, wcja, da je ok, da so vozniki brez časa za malice in se pajsajo ure na vročini v avtobusu, da je ok, da gibalno ovirani nimajo dostopa do bolnice (kar bi morala biti čista osnova), dijaki do šole, da se vrata avtobusa zatikajo ipd… Naučeni smo sprejeti to kot našo normalo. Ker tako pač je, ker naj bi bili tiho, poslušni, (vstavi pridevnik) ____. Včasih je pa dovolj le par ljudi, ki reče: no, ne rabi biti ravno tako. Mogoče pa ni ok. Mogoče pa je lahko drugače. Mogoče pa en glas opogumi še 2 druga. In mogoče imamo ljudje več vpliva kot si predstavljamo. Mogoče smo vzor mladini, ki nas (kljub telefonom) vseeno gleda. In mogoče smo močnejši, ko stopimo skupaj.  Kdo bi vedel. 

Še en fun fact: Vsak dan imamo možnost, da si sami ustvarimo boljši svet. Lahko samo smo in jamramo nad sistemom. Lahko pa aktivno ustvarjamo novega. Vsak se vsak dan odloča kakšne odločitve bo sprejel. Lahko smo del problema, lahko pa se fokusiramo na rešitev in implementacijo novih idej, izboljšanja sistema, ustvarjanje novega. To hkrati pomeni, da ne čakamo, da bo nekdo drug naredil stvari za nas. Ker se same več kot očitno ne bodo zrihtale. Pa naj bo to šolstvo, zdravstvo, karkoli. Sprememba je edina konstanta v življenju, sami se pa vsak dan odločamo ali bomo aktivno sodelovali v njej. Hvala še enkrat. Vesela in hvaležna sem, da se Maribor aktivno prebuja. Mamo mi to.

Mariborčanka Urška

The post MARIBORČANKA PO PROTESTU: “MAMO MI TO” first appeared on Rdeča Pesa.

Včeraj je Trgu svobode potekal protest za boljši javni potniški promet, ki ga je organizirala Pobuda za boljši javni potniški promet v Mariboru. Protestniki so se od Trga svobode sprehodili proti občini, nadaljevali so po Maistrovi, Tyreševi in Slovenski ulici. Več kot sto petdeset protestnikov je med drugim glasno vzklikalo: “busi gor, arso dol,” “manj avtov, več busov,” “busi za ljudi, ne za župana,” “jebeš profit, za županovo rit.” Na prehodu za peščce pred občino jim je v znak solidarnosti pohupal tudi voznik Marproma, ki je takrat vozil avtobus. 

Protestniki so zahtevali, da: 

• mora biti JPP kakovostna alternativa avtomobilu,
• se mora povečati frekventnost, tudi med vikendi in ob večerih,
• morata biti mestni in primestni promet povezana,
• se morajo vrniti  linije, ki so prej učinkovito povezovale ključne dele mesta, 
• mora biti Tezno neposredno povezano z UKC, 
• morajo biti potniki, delavci in lokalne skupnosti vključeni v načrtovanje in spremembe linij, 
• se morajo izboljšati delovni pogoji voznikov voznikov in voznic ter drugih zaposlenih v JPP.

Ti “kreativci” naj sedejo na invalidski voziček in vozijo po klancu

Franc Žiberna iz Mestne četrti Tezno je dejal, da so Tezenčani od vseh Mariborčanov najbolj prizadeti zaradi zmanjšanja števila frekvenc avtobusnih linij G3 in P12 ter ukinitvi ali preusmeritvi linije 1 Tezno (sedaj G1). Z novo linijo G1 so iz uporabe izločili ključna postajališča: Ljubljanska II. gimnazija, ZD Magdalena, UKC ter Glavni trg. “Tukaj in na vseh izpuščenih postajališčih pripravljavci sprememb niso sploh razmišljali o starejših ljudeh, mamicah z otroškimi vozički ter o gibalno oviranih ljudeh in bolnih,” pravi. Žiberna je bil velik uporabnik avtobusa 1 Tezno, saj je samostojno obiskoval ambulante v UKC in Magdaleni. Zdaj tega več ne more.

Namesto spoštljivega odgovora pa so Tezenčani prejeli komentar, da se naj tisti, ki bodo namenjeni v ZD Magdalena in UKC Maribor, pač odpravijo peš od postaje pri Europarku. “Ti “kreativni” ljudje naj sedejo na invalidski voziček in se s te postaje odpravijo na pot pod Titovim mostom (klančina prestrma) do glavnega vhoda v UKC ali od postaje vrnejo nazaj na peš nadhod nad Titovo cesto (turbokrožišče). Pot je dolga, s strmimi klanci in ob slabem vremenu tudi nemogoča,” je pojasnil. “Zaradi trme in vztrajanja župana z mestnim svetom stare linije G1 ne bo, pa pika. Vendar, dragi g. župan, takšno trmarjenje ne bo koristilo ne nam uporabnikom avtobusnega prometa ne vam, ko se boste kmalu pojavili na volitvah.” Tezenčani zahtevajo vrnitev linije G1. 

Fredi Magdič, prav tako iz Teznega je dejal, da so zadnje spremembe linij mestnega avtobusnega prometa so prizadele najbolj ranljive. “Namesto približevanja našim potrebam so na občini sledili le kapitalski logiki. Olajšali so dostop do trgovskih centrov, mnogim pa so otežili pot do bolnišnice, šol, kulturnih ustanov, pokopališč … Namesto modernega, efektnega in uporabnega mestnega javnega prometa smo dobili nepovezan cirkus, ki nikakor ne služi svojemu namenu: to je zmanjšanju števila osebnih avtomobilov v mestu. Nasprotno, še povečuje ga.”

Kakovosten javni promet koristi vsem 

Maja Šnuderl iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost Maribor poudarja, da kakovosten, frekventen in dostopen javni potniški promet koristi vsem prebivalcev, ne le tistim, ki ga uporabljajo. Zmanjša količino avtomobilov, kar pomeni manj zastojev, hrupa, onesnaženosti zraka ter potrebe po parkiriščih, ki pogosto stojijo na nekdaj zelenih površinah. Šnuderl je ogoročena nad zmanjšano frekventnostjo avtobusov: “Na praktično vseh linijah se je število odhodov zmanjšalo, najbolj izven prometnih konic in ob vikendih. V Zrkovcih morajo danes čakati na avtobus kar 90 minut, v Limbušu 75 minut, do pokopališča Dobrava pa vozi linija 12 namesto vsakih 20 minut sedaj le še vsako uro.” 

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pozvala, naj ne ne zvišuje cen vozovnic, saj bi v času podnebne krize in vsesplošne draginje morali javni promet narediti kar se da dostopen in konkurenčen avtomobilu. “Potrebujemo ustrezne avtobusne povezave, ki ne bodo namenjene le šolarjem v času prometnih konic, temveč tudi delavcem za prihod na službo, ter vsem uporabnikom omogočale ustrezno mobilnost tudi popoldan, zvečer in med vikendi,” je sklenila Šnuderl.

Luka Mofardin iz Mreže za pravičen prehod je dejal, da podnebna kriza ni oddaljena grožnja: “Občutimo jo že sedaj. Vremenske katastrofe, vročina, vse hujši delovni pogoji. Pozna se z draginjo, uničenimi domovi in vse večjo negotovostjo.” Izpostavil je, da delavke in delavci pogosto izgubljamo ure vsak dan samo zato, da sploh pridemo do službe – ker javnega prevoza enostavno ni ali pa je slab. “Zato mora biti pravični prehod javno usmerjen, skupnostno voden in zgrajen od spodaj. In naj se začne tukaj – z bojem za javni promet, ki služi ljudem in okolju, ne kapitalu. Zato danes ne protestiramo samo proti slabemu prometnemu sistemu – protestiramo za drugačen svet. Svet, v katerem bomo skupno dobro postavili pred zasebni interes,” je sklenil.

Vozniki v prenovo niso bili vključeni

Govor voznika Marproma je prebral moderator, voznik pa ostaja anonimen. Kot je zapisal, se ne more izpostavljati, saj so bili nekateri sodelavci že tarče klicev direktorja z opozorili, da ni pametno govoriti proti občini. Voznik je zapisal, da se v kompletnem projektu prenove linij kaže aroganca odgovornih iz mariborske občine: “Prenovo so zaupali fakulteti in tujemu načrtovalcu, Ljubljančanu, ki o potrebah Mariborčanov nima pojma. V projekt nismo bili vključeni niti mi, vozniki, ki problematiko mestnega prometa poznamo najbolje. Vsaj operativno.”

Vozniki so občino opozarjali, da za prenovo linij potrebujejo več avtobusov, več voznikov in delujoč vozni park z delujočimi avtobusi. Opozarjali so, da bo del voznikov dislociran in ne bo mogel niti na malico ali na stranišče, saj so linije, oz. postajališča postavljena tako, da si odmaknjen od vsega. Za potrebe novih linij bi bilo potrebovali med 15 in 20 novih avtobusov in dvakrat toliko voznikov, sporoča. A naleteli so na gluha ušesa. 

Vozniki in voznice si želijo boljših pogojev dela, prilagojenih linij uporabnikom, spoštovanje pravice do malice, počitka in prostih vikendov. Nasprotujejo poslovanje na meji dopustnega in varčevanja na zaposlenih in potnikih. Frekvenca se mora povečati na vseh linijah. Voznik je v govoru prosil potnice in potnike k razumevanju, da niso vozniki krivi za nedelujoče klime, zamude, razpadajoče avtobuse in nedelujoča vrata. 

O razmerah dela na Marpromu in krčenju javnega prevoza je spregovorila tudi Ana Onić, upokojena delavka iz Marproma. Pozvala je k solidarnosti do voznic in voznikov, ki da se trudijo za potnike, a problemi, ki jih je nakopala občina, žal niso v njihovih rokah. 

Minimum ni dovoljJerneja Breznik iz Ekosocialistične iniciativa Klas je poudarila, da so ljudje z več tisoč podpisi pod tremi peticijami pokazali, da ne gre za posameznike, temveč za skupno zahtevo po dostopnem prometu za osnovne potrebe – pot do službe, šole, bolnišnice, pokopališča. “Krčenje javnih storitev gre zmeraj na škodo delovnih ljudi in poslabša kvaliteto naših življenj,” je dejala. Zgolj vrnitev v prejšnje stanje ni dovolj. Javni potniški promet se ne sme zadovoljiti zgolj z minimalnim standardom. Prav tako ne sme biti podrejen profitni logiki. Mestni in primestni promet morata biti bolje povezana. Javni potniški promet mora biti podružbljen, o njem morajo odločati potniki in delavci. Vozniki in voznice pa morajo imeti boljše delovne pogoje. “Motite se, če si mislite, da se bomo zadovoljili s kozmetičnimi popravki. Ne pristajamo na ignoranco in posmeh ter ne bomo odnehali dokler javni prevoz ne bo resnično služil našim potrebam.”

The post Busi gor – Arso dol! first appeared on Rdeča Pesa.

Pokojninsko reformo Golobove vlade, ki bo najbolj prizadela delavke in delavce z najnižjimi dohodki in najtežjimi poklici, želi koalicija kar čim prej spraviti pod streho. Z njo vladajoči varčujejo na plečih tistih, ki imajo najmanj, medtem ko kapital ostaja popolnoma nedotaknjen. Proti škodljivi reformi se pojavlja vse več odpora, ki je hkrati vse bolj organiziran.

Danes je Delavska koalicija na tiskovni konferenci predstavila naslednje korake za sprožitev referenduma proti škodljivemu predlogu pokojninske reforme, ki bo predvidoma sprejet še pred začetkom parlamentarnih počitnic. Zavezništvo združuje borbene sindikate in druge organizacije, ki povezujejo več deset tisoč delavcev iz najrazličnejših panog.

Kot pravijo, bomo “zaradi nove pokojninske reforme garali dlje, pokojnine pa bodo še naprej prenizke”. Nova pokojninska reforma nam prinaša:

Poznejše upokojevanje: 

Pokojnine so že danes prenizke, delovne obremenitve pa previsoke – nova reforma pa predlaga upokojitve šele pri 62 ali celo 67 letih. Mnoge delavke in delavci komaj zdržijo do 60. leta, še posebej v fizično napornih poklicih, kot so gradbeništvo, zdravstvo in industrija. Vlada utemeljuje reformo s trditvijo, da “živimo dlje”, a ob tem spregleda, da sta družbena blaginja in produktivnost danes precej višji kot nekoč. 

Nepravičen izračun pokojnin: 

Nova formula za izračun pokojnin bo številnim delavcem znižala pokojnine – namesto da bi šteli le najboljša leta, se bo pokojnina izračunavala na podlagi 40 let delovne dobe (minus 5 najslabših let), namesto dosedanjih 24 najugodnejših. Ker večina ljudi nima visokih in stabilnih plač, bodo v izračun vključena tudi obdobja z nižjimi dohodki, kar bo močno znižalo povprečje. Posebej prizadeti bodo prekarci in vsi, ki so delali v manj plačanih poklicih. 

Nižanje vrednosti pokojnin: 

Reforma bo dolgoročno zmanjševala realno vrednost pokojnin. Zdaj so pokojnine vezanje na plače, ki rastejo hitreje od inflacije. Reforma želi pokojnine vezati predvsem na inflacijo, kar pometni, da bo čez 30 let kar 80 % upokojencev prejemalo manj od minimalne plače – to ni dostojno staranje, temveč revščina.

Popušča delodajalcem:

Reforma ne predvideva dviga prispevkov za delodajalce. Po reformi bodo delavci prispevali še vedno skoraj dvakrat več kot delodajalci (15,5 % proti 8,85 %). Namesto da bi odgovornost nosili vsi, bo breme spet padlo le na delavce. Pokojninska blagajna se ne krepila, temveč varčevala – na hrbtih delavcev in delavk.

Izigrava delavce:

Reforma je bila sprejeta brez resnega sodelovanja delavcev ali upokojenk. Javno razpravo so skrajšali, odločanje pa prestavili v čas dopustov. Vlada se izogiba dialogu in namesto soglasja vsiljuje škodljive rešitve.

Delavska koalicija je že v nizkem štartu za pričetek referendumske akcije. Na njihovem spletnem mestu www.stoppokojninski.si in prek Facebooka in Instagrama bodo obveščali, kdaj bodo začeli zbirati podpise Hkrati vabijo delavstvo, upokojence in študente, da se jim pridružite, da skupaj ubranimo naše penzije in postavimo potrebe ljudi pred interes kapitala.

O pokojninski reformi smo pri Rdeči pesi pisali že večkrat, osrednje prispevke za razumevanje njene škodljivosti pa lahko najdete tukaj: 

https://rdecapesa.com/kako-dolgo-bomo-se-delali/

https://rdecapesa.com/mescev-mit-o-medgeneracijskem-konfliktu/

https://rdecapesa.com/pokojninska-reforma-in-demografsko-vprasanje/

https://rdecapesa.com/demografsko-vprasanje-2-del-ucinki-na-pretocni-sistem/

https://rdecapesa.com/za-dostojno-starost-vseh-ne-dobicek-kapitala/

https://rdecapesa.com/politicna-ekonomija-pokojninske-reforme/

@STOP pokojninski

The post STOP POKOJNINSKI REFORMI! first appeared on Rdeča Pesa.

“Mi, delovni ljudje Irana – učitelji, medicinske sestre, delavci, upokojenci – od vojne, militarizma, bombardiranja in imperialističnih politik nimamo nič. Običajni ljudje, zlasti delavski razred, plačujejo ceno vojne s svojimi življenji, zdravjem in domovi,” sporočajo delavske organizacije in skupine upokojenih delavcev v Iranu v skupni izjavi za javnost. Iransko delavstvo je izrazilo ostro nasprotovanje vojaški eskalaciji v regiji in obsodilo še vedno trajajoč genocid v Gazi.

Med podpisniki so Sindikat delavcev avtobusnega podjetja Teheran in predmestja, Sindikat delavcev sladkorne tovarne Haft Tappeh in Zavezništvo upokojencev. Poudarjajo, da iranski delavci od vojne nimajo ničesar – le uničenje in poglabljanje revščine.

Trenutna nestabilna in nevarna situacija v Iranu in na Bližnjem vzhodu zahteva skupno ukrepanje. Ostro obsojajo nedavne izraelske zračne napade na infrastrukturo, stanovanjska območja, poslovne stavbe. Zavračajo izraelske trditve, da Izrael ni sovražen do iranskega naroda, to je zgolj del propagande. Opozarjajo na nedavno grožnjo izraelskega obrambnega ministra, da bo “Teheran zgorel”, ter na stalno podporo Zahoda takšnim vojaškim dejanjem.

Delavke in delavci so kritični do ZDA in Izraela, ki sta odgovorna za genocid v Gazi in druge zločine v regiji. Obsojajo tišino Združenih narodov in mednarodnih institucij. Kapitalizem in imperializem sta kriva za vojne, okoljski kolaps in trpljenje ljudi, pišejo v izjavi.

Iranski delavski razred od vojne nima ničesar: “Ekonomske sankcije, vojaški proračuni in represija so že ustvarili lakoto, smrt in razseljenost. Vojna bo to še poslabšala.”

Poudarjajo, da tudi glede Islamske republike nimajo nobenih iluzij. Režim označujejo kot represiven, avanturističen in protidelavski. Kritizirajo desetletja zatiranja delavskih protestov, zanikanje sindikalnih pravic ter zapiranje in mučenje delavskih aktivistov.

“Naš boj je družbeni in razredni boj. Zanašamo se sami nase in  nadaljujemo s protesti za kruh, delo in svobodo. Naš boj je povezan z delavci in svobodoljubnimi ljudmi po vsem svetu. Stop vojni. Stop militarizmu. Zahtevamo takojšnje premirje.”

Podpisniki pozivajo sindikate, skupine za človekove pravice, mirovne in okoljske organizacije ter protivojne aktiviste po vsem svetu, naj se pridružijo njihovi zahtevi po koncu bombardiranja, vojnih zločinov in uničevanja okolja – ter naj izrazijo solidarnost z ljudmi Irana in Bližnjega vzhoda v njihovem boju za mir, pravičnost in dostojanstvo.

The post IRANSKE DELAVKE IN DELAVCI: “OD VOJNE NIMAMO NIČ!” first appeared on Rdeča Pesa.

Najbolj brutalen in za delovne ljudi škodljiv ukrep je podaljšanje spodnjega in zgornjega pogoja upokojitvene starosti s 60 na 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oz. s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti dobe. Sistemsko gledano ukrep postane še bolj radikalen, ko pomislimo, da se za dve leti navzgor premikajo tudi vse ostale pravice, recimo pravica do pridobitve vdovske in invalidske pokojnine. 

Vlada ukrep utemeljuje z dvema argumentoma. Prvi je, da smo pri tako zakonsko pri upokojitveni starosti kot pri podatkih o efektivnem izstopu iz trga dela med najnižjimi med državami OECD. A ne pozabimo, da Slovenija v EU spada med države z najvišjimi stopnjami intenzivnosti dela. Kakorkoli že, z vidika napredne politike je globalno gledano relativno hitro upokojevanje svojevrsten dosežek: pomeni, da Slovenija ni podlegla najhujšim reformam financializacije in podaljševanja delovne aktivnosti. To deloma priznava tudi Ministrstvo za delo, ki v izročku za medije zapiše: “To seveda lahko štejemo kot dosežek, nekaj pozitivnega za ljudi – dokler si to lahko privoščimo.” 

Izjava je v mnogih pogledih zavajajoča: predpostavlja namreč, da staranje mehanično določa izdatke v prihodnosti, kar smo v preteklih objavah že demantirali. Poleg tega pa je tudi cinična, saj je na področju oboroževanja Slovenija že izpogajala odstop od fiskalnih pravil za povečanje naložb v oboroževanje. Če neupogljivi zakoni fiskalnih jastrebov velajajo za upokojence in delavce, se ti zlomijo ob blišču orožarske industrije. 

Omenimo še drug klasičen argument za podaljševanje upokojitvene starosti: podaljševanje pričakovanega življenjskega obdobja. Težava te argumentacije je, da tudi podatki OECD in Eurostat kažejo, da se rast pričakovanega življenja upočasnjuje. Poročilo OECD »Pensions at Glance 2023«, glavna referenca birokratskih aparatov po Evropi, ugotavlja podobno:

»Življenje se še naprej podaljšuje in ta trend se bo predvidoma nadaljeval, čeprav se je hitrost izboljševanja v starosti v zadnjem času upočasnila, zlasti glede na COVID-19. Leta 2022 bo pričakovana življenjska doba pri starosti 65 let v povprečju znašala 83,0 leta za moške in 86,2 leta za ženske. /…/ V povprečju držav OECD naj bi se pričakovana življenjska doba pri starosti 65 let do leta 2065 podaljšala za 4,4 leta med ženskami in 4,9 leta med moškimi.«

Zveni še zmeraj spodbudno, a za oblikovanje politik ne prav informativno. Pričakovano življenjsko obdobje verjetno sploh ni primeren kazalnik za določanje upokojitvene starosti: veliko bolj primerno je upoštevati pričakovana zdrava leta življenja, kjer pa je slika drastično drugačna. Pričakovana zdrava leta življenja so se v Sloveniji v zadnjih 10 letih za ženske gibala nekje med 59 leti in 69 leti, za moške pa med 58 in 65 leti, odvisno od družbene in ekonomske klime. Zadnji razpoložljivi podatki NIJZ iz leta 2022 kažejo, da so pričakovana zdrava leta za moške 65 let, za ženske pa 68,5 let. Predlog vlade bi torej zgornjo mejo za upokojitev dvignil celo za dve leti nad slovensko povprečje za moške, verjetno pa tudi nad povprečje za vse fizične delavke in delavce po vsej državi. 

Dodajmo, da Ministrstvo nima nobenih podatkov o prihodnjih trendih zdravega življenja. Ne da bi sami špekulirali o teh trendih povejmo le, da glede na krhkost slovenskega zdravstvenega sistema, povečevanje absolutne in relativne revščine ter napovedi krize, nadaljnja rast pričakovanih zdravih let življenja ni zagotovljena. 

Za konec poskusimo orisati še nekatere posledice omejenega ukrepa za državo, kapital in delavce. Po naših grobih ocenah bo dvig zgornje meje upokojitvene starosti na 67 let pomenil, da se bo zaradi vpliva zvišanja upokojitvene starosti za 2 leti število delovno aktivnih zvišalo za vsaj 3 odstotke. Menimo, da bi z ukrepom vlada v naslednjih 10 letih lahko privarčevala vsaj med 0,7 in eno odstotno točko slovenskega BDP – a gre le za preprosta ugibanja. 

Z vidika države gre za varčevanje, z vidika kapitala pa za razširitev bazena poceni delovne sile. Podatki kažejo, da plače nižje izobraženih po 54 letu stagnirajo ali padajo. Razpoložljivi podatki SURS za desetletne starostne skupine prebivalstva in stopnje izobrazbe kažejo, da se neto plače povečujejo za vse stopnje izobrazbe do starosti 54 let. Nato ravni plač bolj kot ne stagnirajo do starosti 65 let in več za nizko izobražene posameznike in povprečno izobražene posameznike. Znižujejo se za srednje izobražene posameznike in le rahlo naraščajo za višje izobražene. Kapital torej s povišanjem upokojitvene starosti prejme dodaten bazen rezervne industrijske armade, ki je večinoma cenejša (bolj ranljiva, z manjšo pogajalsko močjo itd.) od mlajših delavcev. Kakšne so posledice za delavce, pa prepuščamo v premislek pozornim bralkam in bralcem. 

The post KAKO DOLGO BOMO ŠE DELALI? first appeared on Rdeča Pesa.

Na Poletno muzejsko noč bo v muzeju prost vstop na stalno razstavo “Kaj pa programje?” in razstavo “Pol-pismeni“.

Zunaj pa bo na voljo muzejska knjižnica na prostem pri na novo pridobljenem legendarnem Kiosku K67. V primeru slabega vremena čitalnica odpade.

The post Čitalnica na prostem ob retro računalniških revijah first appeared on Računalniški muzej.

Na Poletno muzejsko noč vas ob 19. uri vabimo na voden ogled stalne razstave “Kaj pa programje?” v angleškem jeziku. Zberemo se pri muzejski blagajni, ogled pa traja približno 45 minut.

Na prostem bo ob tej priložnosti postavljena tudi muzejska knjižnica pri na novo pridobljenem legendarnem kiosku K67. V primeru slabega vremena čitalnica odpade.

---

On the Summer Museum Night, we invite you to a guided tour of the permanent exhibition ‘What about software?‘ in English, starting at 7 PM. We will gather at the museum ticket desk, and the tour will last approximately 45 minutes.

On this occasion, an open-air museum library will also be set up next to the newly acquired legendary K67 kiosk. In case of bad weather, the reading corner will be cancelled.

The post Voden ogled stalne razstave (v angleškem jeziku) first appeared on Računalniški muzej.

Lepo vabljeni na 3. Retro Gaming Kupi/Prodaj/Menjaj dogodek v Sloveniji! Dogodek bo potekal po principu Garažne razprodaje/ Bolšjega trga (“Buy/Sell/Trade Event”). Vse platforme dobrodošle, od ZX Spectruma in Atarija, do Nintendo Switch 2 in Playstation 5.

 

Informacije:

• V muzeju sta na voljo WC in garderoba v kleti (omarice, ki se zaklenejo s kovancem za 1€, ki ga potem dobiš nazaj). Izven teh omaric ničesar ne bo možno hraniti v muzeju.
• Zelo je pomembno, da ne bomo moteči za okolico (bloke in druge uporabnike objekta Celovška 111), da bo izkušnja takšne tržnice pred muzejem pustila dober vtis.
  Dovoljena je izključno uporaba dela ploščadi pred muzejem in sosednjim e-kolesar.si dolžine 35 metrov znotraj parkirnih ovir, označenih z muzejskim logotipom.
• Dostop z vozili je omejen na bližnja parkirišča, npr. pred Kinom Šiška (Trg prekomorskih brigad) ter Parkirišče Šiška, Janez d.o.o., Celovška 135.
• Do same lokacije z vozilom žal ne morete priti – vožnja in parkiranje po celotni ploščadi in travi okrog muzeja sta strogo prepovedani!
• Prav tako je strogo prepovedano parkirati za muzejem na rumeno označenih mestih, ki so last stanovalcev bloka.

 

Drobni tisk:

• Računalniški muzej zagotavlja samo prostor za dogodek. Vse transakcije so med prodajalcem in kupcem.
• Za svoje stvari odgovarjate sami, v primeru izgube ali uničenja lastnine ne odgovarjamo.
• V primeru slabega vremena dogodek odpade.

The post Retro tržnica na Poletno muzejsko noč first appeared on Računalniški muzej.

Na Poletno muzejsko noč vas ob 20. uri vabimo na voden ogled stalne razstave “Kaj pa programje?” v hrvaškem jeziku. Zberemo se pri muzejski blagajni, ogled pa traja približno 45 minut.

Na prostem bo ob tej priložnosti postavljena tudi muzejska knjižnica pri na novo pridobljenem legendarnem kiosku K67. V primeru slabega vremena čitalnica odpade.

---

Za vrijeme Ljetne muzejske noći pozivamo vas na vođeni obilazak stalnog postava ‘A što je s programjem?‘ na hrvatskom jeziku, s početkom u 20 sat. Okupljamo se kod muzejske blagajne, a obilazak traje oko 45 minuta.

Na otvorenom će tom prigodom biti postavljena i muzejska knjižnica uz novo nabavljeni legendarni kiosk K67. U slučaju lošeg vremena, čitaonica se otkazuje.

The post Voden ogled stalne razstave (v hrvaškem jeziku) first appeared on Računalniški muzej.

Na Poletno muzejsko noč vas ob 18. uri vabimo na voden ogled stalne razstave “Kaj pa programje?” v slovenskem jeziku. Zberemo se pri muzejski blagajni, ogled pa traja približno 45 minut.

Na prostem bo ob tej priložnosti postavljena tudi muzejska knjižnica pri na novo pridobljenem legendarnem kiosku K67. V primeru slabega vremena čitalnica odpade.

The post Voden ogled stalne razstave first appeared on Računalniški muzej.

Na Poletno muzejsko noč vas ob 21. uri vabimo na voden ogled stalne razstave “Kaj pa programje?” v italijanskem jeziku. Zberemo se pri muzejski blagajni, ogled pa traja približno 45 minut.

Na prostem bo ob tej priložnosti postavljena tudi muzejska knjižnica pri na novo pridobljenem legendarnem kiosku K67. V primeru slabega vremena čitalnica odpade.

---

Per la Notte estiva dei musei vi invitiamo alle ore 21:00 a una visita guidata in lingua italiana della mostra permanente “E i programmi?”. Il punto di ritrovo è presso la biglietteria del museo; la visita durerà circa 45 minuti.

All’esterno, in questa occasione, sarà allestita anche una biblioteca museale accanto al leggendario chiosco K67 recentemente acquisito. In caso di maltempo, la “sala di lettura” non sarà disponibile.

The post Voden ogled stalne razstave (v italijanskem jeziku) first appeared on Računalniški muzej.

Z Uradom RS za mladino pripravljamo izvedbo petih praktičnih delavnic za razumevanje in uporabo tehnologij umetne inteligence v mladinskem delu. Delavnice bo izvajal Računalniški muzej, ki delavnice razumevanja in uporabe umetne inteligence izvaja že od leta 2023. Delavnice bodo priložnost za druženje, izmenjavo izkušenj in uvodno spoznavanje z orodji in tehnologijami, ki vam lahko pomagajo pri konkretnem delu z mladimi. Želimo spodbuditi skupno učenje, pomoč pri izzivih, s katerimi se srečujemo, in iskanje svežih, skupno oblikovanih rešitev za podporo mladim pri vedno bolj digitalnem odraščanju.

Zaželeno je, da prinesete s seboj svoj osebni prenosni računalnik, v nasprotnem primeru ga bomo zagotovili mi.
Cilj delavnice:

• Povečati razumevanja tehnologije UI ter njene razširjenosti in načinov uporabe
• Povečati zavedanje o vplivu na razvoj poklicev in veščin uporabe digitalne tehnologije
• Vpeljati sistem kritičnega razmišljanja o raznolikih aspektih uporabe UI in neposrednega vpliva na življenjske situacije mladih
• Opremiti mladinske delavce z metodami za spodbujanje informiranega in aktivnega opredeljevanja mladih do tehnologij UI ter izražanje aktivnega državljanstva
• Povečati poznavanje in sposobnost uporabe praktičnih orodij UI za obogatitvene programe in programe učne pomoči ter socialne integracije
• Spoznati praktična orodja za administrativno razbremenitev mladinskega dela
• Spodbuditi razmišljanja o konkretni uporabi UI v mladinskem delu 

Število udeležencev je zaradi narave delavnic omejeno, zato predlagamo, da se čimprej prijavite – povezava do prijavnice.

Vljudno vabljeni k udeležbi in zavedni, odgovorni ter predvsem ustvarjalni rabi najnovejših tehnologij!

 

Potek delavnice

9:15 – 9:30 Sprejem in uvod

Registracija, pozdrav in predstavitev poteka dneva

9:30 – 10:15 Osnove UI: “Umetna inteligenca in svet”

Uvodno predavanje s primeri, skupinska diskusija

10:15 – 11:45 Etična vprašanja in praktične vaje za razvijanje kritičnega mišljenja

Študije primerov in skupinsko praktično delo

11:45 – 12:30 Odmor za skupinsko kosilo

Pogostitev, odmor in priložnost za spoznavanje prisotnih udeležencev in organizacij

12:30 – 14:00 Praktična uporaba UI orodij za mladinsko delo

Praktično delo v digitalnih okoljih s prosto dostopnimi orodji za uporabo tehnologij U

14:00 – 14:30 Naslednji koraki in zaključek

Skupinski razmislek o konkretni uporabi UI v mladinskem delu, evalvacija

The post Mladinsko delo 4.0: Umetna inteligenca v praksi – odgovorno in uporabno (BREŽICE) first appeared on Računalniški muzej.

Z Uradom RS za mladino pripravljamo izvedbo petih praktičnih delavnic za razumevanje in uporabo tehnologij umetne inteligence v mladinskem delu. Delavnice bo izvajal Računalniški muzej, ki delavnice razumevanja in uporabe umetne inteligence izvaja že od leta 2023. Delavnice bodo priložnost za druženje, izmenjavo izkušenj in uvodno spoznavanje z orodji in tehnologijami, ki vam lahko pomagajo pri konkretnem delu z mladimi. Želimo spodbuditi skupno učenje, pomoč pri izzivih, s katerimi se srečujemo, in iskanje svežih, skupno oblikovanih rešitev za podporo mladim pri vedno bolj digitalnem odraščanju.

Zaželeno je, da prinesete s seboj svoj osebni prenosni računalnik, v nasprotnem primeru ga bomo zagotovili mi.
Cilj delavnice:

• Povečati razumevanja tehnologije UI ter njene razširjenosti in načinov uporabe
• Povečati zavedanje o vplivu na razvoj poklicev in veščin uporabe digitalne tehnologije
• Vpeljati sistem kritičnega razmišljanja o raznolikih aspektih uporabe UI in neposrednega vpliva na življenjske situacije mladih
• Opremiti mladinske delavce z metodami za spodbujanje informiranega in aktivnega opredeljevanja mladih do tehnologij UI ter izražanje aktivnega državljanstva
• Povečati poznavanje in sposobnost uporabe praktičnih orodij UI za obogatitvene programe in programe učne pomoči ter socialne integracije
• Spoznati praktična orodja za administrativno razbremenitev mladinskega dela
• Spodbuditi razmišljanja o konkretni uporabi UI v mladinskem delu 

Število udeležencev je zaradi narave delavnic omejeno, zato predlagamo, da se čimprej prijavite – povezava do prijavnice.

Vljudno vabljeni k udeležbi in zavedni, odgovorni ter predvsem ustvarjalni rabi najnovejših tehnologij!

 

Potek delavnice

9:15 – 9:30 Sprejem in uvod

Registracija, pozdrav in predstavitev poteka dneva

9:30 – 10:15 Osnove UI: “Umetna inteligenca in svet”

Uvodno predavanje s primeri, skupinska diskusija

10:15 – 11:45 Etična vprašanja in praktične vaje za razvijanje kritičnega mišljenja

Študije primerov in skupinsko praktično delo

11:45 – 12:30 Odmor za skupinsko kosilo

Pogostitev, odmor in priložnost za spoznavanje prisotnih udeležencev in organizacij

12:30 – 14:00 Praktična uporaba UI orodij za mladinsko delo

Praktično delo v digitalnih okoljih s prosto dostopnimi orodji za uporabo tehnologij U

14:00 – 14:30 Naslednji koraki in zaključek

Skupinski razmislek o konkretni uporabi UI v mladinskem delu, evalvacija

The post Mladinsko delo 4.0: Umetna inteligenca v praksi – odgovorno in uporabno (KOPER) first appeared on Računalniški muzej.

We’re thrilled to announce the spring edition of the Slovenia Ruby User Group meetup!

Mark your calendar on Monday, June 16th, 2025, we’ll be gathering from 18:00 to 21:00 at the Računalniški muzej / Slovenian Computer History Museum.

We’ll be trying out an alternative format this time:
– Show-and-tell
– Open floor discussion

This means that the content of this meetup is entirely up to the attendees!

Have an interesting project you’d like to talk about? Bring it along! Got a technical problem you’d like to discuss? Bring it up! Got new approaches on your mind? Don’t be afraid to challenge the status quo!

As always, we’re keeping the floor open for any lightning talks. If you have an idea, a project, or a Ruby gem you’re passionate about, bring it along!
Post the knowledge exchange, we’ll go for food and drinks.

Whether you’re a seasoned Ruby professional, a newbie who’s just getting started, or anywhere in between, this is the place for you.
Don’t miss out on Summer Ruby meetup!

We can’t wait to see you there.

The post Spring Ruby meetup first appeared on Računalniški muzej.

V prvem delu bo Kristijan Tkalec (kiki, lapor) predstavil plan Zadruge Na Prostem za lokalizacijo in testiranje sistema za vodenje šol, AlekSIS. Namen je, da se migrira slovenske šole na odprtokodne rešitve.

Nato bomo nadaljevali z izdelavo spletne strani in boljših komunikacijskih kanalov znotraj skupnosti. Če bo interes, se dotaknemo še teme https://endof10.org/

vir slike: David Ravoy (CC-BY-4.0)

The post c| srečanje № 26: Zadružno spraviti FOSS v slovenske šole & mostovanje naprej first appeared on Računalniški muzej.

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani bo v sredo, 25. 6. 2025 zaradi praznika zaprta.

Vaš CTK.

Foto: Nebojša Tejić, STA

Poletni delovni čas

(velja od 7. 7. 2025 do 17. 8. 2025)

ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8:00 – 14:00
sreda: 8.00 – 18.00*
sobota: 9:00 – 13:00
*Opomba: v sredo poteka izposoja do 14.00, od 14.00 do 18.00 pa le s pomočjo knjigomata.

Izposoja gradiva:
iz skladišča: 8.00 – 14.00
iz prostega pristopa: 8.00 – 14.00

Ostali oddelki:
ponedeljek – petek: 8.00 – 14.00
sobota: zaprto

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Makedonsko študentsko organizacijo v Sloveniji vabi študentke in študente na sproščeno jutranje srečanje ob kavi, ki bo potekalo to soboto 13. 6. 2025 ob 9.00 pred vhodom v CTK (Trg republike 3, Ljubljana).

Dogodek je namenjen ustvarjanju prijetnega vzdušja med izpitnim obdobjem – priložnost za druženje, klepet, izmenjavo spodbud in nekaj minut oddiha ob skodelici dobre kave.

Vabljeni, da prinesete svojo najljubšo skodelico – za najbolj izvirne skodelice bomo pripravili simbolične nagrade.

Dogodek poteka v okviru podpornega okolja za študente, ki ga CTK razvija v sodelovanju s študenti.

Veselimo se vaše družbe!

Na Univerzi v Ljubljani bo 11. junija 2025 potekalo strokovno srečanje visokošolskih knjižnic z naslovom “Izhodišča za strateški razvoj knjižničarstva”. Dogodek bo osredotočen na prihodnost visokošolskih knjižnic v luči trajnostnega razvoja, tehnoloških sprememb in odprte znanosti.

Ključne točke srečanja:

• Uvodna predavanja bodo podali predstavniki Univerze v Ljubljani in gostja Martina Pronk iz združenja LIBER, ki bo govorila o strateškem načrtovanju knjižnic.
• Vsebinski sklopi bodo obravnavali:
  • Vrednote v visokošolskem prostoru, kot so odprta znanost, informacijska pismenost in trajnostnost.
  • Tehnološki razvoj, vključno z uporabo umetne inteligence in razvojem slovenskega jezikovnega modela.
  • Odličnost storitev, kjer bodo predstavljeni primeri dobrih praks iz različnih knjižnic UL.

Dogodek bo potekal na Pedagoški fakulteti UL, udeležba pa je možna ob predhodni prijavi.

Povezavi do originalnih objav:

• Univerza v Ljubljani – napoved dogodka
• Knjižničarske novice – podrobnejši opis programa

SCOAP³ (Sponsoring Consortium for Open Access Publishing in Particle Physics) vabi zainteresirano javnost s področja odprte znanosti na spletni forum. Predstavljena bo nova pogodbena struktura SCOAP3 in vrednotenje elementov odprte znanosti, vključenih v novo shemo.

Spletni forum je odprt za vse, vključno s predstavniki sodelujočih institucij iniciative SCOAP3 (nacionalna kontaktna točka za Slovenijo je CTK) ter člani širše znanstvenoraziskovalne skupnosti. Udeležba je priložnost, da se predstavnikom mednarodnega vodstva SCOAP3 in operativni ekipi v CERN-u postavijo vprašanja.

Dogodek bo potekal v četrtek, 18. junija 2025, v obliki spletnega seminarja, čas trajanja je 90 minut. Spletni forum se bo odvijal v dveh programsko enakih sejah, s pričetkom:

1. seja: ob 9:00 (dopoldne)
2. seja: ob 17:00 (popoldne)

Udeležba je brezplačna, prijava na dogodek ni potrebna.

Program (obe seji):

• Uvodna predstavitev: Ianko Lopez, konzorcij Madrono, Španija, predsednik foruma SCOAP3 – 10 minut
• Predstavitev strukture pogodbe 4. faze SCOAP3 in elementov odprte znanosti: Anne Gentil-Beccot, ekipa SCOAP3 CERN – 20 minut
• Rezultati prvega ocenjevanja: Pia Kretschmar, ekipa SCOAP3 CERN – 10 minut
• Perspektiva partnerjev SCOAP3: Anna Vernon, Charles Brophy (JISC, Združeno kraljestvo) – 20 minut
• Perspektiva CrossRef: Helena Cusijn, Kornelia Korzec, CrossRef – 10 minut
• Moderirana razprava z vprašanji udeležencev – 10 minut

Podrobnosti o dogodku in udeležba na forumu sta na voljo na naslednji povezavi: https://indico.cern.ch/event/1549610/.

Univerzitetna knjižnica Univerze v Novi Gorici vabi na delavnici o odprti znanosti, na katerih bodo strokovnjaki iz Centralne tehnične knjižnice Univerze v Ljubljani in ARNES-a predstavili portal Odprta knjižnica: Center za zagotavljanje kakovosti v znanstvenem komuniciranju, neetične prakse založnikov pri znanstvenem objavljanju, avtorskopravna vprašanja ter vlogo storitev in infrastrukture pri napredku znanosti in raziskav.

• Tretja delavnica na temo odprte znanosti na UNG bo v ponedeljek, 2. junija 2025, od 10.00 do 13.45 v Vipavi (predavalnica P-1.5).
  
• Četrta delavnica na temo odprte znanosti na UNG bo v torek, 3. junija 2025, od 10.00 do 13.45 v Rožni Dolini (predavalnica P7-Kompas).

Delavnici bosta potekali v angleškem jeziku. Udeležba je možna v fizični obliki ali prek Zoom-a. Informacije o programu in prijavah so dostopne na zgornjih povezavah.

Delavnici potekata v okviru Odprte knjižnice: Centra za zagotavljanje kakovosti v znanstvenem komuniciranju v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost.

Morebitna vprašanja v zvezi z delavnico lahko naslovite na e-pošto: library@ung.si.

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani vabi raziskovalke in raziskovalce ter druge zaposlene v raziskovalnih organizacijah na predstavitev Raziskovalna etika in integriteta na Univerzi v Ljubljani: strateški razvoj in izzivi.

Univerza v Ljubljani je konec leta 2024 ustanovila novo organizacijsko enoto za raziskovalno etiko in integriteto. Gre za pomemben korak v smeri zagotavljanja odgovornega ravnanja v znanosti, spoštovanja etičnih načel ter preprečevanja neustreznih praks v raziskovalnem okolju. Enoto vodi prof. dr. Nina Peršak, ki bo 19. junija 2025 od 10:00 do 10:45 v prostorih CTK, Trg republike 3, Ljubljana, predstavila organizacijske in vsebinske vidike delovanja Univerze v Ljubljani na tem področju.

Predstavitev je brezplačna in bo potekala le v živo v prostorih CTK. Število mest je omejeno. Vabljeni!

Prijava na delavnico.

Za dodatne informacije pišite na e-naslov info@odprta-knjiznica.si.

Predstavitev poteka v okviru Odprte knjižnice in Akcijskega načrta za odprto znanost.

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani vas vabi na delavnico Umetna inteligenca in avtorsko pravo v raziskovalni dejavnosti, ki bo potekala 27. maja 2025 od 10:00 do 13:30 v prostorih CTK, Trg republike 3, Ljubljana, in v spletnem okolju Zoom.

Namen delavnice je raziskovalke in raziskovalce ter druge zaposlene v raziskovalnih organizacijah seznaniti z aktualnimi vprašanji avtorskega prava v povezavi z razvojem in uporabo umetne inteligence (UI) ter poudariti odgovornosti raziskovalcev pri uporabi orodij UI z vidika možnih kršitev avtorskih pravic.

Delavnico bo vodil izr. prof. dr. Matija Damjan.

Po uvodni predstavitvi slovenskega in evropskega okvira avtorskega prava bo na delavnici predstavljena uporaba avtorskih del pri usposabljanju modelov UI in vprašanje kršitve avtorskih pravic. Predstavljena bodo avtorskopravna vprašanja v povezavi z izhodnimi vsebinami UI ter odgovornost in etika raziskovalcev pri uporabi orodij UI. Poseben del delavnice bo namenjen razpravi o konkretnih primerih uporabe UI v raziskovalnem procesu. Razprava bo vključevala vnaprej posredovana vprašanja in dileme udeležencev.

Delavnica je brezplačna. Število mest za udeležbo v živo je omejeno.

Prosimo, da udeleženci pošljejo vprašanja, povezana z vsebino delavnice, vnaprej na e-naslov: info@odprta-knjiznica.si.

Prijava na delavnico:

• udeležba prek spleta (Zoom)

Delavnica je financirana v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2 ReZrIS30.

Vabimo vas na otvoritev mikro muzeja, posvečenega pionirju vesoljske tehnologije Hermanu Potočniku Noordungu. Gre za potujočo razstavo, ki obiskovalcem ponuja vpogled v njegovo življenje, delo ter vizijo prihodnosti vesoljskih raziskav. Obenem predstavlja tudi izbrane vsebine Centra Noordung, ki na sodoben način združuje znanost, umetnost in tehnologijo.

Dogodek je v okviru Meseca občanske znanosti, ki poteka aprila.

Program:

• pozdravni nagovor direktorja Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani mag. Mira Pušnika,
• nagovor ambasadorke Občanske znanosti dr. Zarje Muršič,
• predstavitev Mreže občanske znanosti – Mitja V. Iskrić,
• predstavitev izobraževalnih aktivnosti Centra Noordung – Monika Tisel.

Po otvoritvi je organizirano še predavanje z naslovom “Noordungove vizije“, ki bo osvetlilo pomen njegove zapuščine ter aktualnost njegovih zamisli v sodobnem času.

Pridružite se nam v petek, 25. aprila 2025 ob 14h v naši knjižnici!

V mesecu maju in juniju 2025 bomo imeli podaljšane vikende

• 10.5., 11.5.
• 17.5., 18.5.
• 24.5., 25.5.
• 31.5., 1.6.
• 7.6., 8.6.
• 14.6., 15.6.
• 21.6., 22.6.
• 28.6., 29.6.

Odprti bomo med 9.00 in 24.00 uro.

V času podaljšane odprtosti bodo nekatere storitve omejene:

• fizični vpis (ali podaljšanje članarine) bo možen le v soboto do 17.00 ure;
• ostali oddelki so med vikendom zaprti;
• izposoja gradiva iz skladišča ni možna;
• knjige si lahko izposodite iz prostega pristopa preko knjigomata;
• gradivo lahko vrnete preko knjigomata.

Mestna občina Ljubljana (MOL) je skrbnica številnih nepremičnin, tudi tistih, v katerih delujejo šole, vrtci, kulturne, športne, zdravstvene in druge javne ustanove; v njeni domeni je upravljanje, urejanje in vzdrževanje lokalne javne infrastrukture, kot so ceste, trgi, kolesarske steze in pločniki, parkirišča, parki, otroška igrišča, kopališča, pokopališča; pa tudi vzdrževanje in skrb za ljubljanske mestne gozdove. Nepremičnega premoženja in z njim povezanih obveznosti ima torej ogromno, vzdrževanje in prenova pa potekata pod geslom “Prenavljamo. Za vas.”

To geslo je v očeh MOL piarovsko izvrstno. Neposredno naj bi nagovarjalo prebivalce Ljubljane ter druge uporabnike mesta in jim dajalo občutek, da je prav vsa energija, vložena v projekte prenove, namenjena le njim: izboljšanju njihovega bivalnega okolja in izboljšanju kakovosti življenja v že tako “najlepši prestolnici”. Osnovna premisa gesla je, da vse izhaja iz čudovito skrbnega odnosa do javnega dobra in dobra vsakokratnega prebivalca.

Žal je resničnost povsem drugačna.

Primer prenove Trga mladinskih delovnih brigad (Trg MDB)

Prostor nenavadne, skoraj trikotne oblike na stičišču Tržaške ceste, Aškerčeve in Rimske ulice ter Prešernove ceste in Groharjeve ulice so leta 1956 poimenovali Trg mladinskih delovnih brigad in tako simbolično počastili spomin na organizirane delovne skupine mladih prostovoljcev, ki so zlasti v povojnem obdobju v nekdanji Jugoslaviji opravljale dela javnega pomena.

Na severnem delu območja, prepredenega s prometnimi cestami in precej zasedenega s parkiranimi avtomobili, je bil umeščen manjši park z zelenico in brezovim gajem, ob katerem sta stala tramvajska vagona z gostinsko ponudbo. V prostoru so bila precej zaznavna visoka drevesa ob križišču Rimske ulice in Prešernove ceste, ki so v vročih poletnih dneh s prijetno senco ščitila letni vrt nekdanje gostilne Lovec.

V zadnjih letih MOL na tem območju nadaljuje intenzivno in invazivno prenovo prometne infrastrukture. Celoviti prenovi Tržaške ceste je leta 2021 sledila še korenita prenova Trga MDB z uradnim namenom “zvišati kakovost javnega prostora in Trgu mladinskih delovnih brigad povrniti vlogo trga, območje pa narediti privlačnejše tudi za ponudnike poslovno-trgovskih storitev”. Projekt urbanistično-arhitekturne ureditve je bil, kljub investiciji, ki presega zakonsko določeno vrednost, naročen brez javnega natečaja, njegova predstavitev in javna obravnava pa nejasni in zavajajoči.

Na severnem delu trga tako avtomobilov ni več, tramvajska vagona sta izginila, odstranjenih je bilo tudi nekaj zdravih in košatih dreves. Urejena je bila enotna ploščad za mešani promet pešcev in kolesarjev, v osi Tržaške ceste stoji nov spomenik braniteljem mesta Ljubljane leta 1991. Na novi ploščadi je tudi prostor za parkiranje lastniških koles in postajališče za Bicikelj, ne manjka niti pitnik – unikatno oblikovana skulptura. Obseg zelenih površin je radikalno zmanjšan – zelenice, ohranjen brezov gaj in nekaj na novo zasajenih drevesc so ujeti v pravilne okrogle izreze v novem tlakovanju. Močno zaznaven in prepoznaven element nove urbane opreme so dolge klopi in okrogli nizki elementi iz svetlega teraca, ki “usmerjajo” oziroma – bolje rečeno – ovirajo poti pešcev in kolesarjev, hkrati pa preprečujejo dostop avtomobilom. Celota po svoje deluje sterilno, hkrati pa je prenasičena z elementi urbane opreme. Da bi prostor lahko postal prijeten za preživljanje prostega časa, ni zelo verjetno, saj je povezava trga proti izredno prometni cesti premočna in preveč odprta.

Trg MDB ima novo, svetlejšo fizično podobo, urejeno in očiščeno neželenih avtomobilov, vendar s tem tudi preprečen dostop z avtomobili stanovalcem in ponudnikom poslovno-trgovskih storitev do stavb na zahodni strani ploščadi. Mogoče je estetsko nadgrajena ploščad res privlačnejša, a gotovo manj praktična za ponudnike poslovno-trgovskih storitev, nikakor pa ne pripomore k boljši kakovosti življenja okoliških stanovalcev, še manj k varnejšemu in prijetnejšemu doživljanju prostora za vse, tudi za naključne obiskovalce.

Trg MDB leži ob enem najprometnejših križišč v mestnem središču in se po podatkih ARSO uvršča med točke v mestu, najbolj onesnažene s prašnimi delci. Da bi se okoljski kazalniki izboljšali, so si najbližji sosedje ob napovedani prenovi želeli predvsem obširnejše ozelenitve tega območja in zasaditve gostih zelenih ovir med glavno prometnico in trgom. Opravljena prenova tako nikakor ne izpolnjuje pričakovanj, hkrati pa tudi ne sledi najnovejšim trendom trajnostnega razvoja, ki jih določa boj proti podnebnim spremembam: na območju je precej manj travnatih in veliko več tlakovanih površin kot pred prenovo, popolnoma po nepotrebnem so podrli več zdravih, odraslih dreves, tudi vse kostanje, ki so rasli pred nekdanjo gostilno Lovec. Nekatera odstranjena drevesa so bila sicer nadomeščena z mladimi drevesci, a ta še dolga leta ne bodo mogla tako blagodejno učinkovati na mikroklimo tega območja, kot bi ohranjeno vitalno odraslo drevje – vprašanje pa je, ali se ne bodo prej posušila, tako kot številna mlada drevesa, ki jih je na enak način v beton in pesek posadila MOL. Velike tlakovane površine, četudi svetle, položaj le še dodatno poslabšujejo.

Stanovalci hiš na zahodni strani trga, ki večinoma živijo v najemniških stanovanjih, so bili po prenovi območja postavljeni pred neprijetno dejstvo, da čez novo ploščadi z avtomobili nimajo več dostopa do hiš, niti v posebnih primerih ali primerih nujne intervencije (dostava, rekonstrukcija, reševalno vozilo, gasilci id.). Najprej je bilo sicer načrtovano, da bo na prenovljenem trgu promet urejen po načelu skupne rabe prostora (shared space), vendar je še v času gradnje “zaradi neprimernega ravnanja nekaterih voznikov motornih vozil, ki so z nevestno vožnjo in parkiranjem uničili nove površine”, prišlo do enostranske in z oškodovanimi prebivalci neusklajene spremembe. Trg je postal le pešcem in kolesarjem namenjeno območje, kjer pa poti pešcev in kolesarjev niso jasno razmejene. Ker je območje kolesarsko zelo obremenjeno, je taka ureditev manj primerna, saj se zaradi nje oboji, pešci in kolesarji, pogosto znajdejo v nevarnih, stresnih in konfliktnih situacijah.

Dostop do objektov na zahodni strani trga ob novi ploščadi je mogoč le z zadnje, to je dvoriščne strani, čez funkcionalna zemljišča in dvorišča v notranjosti območja stanovanjskih blokov Vrtača, zamejenega z zapornico. Lastniki problematiziranih objektov, ki v njih praviloma ne živijo, so mestu – za ceno asfaltiranja notranjih dvorišč na račun investicije za prenovo trga – tako rešitev potrdili. Etažni lastniki funkcionalnih zemljišč, po katerih služnostna pot poteka, pa dodatni obremenitvi z avtomobili za dovoz do stavb, za katere služnost ni dogovorjena, nasprotujejo. Argumenti za nasprotovanje temeljijo na povečanju prometa skozi sosesko, s čimer je zmanjšana varnost na dovozu brez urejenega pločnika, preozkem za dvosmerni promet, povečane so obremenitve okolja z izpuhi in hrupom, vse to pa občutno poslabšuje bivalne razmere v soseski.

Oškodovani stanovalci so oktobra 2021 na MOL naslovili nasprotovanje in zahtevo, naj se dostop z motornimi vozili do objektov ob novi ploščadi ponovno zagotovi. Z mestne občine so prejeli odgovor, da prenovitvena dela še niso končana in da je sedanje stanje “le začasna ureditev”. Na pobudo stanovalcev je bil na lokaciji sklican tudi sestanek z ljubljanskim županom, ki se je razvil v neprijeten dogodek, na katerem so bili stanovalcem arogantno predstavljeni “močni” argumenti, bolje rečeno argumenti moči, zakaj bo začasna ureditev (p)ostala stalna: “Zato, ker sem se jaz tako odločil.”

Zaradi glasno in odločno izraženega nezadovoljstva z novo ureditvijo so bili kritiki deležni celo obiska inšpekcije MOL: zahtevala je odstranitev zapornic, ki naj bi bile postavljene nepravilno. Zapornice so ostale, saj je bilo v nadaljnjih postopkih dokazano, da nepravilnosti ni – postavljene so bile skladno s pridobljenim soglasjem pristojnih služb že leta 1998.

Čeprav bi bila ureditev omejenega in nadzorovanega dostopa z motornimi vozili do objektov preprosto rešljiva z vgradnjo enega samega potopnega stebrička, ki bi zamenjal en betonski omejitveni element, je po več kot letu položaj še vedno nespremenjen.

V realizaciji projekta, ki ne prispeva k okoljskim izboljšavam in ne upošteva socioloških elementov, to je potreb in želja okoliških stanovalcev – ki so v resnici izredno skromne in bi jim bilo preprosto ustreči – poleg tega pa je njegova ekonomska upravičenost vprašljiva, se kaže dejanski odnos načrtovalcev in mestne oblasti do meščanov in mestnega proračuna.

Primer prenove Plečnikovega podhoda

Vzporedno s prenovitvenimi deli na Trgu MDB je potekala tudi preobrazba Plečnikovega podhoda (povezave parka Zvezda s Plečnikovim trgom pred Maximarketom), le 14 let po zadnji – celoviti – prenovi. Kaj je bil razlog za to popolnoma nepotrebno, več kot milijon evrov vredno investicijo, lahko samo špekuliramo, kajti na spletni strani MOL najdemo zgolj skopo obvestilo: “S prenovo smo popestrili in oživili prostor podhoda in ga naredili privlačnejšega, predvsem pa varnejšega za uporabnike. Obnovili smo talne, stropne in stenske površine, uredili lokale ter javne sanitarije.” Konkretnih razlogov, ki bi klicali po takojšnji intervenciji, kot so zamakanje, nevarni tlaki, poškodbe, ni bilo. Prenova, ki je bila namenjena izključno “face-liftingu”, je bila, kot kaže, pravzaprav izkoriščena za umestitev novih lokalov ob stranice podhoda. Prvotna ureditev je bila preprosta, funkcionalna in trpežna, posebna zaradi zanimivih kovinskih oblog sten, namenjena pa je bila izključno povezavi med trgoma za pešce in kolesarje. Zamenjala jo je modna podoba z velikimi steklenimi vitrinami iz krivljenega stekla, za katerimi samevajo prazni lokali, saj zanje ni nobenega zanimanja; pešci in kolesarji pa so prisiljeni vijugati po preostalem, močno zoženem vmesnem prostoru.

Gre za šolski primer privatizacije urbanega prostora in podrejanja tržni logiki, ki pa se v tem primeru glede na samevanje novih prostorov ne more upravičiti niti s pričakovanim dobičkom, kar pomeni, da gre za še en propadel posel, zaradi katerega je javni prostor okrnjen.

Primer Slovenske ceste

Posledice fenomena privatizacije urbanega prostora so dobro opazne na osrednji ljubljanski ulici – Slovenski cesti, kjer se je občina lotila zahtevne naloge preobrazbe glavne mestne prometnice (po kateri je bila vožnja s kolesom prepovedana) v javni prostor, namenjen pešcem, kolesarjem in uporabnikom javnega potniškega prometa. Že leta 2013 je bila na osrednjem delu Slovenske ceste uvedena sprememba prometnega režima, s katero je bila odpravljena tranzitna pot za osebni motorni promet, omogočila pa je vožnjo kolesarjem. Sledila je celovita prenova: na osrednjem delu površine je urejeno ožje cestišče s svetlim betonskim tlakom, namenjeno avtobusom in dostavi, široke površine na obeh straneh cestišča, v sklopu katerih je bil zasajen tudi nov drevored malih jesenov, pa so namenjene uporabi pešcev in kolesarjev.

A navidezno razkošne površine, namenjene pešcem in kolesarjem, so se hitro začele krčiti. Že izvorno so bile na teh površinah urejene sive in sterilne avtobusne postaje z dolgimi linijami nadstrešnic, načrtovana pa je bila tudi umestitev številnih elementov urbane opreme, kot so klopi, stojala za kolesa, koši za smeti. Kasneje so se pojavili prostostoječi tristrani panoji in osvetljene vitrine za reklamno oglaševanje, katerih število se neprestano povečuje, čeprav ovirajo pešce in kolesarje, zmanjšujejo preglednost nad prostorom, odvračajo pozornost mimoidočih in preprečujejo oziroma uničujejo razgled na tako imenovano najlepše mesto na svetu. Najspornejša pa je ureditev zunanjih “teras” gostinskih lokalov, umeščenih ob Slovenski cesti, ki vsako sezono zasedajo več kvadratnih metrov javnega prostora. Gre za tiho polaščanje in prikrito privatizacijo mestnega prostora, ki je vedno bolj izpostavljen tržni logiki. Prebivalci smo vse manj “lastniki” oziroma “upravniki” svojega mesta, to razlastninjenje pa poteka pod krinko napredka in izboljšav.

Žal tudi na severnem in osrednjem delu Slovenske ceste, enako kot na Trgu MDB, površine, namenjene vožnji s kolesom, niso jasno opredeljene, tako da morajo kolesarji najti najugodnejšo pot glede na trenutne razmere: če na cesti ni avtobusov, je seveda izbira cestišče (kolesarjenje z avtobusom tik za hrbtom ni prijetno, obvoz na postaji stoječega avtobusa po sredini cestišča pa je, če v nasprotni smeri pripelje drug avtobus, skoraj smrtno nevarno početje, saj med voziloma ni dovolj prostora za varno vožnjo), sicer pa so prisiljeni v iskanje poti med vsemi v prostor umeščenimi “ovirami” in pešci. Kolesarji so sicer dobili dovoljenje za vožnjo skozi mestno središče, a kako se bodo skozenj prebili, se morajo odločiti sami. Načeloma je zanje priporočena uporaba peščevih površin, hitrost vožnje pa mora biti prilagojena hitrosti hoje. Dejansko večina kolesarjev, ki uporabljajo peščeve površine, kljub priporočilom ne prilagaja hitrosti vožnje hitrosti pešcev, hkrati pa veliko pešcev popolnoma prezre to, da so površine namenjene skupni rabi, in na kolesarje niso pozorni. Plod trenutne prometne ureditve in prometne (ne)kulture udeležencev so nevarne situacije za pešce, mimo katerih nevarno hitro in nevarno blizu švigajo živčni ljudje na kolesih, in za kolesarje, ki jim nepozorni pešci brez nakazane namere, da bodo spremenili smer hoje, nepričakovano zaprejo pot. To pravzaprav za kolesarje ni velika pridobitev.

Primer prenove Tavčarjeve ulice in Miklošičevega parka

V istem obdobju kot Trg MDB je bila prenovljena tudi Tavčarjeva ulica skupaj z Miklošičevim parkom. Javne površine so dobile nove tlake, javno razsvetljavo, nekaj elementov nove urbane opreme, poskrbljeno je bilo za ureditev zelenih parkovnih površin, izvedene so bile izboljšave za pešce in javni potniški promet. A bistvena bi bila ureditev dvosmernega prometa za kolesarje v sicer enosmerni ulici. Posebej označena kolesarska steza je urejena v smeri vožnje motornega prometa, kolesarska steza, ki bi bila namenjena vožnji v nasprotni smeri, pa ni bila izvedena, da so ob cesti lahko uredili pas parkirišč in da sta za motorni promet ostala dva ločena vozna pasova, eden za zavijanje na desno in drugi na levo.

Zamujena je bila torej lepa priložnost za izvedbo prenove ulice in uvedbo nove prometne ureditve, ki bi bila skladna s smernicami Prometne politike MOL in Celostne prometne strategije, katerih ključni cilj je omejevanje osebnega motornega prometa in spodbujanje ljudi, da uporabljajo bolj trajnostne načine transporta – pešačenje, kolesarjenje in javni prevoz.

MOL prenavlja. Brez nas.

MOL prenavlja. Domnevno za nas, meščanke in meščane, a pravzaprav brez nas. Brez pravočasnega dialoga z javnostjo, brez upoštevanja potreb in želja meščanov in najpogosteje s popolnim neupoštevanjem oziroma zavračanjem dobronamernih opozoril glede pomanjkljivosti predvidenih ali izvedenih rešitev.

MOL prenavlja. Za nas. A brez nas. Kot da MOL bolje od nas ve, kaj potrebujemo in kaj je za nas koristno. Naše pripombe in kritike niso samo nezaželene, pogosto so prezrte in še večkrat cinično zavrnjene, so tudi namerno utišane. V zameno pa v MOL pričakujejo, da bomo prebivalci in prebivalke Ljubljane samo tiho hvaležni in veseli, ker naj bi oblastniki tako dobro skrbeli za nas in za naše skupno dobro. Če ljubljanske mestne oblasti ne morejo razumeti, da je njihova poglavitna vloga braniti splošni interes in skrbeti za kakovostno urejanje prostora ZA VSE, ki v mestu živijo, potem moramo kaj ukreniti. Če MOL deluje invazivno, moramo prebivalci ukrepati radikalno.

Začnimo s prispodobo: novodobni »ljubljanski zmaj« grozi, da bo mestnemu organizmu iz njegovega najožjega, najvitalnejšega dela starega mestnega jedra, iz njegove znamenite tržnice, »iztrgal srce« in mu s tem ukradel tudi »dušo«, njegov »elan vital«, ki se skriva v večplastnem, pisanem in živahnem fenomenu te posebne, javne, odprte tržnice.

Nadaljujmo strokovno: pri t. i. prenovi tržnice, katere ključni del v njeni sredici, na območju nekdanjega samostana, predvideva ogromno podzemno garažo, gre za velik anahronizem, za poskus promocije že davno preživelega koncepta, ki se v času svetovnih metakriz, nujnosti vzdržnega razvoja, zelenega prehoda, odzivov na podnebne spremembe, trajnostne mobilnosti, participacije – v odprti, sodobni, demokratični družbi nikakor ne bi smel zgoditi! Garaža v ta prostor ne sodi po nobenem od strokovnih ali življenjskih meril kakovostne presoje: po prometnem, urbanističnem, arhitekturnem, dediščinskem, arheološkem, geološkem, hidrološkem, gradbeno-tehničnem, socialnem, pietetnem, simbolnem, duhovnem, agrikulturnem id.

Oglejmo si pobliže ta napovedani poseg, ki bi bil za izjemne okoliške stavbe in ljudi med njimi katastrofalen in ireverzibilen!

 

Urbicid je izraz, ki opisuje namerno uničevanje ali »ubijanje mesta«, z neposrednimi ali posrednimi sredstvi. Izraz so sprva uporabljali urbanisti in arhitekti za opis praks prestrukturiranja mest v Združenih državah Amerike v 20. stoletju. Za uničevanje materialnega in duhovnega bogastva ter življenja v mestu se sicer uporabljajo različna sredstva (bombardiranje, neustrezni urbani posegi, prenaseljenost ob preveliki gostoti, onesnaževanje z nečistimi tehnologijami in druga).

Kratka zgodovina povsem preživelega projekta

Leta 2009 je bila izdana posebna številka mednarodne revije za teorijo arhitekture Arhitektov bilten z naslovom Gradbišče Ljubljana. V njej se nas je kar nekaj avtorjev ukvarjalo z grožnjo načrtovane garaže pod osrednjo ljubljansko tržnico, pa tudi z drugimi bolj ali manj spornimi gradbeno-arhitekturnimi temami v prestolnici.

Sam sem svoj prispevek naslovil Ljubljana; Potemkinova vas? Turbo urbanizem in arhitektura na primeru Ljubljane in njene tržnice in v njem na celovit način prikazal razloge, zakaj je gradnja garaže pod tržnico v vseh pogledih nelegitimna: strokovno, družbeno, ekološko in etično.

Zgodba se je začela že nekaj let prej, leta 2006, takoj po volitvah, ko je župan s svojo ekipo napovedal projekt garaže pod tržnico. Takrat je bila ustanovljena civilna iniciativa »Tržnice ne damo«, ki smo se ji pridružili generacijsko, strokovno in človeško zelo različni zaskrbljeni prebivalci mesta.

Že takrat pa je bilo kritičnemu strokovnemu pogledu kristalno jasno, da gre za zastaran projekt iz nekih povsem drugih časov, ko je bila modernizacija Evrope po vojni imperativ in je odmev generičnega modernizma s svojim mobilizacijskim potencialom, ki je ignoriral stara mesta, dediščino in tradicijo, na naši celini s svojimi posegi naredil več škode kot med vojno Luftwaffe, kot se je z obžalovanjem, a duhovito izrazil nobelovec Josif Brodski.

Po opravljeni temeljiti kritiki moderne, smo soočeni s povsem drugačnimi preizkušnjami. Goli »progresizem«, ki je zagovarjal prostorski napredek za vsako ceno, je že vsaj od sedemdesetih let (»meje rasti«), jasneje od devetdesetih (Agenda 21 in načela trajnostnega razvoja) in še posebej danes popoln anahronizem. Preživel je predvsem v manj demokratičnih okoljih, kjer neodvisna strokovnost in transparentna participacija javnosti nista spoštovani. Takšna družbena okolja (ljubljanska demokratura je značilen primer) niso ozavestila spremenjene paradigme, ki izhaja iz skupne zavesti, da živimo v časih resnih metakriz (ekološke, energetske, etične, socialne, vojne, migrantske …), ki jih je treba reševati s povsem drugimi, vzdržnimi, sonaravnimi, kulturnimi, regenerativnimi, odprtimi pristopi. Tako usklajeni in senzibilizirani odnosi na strokovnih poljih in znotraj participativne demokracije vodijo v varovanje in razvoj javnega dobra (in javnih prostorov), ne pa v špekulativne, tendenciozne zagovore partikularnih interesov.

Izvotljeni smisel in namerna slepota: hiter pregled projekta po temah

Stroka ne nasprotuje resnični prenovi tržnice, ki bi vključevala (pre)ureditev programov, talnih površin (npr. z označenimi tlorisi samostana in drugih stavb), urbane opreme ter podzemnega muzeja na območju srednjeveških vzhodnih vrat in barbakana (npr. po predlogu arhitektov Kovača in Kerševana), a garaža v to kategorijo seveda ne spada. Programsko prenovo (ki jo na MOL absurdno navajajo kot enega izmed glavnih razlogov za garažo) bi lahko že davno začeli, saj imajo upravljanje tržnice v svojih rokah. Tudi ostali smiselni vidiki prenove bi že lahko potekali, a mestna oblast trmasto in slepo, kljub prevladujočim odklonilnim stališčem vpletenih strok in javnosti, vztraja pri tem skrajno agresivnem projektu, ki je sporen prav z vseh zornih kotov.

V urbanistično-prometnem smislu je povsem jasno, da garaža v srednjeveško mestno jedro ne sodi! V duhu trajnostne mobilnosti se mora sodobni individualizirani promet ustaviti na zunanjih ali morebiti notranjih prometnih obročih (P + R, »park and ride«), od tam pa naj za dostop v mesto prevladujejo dober javni promet, kolesarjenje in pešačenje. Prav zaradi oblikovanja javnih mestnih prostorov v merilu človeka so bila dela Jožeta Plečnika leta 2021 razglašena za Unescovo, izjemno, univerzalno dediščino človeštva! Na Vodnikovem trgu pa bi »drzni snovalci prenove« promet z uvoznimi (30-metrskimi!?) klančinami pripeljali na peščeve površine tik pred Plečnikove arkade ob Zmajski most. Ali je komu mar, da bi njegova arhitektura zaradi takega posega zelo verjetno ne le na tržnici, temveč v celoti izgubila status svetovne dediščine?

V »arhitekturnem« smislu gre za najhujši možni kontrast: za vdor v najžlahtnejši in najvitalnejši del mestnega jedra z najbolj banalno, zgolj utilitarno podzemno strukturo, ki nima nobene dodane vrednosti. Med izjemno stavbno dediščino, v prostor torej, do katerega je treba pristopati skrajno spoštljivo in z veliko mero občutljivosti: med Plečnikove tržnice, stolnico, semenišče, župnišče, srednjeveške meščanske stavbe in Mahrovo hišo naj bi se v mehko sredico nekdanjega frančiškanskega samostana z njegovim križnim hodnikom, na območje najstarejših ljubljanskih pokopališč, med mnoge v grobnice pokopane žlahtne meščane umestil ogromen betonski kolos, namenjen avtomobilom. Ta bi pregreval prostor, tudi drevesa na raščenem terenu bi padla, »učinek vroče točke« bi se še povečal, hkrati pa bi ustvaril veliki jez za zaledne vode,  ki mu ne bi uspelo zadržati ali ponikati meteornih voda. Čeprav se ve, da MOL že ves ta čas, kljub večinskemu nasprotovanju stroke in prebivalcev, vodi (netransparentne) postopke s svojo sporno agendo, so pri zavarovanju tega prostora zatajili skoraj vsi odločevalci, od kulturnega in prostorskega ministrstva do Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), ki jim v letih, ko je bila grožnja za poseg več kot očitna, ni uspelo doseči temeljitega zavarovanja tega izjemnega kompleksa.

Pomensko, ontološko je morda najmočnejši razlog, ki poleg zaščite vrhunske dediščine govori proti garaži pod tržnico, pietetne in etične narave. Ugrez betonskega kolosa v sredico nekdanjega samostanskega kompleksa ne bi bil le brezobziren potop v zgodovino, temveč bi se dotaknil zelo občutljivega, najstarejšega odnosa v človeški družbi: odnosa do umrlih, pokopanih prednikov. Na tem vprašanju se kulture vzpostavijo ali padejo, pa zato ni treba v prazgodovino ali do antične Antigone, ampak sežejo te etične dileme tudi v sodobni čas. Od župana bi sicer težko pričakovali ozaveščen, kaj šele kulturen odnos do pokojnih na ljubljanskem teritoriju (ve se, da pokojnikom, »ki mu niso pogodu«, ne dopusti pokopa na ozemlju MOL-a!?), kljub vsemu pa se pri tej temi čudimo odsotnosti večje ozaveščenosti pri vseh vrstah notranjih in zunanjih sodelavcev.

Socialni, ekološki, agrikulturni vidik: ne nazadnje se dotaknimo še tistega manj materialnega vidika tržnice, ki pa predstavlja najbolj vitalni, regionalni in lokalni del utripa starega mestnega jedra, torej življenja na njej sami! Vrnimo se k temeljem agri-kulture, torej k prvi med kulturami, ki nam vsem omogoča, da na tem planetu sploh preživimo. Tržnica, zasnovana po zgledu antične Agore in Stoe (ki ju je Plečnik tako izvirno in vrhunsko reinterpretiral), je prostor srečevanja in izmenjave dobrin – živilskih in tudi kulturnih, človeških nasploh. Prebivalci Ljubljane že dobro stoletje udejanjajo živo tradicijo »romanja na tržnico« (še posebej ob sobotah), kjer lahko izbirajo ne le doma pridelane, izbrane izdelke z regionalnih kmetij, temveč se srečajo z branjevkami, prijatelji ali naključnimi obiskovalci ali turisti. Kljub županovim pritiskom večina domačih prodajalcev (a ne posrednikov) nasprotuje garaži pod tržnico, zavedajoč se, da bi večletna »ugasnitev« delovanja na tej lokaciji pregnala ne le njih, temveč verjetno onemogočila tudi ponovno oživitev danes povsem žive tradicije (saj lahko predvidimo umik kupcev v nakupovalna središča).

Postavimo enačbo: na eni strani katastrofalen ogljični odtis garažnega objekta (z vsemi zelo verjetnimi hudimi posledicami za objekte kulturne dediščine vred), na drugi pa kritični čas t. i. zelenega prehoda, Novega evropskega Bauhausa, načel regenerativnega razvoja itd. Večje nasprotje si je težko zamisliti, celo v našem mestu; namesto da bi že pred leti zakopali tam, kjer bi se res lahko zgodile strukturne spremembe, torej pri poglobitvi železnice, ki bi ponovno povezala središče Ljubljane z njenim severom in zahodom, hočejo kopati tam, kjer je najmanj primerno, v sami sredici mesta.

Hkrati pa iz MOL skoraj perverzno zvenijo izjave, s katerimi se mesto še vedno prodaja kot »zelena prestolnica Evrope«, saj počne številne skoraj diametralno nasprotne reči: izpeljala je velike, nestrokovne goloseke na Rožniku – v zadnjem letu celo na erozijsko občutljivih strminah Grajskega griča, še vedno nam grozi skrajno invazivni poseg »prenove« Plečnikovega stadiona, v Tivoliju se je zgodila urbanistično, arhitekturno in materialno izjemno sporna megastruktura Ilirije in pod sabo pokopala Bloudkovo diskretno zasnovo kopališča. Vrh vsega se je pri potniškem središču Ljubljane pred kratkim začela graditi urbanistično slabo zasnovana in arhitekturno generično oblikovana, zgolj komercialna Emonika. Še slabše pa kaže s šibko, necelovito premišljenimi in načrtovanimi »novimi« železniškimi povezavami skozi mesto in okoli njega. Ali kot je že pred leti zatrdil prijatelj; kjer ni vizije, vladajo provizije! Morda danes velja še bolj v drugo smer: kjer vladajo provizije, ne more biti prave vizije (razvoja)!

Vsa zagotovila MOL-ove »stroke«, da do poškodb na objektih ter težav z vodami (ki proti Ljubljanici pritiskajo z Grajskega griča in okolice) nikakor ne more priti, so seveda bolj »pobožne želje« oz. tendenciozno zavajanje. Geo- in hidromehanik z dolgoletnimi bogatimi izkušnjami (tudi v tujini) zatrjuje, da na tako težek teren za gradnjo, kot je na tej lokaciji, v življenju še ni naletel. Resne poškodbe na semeniščnem objektu, ki v knjižnici premore tudi vrhunske Quaglieve freske, pa tudi na Plečnikovih arkadah ob Ljubljanici, so se pokazale že med gradnjo Mesarskega mostu.

Takšna vrsta posega se v razviti Evropi danes ne bi mogla zgoditi, vse »primerjave«, ki se skušajo uporabiti za njen zagovor, pa so skoraj povsem neprimerljive z večplastno in kompleksno naravo Vodnikovega trga in deplasirane – tako po lokacijah, bogastvu dediščine, razlogih za poglobitev, tehničnih okoliščinah gradnje, socialni dinamiki v prostor. Dve primerljivi garaži (čeprav v manj občutljivem kontekstu) so pred nekaj leti sicer začeli graditi v Novem Sadu, a sta obe na okoliških objektih povzročili resne razpoke, prodiranje vode itd., pa še končani nista. Medtem politika v mestu, ki je bilo s porušenim nadstreškom in žrtvami jeseni povod za velike študentske proteste v Srbiji, napoveduje še garažo pod osrednjo (Ribjo) tržnico (!?), prebivalci pa so se že povezali v civilno iniciativo, da bi jo ubranili!

Predstavniki stroke, ki tak poseg zagovarjajo, odražajo po eni strani zelo šibko in plitko kulturno zavest, po drugi strani pa naivno prepričanje, da je mogoče v tako občutljivem kontekstu vse natančno predvideti, zadostiti bistvenim lastnostim zgradb in pravilom stroke ter se pri tem še izogniti hujšim posledicam invazivnega posega.

Boljša možnost: garaža pod grajskim hribom

Resni strokovnjaki se zavedamo, da za garažo pod tržnico obstaja nesorazmerno boljša možnost: garaža pod grajskim hribom (primerljiva bi bila s tisto v Salzburgu)! Zasnova zanjo je bila pripravljena in predstavljena že pred nekaj leti, v tekmi primerjalnih kategorij pa tisto pod tržnico prekaša tako rekoč v vseh parametrih, saj:

• ne bi posegla v izjemno kulturno dediščino okoli Vodnikovega trga;
• s klančinami ne bi posegla v odprti prostor za pešce pred Plečnikovimi arkadami (se pravi, v Unescovo dediščino);
• bi tržnica nemoteno (ali le z minimalnimi zastoji v primeru prenove tlakov in drugih potrebnih posegov) delovala še naprej;
• je geologija grajskega griča za poseg ugodna;
• med gradnjo mehanizacija ne bi povzročila hudih težav s hrupom, vibracijami, prašenjem;
• garaža v hribu ne bi posegla v lastniška razmerja;
• bi bistveno bolj celovito in radialno napajala celotno srednjeveško mestno jedro;
• bi ponujala občutno več parkirnih mest in bi bila ekonomsko nesorazmerno cenejša od predlagane, za katero so ocene za parkirno mesto že zrasle v vrtoglave višine!

Ljudje in strokovnjaki jasnega uvida in dobre volje se zaradi vsega napisanega še vedno entuziastično borimo za prave rešitve in za-upamo, da bodo – kot v primerljivi bitki »med Davidom in Goljatom« – navsezadnje zmagale pravica, resnica in lepota!

Preteklo soboto, 14. junija, smo na Osrednji ljubljanski tržnici pod Plečnikovimi arkadami pripravili javno tribuno, na kateri so obiskovalci, branjevke, strokovnjaki in druge uporabnice predstavili svoje izkušnje s tržnico in poglede na prenovo, ki jo načrtuje Mestna občina Ljubljana (MOL) in vključuje tudi gradnjo podzemne garažne hiše.

 

Klara Stanič: »Podrobno sledim, kaj se dogaja. Redno obiskujem tržnico, ker stanujem blizu in ker sem prepričana, da je bolje, da gre denar prodajalcem na tržnici kot trgovskim verigam. Rada bi poudarila, da v medijih doslej še ni bila posebej omenjena finančna konstrukcija prenove tržnice in gradnje garažne hiše, ki naj bi ju plačali davkoplačevalci. Branjevkam, branjevcem naj bi s tem dali parkirna mesta, ampak nihče ne pove, za koliko denarja in kako naj bi se vse skupaj financiralo ter amortiziralo. V zvezi s tem smo zaprosili za informacije javnega značaja, ampak smo z MOL dobili odgovor, da nam teh podatkov ne morejo dati, ker sta prenova in gradnja razporejeni na različne postavke. Že zdaj je treba opozoriti, da bo to ogromen zalogaj. Prejšnji teden smo dobili informacijo, da naj bi celotna investicija znašala 61,3 milijona evrov, vendar ni jasno, na podlagi česa je bil izračunan takšen znesek. Jasno pa je, da bo s tem projektom fizično na tržnici in tudi finančno v proračunu nastala velika luknja. Izvedeti moramo, kako in kdaj bo MOL to luknjo zapolnil.«

Martina Lipnik: »Osrednja ljubljanska tržnica je izjemna kulturna dediščina, ki bi bila po teh načrtih, kot kaže, uničena. Prva stopnja arheoloških raziskav bi lahko trajala leto ali dve, kar pomeni, da bo v tem času vse stalo. Glede na vse nejasnosti bodo gradbeni projekti v tem času obstali v zraku, kljub temu pa se že pridobiva gradbeno dovoljenje. Tudi presoja vplivov na svetovno kulturno dediščino pod varstvom Unesca, kar Plečnikove tržnice so, še ni bila opravljena. MOL je raje pridobila pravno mnenje, da Unescovo varstvo nima veljave pri pridobitvi gradbenega dovoljenja. Dokumentacija je tako izjemno pomanjkljiva in drugačna niti ne more biti. Tudi poročilo o vplivih na okolje, na katero se sklicuje soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je pomanjkljivo. Težava bo nastala, če bo gradbeno dovoljenje na ministrstvu za okolje in prostor dejansko izdano, saj tega za nazaj potem ne bo mogoče več spreminjati. Obravnava na ministrstvu je pretekli teden potekala, kot da gre za običajen objekt brez vpliva na okolje, kar je škandalozno. S tem posegom se bo namreč spremenila hidrogeologija območja. Da bi ugotovili morebitne vplive, bi morali namestiti pet pezometrov za meritve zemeljnih in vodnih razmer pod zemljo. Na izsledke bi bilo treba počakati vsaj eno leto, medtem pa se sploh ne bi smelo projektirati.«

Milan Kovač: »Dve tretjini življenja se že ukvarjam z arheološko dediščino. S kolegom Petrom Kerševanom sva se s prenovo tržnice začela ukvarjati že leta 2008 in tudi oblikovala zamisel za prenovo, ki bi vključevala arheološki muzej (Kovačev in Kerševanov idejni projekt podrobneje predstavljamo na tej povezavi). Dediščina na Osrednji ljubljanski tržnici ni izjemna le v slovenskem prostoru, ampak na evropski ravni. Zelo pomembno je, da se ta dediščina ne uniči, tako kot se je kolišče ali Chopinov podhod, ki pričata o simptomatskem uničevanju ljubljanske dediščine. Na mestu tržnice so frančiškani dobili prostor za samostan že za časa življenja Frančiška Asiškega, tri desetletja kasneje je samostan na tem mestu tudi prvič dokumentiran. Tukaj je bilo glavno ljubljansko pokopališče, kjer so frančiškani pokopavali svoje brate, pokopani pa so tudi umrli iz mestnega špitala, saj so že v 12. stoletju frančiškani dobili dovoljenje, da pri cerkvi in samostanu v grobnice pokopljejo tudi laike. Na sredi tržnice je tako 19 grobnic najpomembnejših družin takratne Kranjske – dokumentacija kaže, da je tam pokopanih 280 ljudi. Ti so plačali veliko denarja, da so dobili jamstvo za večno oskrbo svojih duš. Po odhodu frančiškanov je to ostalo nedorečeno vse do danes. V dogovoru z MOL je že bilo uničeno dvojno obzidje pri Mahrovi hiši, kaj vse se bo še uničilo, ostaja nedorečeno. MOL predlaga na primer zagatne stene zunaj varovanega območja, kar pa bo vplivalo tudi na cerkev Marijinega vnebovzetja. Vprašanje je, kako se bodo izkopavanja sploh izvajala, saj je v načrtu, da bodo odstranili drevesa, postavili ploščo, zabili pilote, pod to ploščo pa nato odstranjevali kleti in grobnice samostana. To je skrajno nenavadno, s tem je res vse postavljeno na glavo. Da bi ljudje s približno 100 stojnic pravočasno pripeljali blago iz načrtovane garaže na površino in nazaj, bi potrebovali kar 35 dvigal. To je tudi teoretično popolnoma nemogoče izpeljati, a se v to nihče na MOL ni poglobil. Prav tako ne v to, da garaže sploh niso potrebne. Potrebni so le minimalni posegi. Poseg, ki je zdaj načrtovan, pa bo brez dvoma uničujoč. Kaj pomeni gradnja pod zemeljskim površjem na tržnici, kažejo že Mesarski most in prostori pod njim, kjer v dilatacijo ob vsakem nalivu teče voda, ki povzroča, da se konstrukcija pogreza in nastajajo razpoke. Pa je tam samo ena etaža, v garažni hiši so načrtovane tri.«

Marko Mitja Feguš: »Pozabljamo, da je bila Mahrova hiša za tri milijone evrov že ponujena Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) s skritim namenom, da se cvinger prebije. Že od takrat je jasno, da je pri tržnici za ljubljanskega župana pomemben samo posel, ne prihodnost tržnice in ne ljudje, ki jo uporabljajo in v mestu živijo. To smo takrat preprečili s preselitvijo AGRFT v nekdanje prostore Fakultete za kemijo. Ne bodimo naivni, ne pogovarjamo se o prenovi, gre za posel. Vloga za gradbeno dovoljenje za ta projekt je nedopustna, neustavna in proti vsem normam. Plečnikove arkade so nekoč že bile popravljene, a izkazalo se je, da plošča ne zdrži nadtlaka deževnice, saj je bilo naročilo iz leta 1937 izvedeno popolnoma diletantsko. Če se bo na tem območju spet zgodil kakršenkoli izkop, bo vse vzel hudič – nadtlak bo vrgel v zrak del Plečnikovih tržnic.«

Vito Rus: »Vprašati se moramo, koliko je Ljubljana zadolžena. V Šiški je mestna oblast pod Jankovićevim vodstvom naredila katastrofo. Kakšen Bellevue?! Naj najprej plača za Stožice! A ne smemo biti naivni, ’levi’ in ’desni’ igrajo, da so sprti, vendar delujejo z roko v roki, vsaj, ko gre za posle. Že 33 let doživljamo te katastrofe, odkar so nam ukradli družbeno lastnino.«

Marinka Kurelič: »Ravno na tem mestu smo imeli pred 18 leti in pol prvo tiskovno konferenco iniciative Tržnice ne damo. V teh letih smo veliko naredili, čeprav očitno ne dovolj, pa tržnica še vedno stoji. Edini prostor v središču mesta je, kjer lahko kupujemo domače pridelke: zvečer so na polju, zjutraj že na stojnicah. Tržnica je tudi eden redkih prostorov za spontano srečevanje. Vrvež ob sobotah je prekrasen, to je res doživetje, kar dela ta prostor edinstven na svetu! Vse skupaj dopolnjuje še neprecenljiva dediščina: Plečnikove arkade, prekrasna stavba semenišča z baročno knjižnico in freskami, ki jih ni mogoče restavrirati, ker ni več materialov za to, stolnica, nad vsem tem grad in zraven Ljubljanica! Že ko je Zoran Janković prvič kandidiral, je imel tržnico v svojem programu, in od takrat se organiziramo. Njemu in kapitalski mafiji je v interesu, da se ta prostor uniči. Ni jim mar mnenje neodvisnih strokovnjakov, da je tukaj najslabša zemljina, posebej občutljiv prostor zaradi voda z Grajskega griča, zaradi česar je vsak izkop zelo tvegan. Kjerkoli na tem območju kopljejo, sosednje stavbe razpokajo: Vila Urbana, Kapitelj, Fabianijev most. Odkar na Kongresnem trgu stoji garaža – tudi tam se je organizirala iniciativa proti njej, a žal ni vztrajala – Uršulinska cerkev doživlja degradacijo, pospešeno propadanje, zaradi česar se bo nekega dne samo še sesula. Vse stavbe v okolici garaže so ob dežju poplavljene. Spodnje stavbe ob Ljubljanici – na primer Filharmonija – so že razpokane in lezejo proti Ljubljanici; vsak lahko vidi fuge in dilatacije, postopno visenje. Glede na to, da na Kongresnem trgu zemljina ni tako občutljiva, kot je na tržnici, lahko predvidimo, da bo tukaj škoda še večja. Janković želi izsiliti garažo. Ukinil je promet čez Tromostovje, ne da bi poskrbel za nadomestne poti, zaradi česar reševalna vozila nimajo dostopa do starejših ljudi, manjše trgovinice pa umirajo. Janković uživa v trpinčenju ljudi. Ne smemo dovoliti, da nam uniči kulturne spomenike, ki jih moramo ohraniti za zanamce.«

Knjižničarka iz samostanske knjižnice: »Freska, ki je v semenišču, je posebna zaradi vsebine – znanost, umetnost sta prepleteni z vrednotami vere, ljubezni in resnice. Pomembna je tudi glede na kakovost, ker še ni bila restavrirana, razen razpok po potresu. Nikjer na svetu po našem vedenju ne obstajajo freske iz tega obdobja, ki bi bile tako živih barv. Vsi, ki vstopijo, s turisti vred, ostrmijo. Popolnoma neodgovorno bi bilo to izpostaviti porušenju in podtalnici.«

Aleksander Ostan: »Načrti MOL za prenovo so bili že takrat pred dvema desetletjema zastareli, zdaj pa je to že popolna karikatura. Takšni posegi so se drugod po Evropi delali po drugi svetovni vojni, ko je bila v ospredju ponovna zgraditev porušene Evrope. Redki primeri se še dogajajo, ampak nikjer na taki ravni. Kar je najbolj sporno, pa je odnos do pokojnikov – pieteta. Tudi promet se že tri desetletja drugod po Evropi razvija v smeri trajnostne mobilnosti, s katero se prednost daje pešcem, kolesarjem in javnemu prometu. Popolnoma zgrešeno bi bilo, da bi v staro mestno jedro vabili avtomobilski promet. Posledica bo izjemno velik ogljični odtis. Vseh drugih srednje- in dolgoročnih posledic ob takšnem posegu pa sploh ni mogoče oceniti, vse je lahko zgolj špekulacija. Tudi stroka je tako postala plen pritiskov MOL. Obstaja pa veliko bolj smiselna alternativa garaži pod tržnico, in to že 30 let – garažna hiša pod Grajskim gričem. Če že potrebujemo garažno hišo, kar bi morala biti stvar široke javne razprave, bi z garažno hišo pod gričem pridobili neprimerno več parkirnih mest, tudi tehnološko bi bila veliko lažje izvedljiva. Jasno je, da bo načrt MOL, če bo uresničen, pomenil ustavitev tržnice za zelo dolgo: vse skupaj bi trajalo desetletje, če se ne bi vmes zgodila finančna luknja in bi vse obstalo – kot se je na primer zgodilo s športnim parkom v Stožicah. Za tem projektom očitno stojijo veliko močnejši zasebni interesi, če ga MOL kljub vsem strokovnim in drugim argumentom še vedno potiska naprej.«
(Aleksander Ostan je svoj pogled na prenovo tržnice podrobneje predstavil v članku na tej povezavi.)

Milan Kovač: »Glede projekta podzemne garažne hiše pod gradom sem povprašal občino v Salzburgu: tam je eno parkirno mesto stalo približno 17.500 evrov, kasnejša pa 22.500 evrov. Do zdaj so bili samo za projektiranje garažne hiše pod ljubljansko tržnico in dozidave Mahrove hiše porabljeni štirje milijoni in 300 tisoč evrov – za ta denar bi v Salzburgu postavili 200 parkirnih mest. A nič od tega zaradi županovega agresivnega nastopa ne gre skozi. Na javni razpravi sem bil priča, kako je strahotno nadrl prodajalko, ki si je upala izraziti mnenje, potem pa nikogar več sploh ni pustil k besedi. Prodajalci si zato ne upajo nič reči, saj se bojijo županovega maščevanja. Najti moramo možnost za anonimno izražanje mnenj in glasovanje, ki bi pod resnim nadzorom javnosti predstavilo dejansko mnenje uporabnikov tržnice.«

Sanja Simić: »Zelo smo se trudili na javno tribuno povabiti tudi branjevce in branjevke, a zaradi strahu si ne upajo javno nastopati. Straši jih tudi raven razprave, s katero se vračamo 20 let v preteklost, hočejo predvsem vedeti, kaj naj pričakujejo v prihodnosti. Veseli pa so, da so našli sogovornike. Žal mi je, da si tisti, ki so prišli, niso upali govoriti. A so nam v pogovorih odkrito povedali, da nasprotujejo garaži, da ne potrebujejo hladilnic, da se bojijo, da bo demontaža tržnice trajala dolgo in se ne bodo nikoli vrnili. Potrebujejo nove senčnike, tlake, pitnike, osnovno izboljšanje razmer. Zanje in za nas je tržnica mesto srečevanja – zadnji tak prostor srečevanja v Ljubljani, kjer se združujemo starejši in mlajši. Ljudje večinoma prihajajo peš, s kolesom, javnim prometom.«
(Nekaj pogovorov z branjevci in branjevkami lahko preberete na tej povezavi.)

Sanja Fidler: »Ena največjih vrednosti tržnice je, da je dostopna, ljudska, da lahko pride sem prodajat branjevka s tremi korenčki, če želi. Ne želim si kakršnekoli prenove, tudi garaže ne, ker te prenove tržnice vizualno spreminjajo v pokopališča – večina rešitev po Sloveniji in drugod je neznosna, obupna. Toda največja težava je, da česarkoli se mestna oblast dotakne, kar ’obnavlja’, postane potem manj dostopno za ljudi. Na MOL sem že pisala, kako bodo zagotovili enako dostopnost tudi po prenovi. Dileme ni, da se bo za male kmete uporaba tržnice podražila in da nekateri ne bodo mogli ostati. Naša tržnica je izjemna, ekološka tržnica – evropski dragulj! Njen namen je, da je nekoliko kaotična, živahna, ljudska. Zakaj bi jo spreminjali v črno-bel supermarket na prostem?! Hladilnica že obstaja, a uporabljajo jo preprodajalci, ne proizvajalci. Toda naša izkušnja je, da župan vse, v kar se zagrize, na koncu tudi iztisne. Zato se moramo organizirati, informirati čim več meščanov in meščank ter skupaj to preprečiti.«

Klara Stanič: »Za tržnico ni potrebna neka nova vizija, včasih si je preprosto treba prizadevati za ohranitev tistega, kar imamo. Lahko se polepša, vzdržuje, posodobitev pa ni nujno dobra. Poglejte, kam nas je brezglava modernizacija pripeljala: nekoč je bilo ’centrašev’ 42 tisoč, zdaj jih je le še 24 tisoč. Številna stanovanja se oddajajo na spletnih platformah, stanovanjske hiše se spreminjajo v hotele. Po drugi strani bomo v okolici središča Ljubljane kmalu dobili še več ljudi zaradi Emonike, novih stanovanj, ki bodo zrasla pri Pivovarni Union, in drugih projektov. Kam bodo vsi ti hodili, če bo tržnica zaprta?«

Arne Vehovar: »Projekt gradnje garažne hiše pod tržnico je že zelo daleč, v procesu pridobitve gradbenega dovoljenja, vsa ostala potrebna soglasja institucij že ima. Ministrstvo za okolje in prostor si zakonodajo razlaga po svoje. Občutek imam, da ljudje na ministrstvu ne želijo dati dovoljenja, a ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, dovoljenje morajo izdati. Ustna obravnava pretekli torek je bila po osmih urah prerekanj prekinjena in se bo nadaljevala jeseni. Pragmatično bi bilo vzpostaviti dialog z ministrstvom in glede na splošno razpoloženje nasprotovanja projektu pomagati oblikovati pravno interpretacijo, ki bi vodila v zavrnitev gradbenega dovoljenja. Če bi se to zgodilo, projektant ne more začeti pripravljalnih del. Tako pridobimo čas do naslednjih volitev, po katerih glavni investitor mogoče ne bo več na položaju ali pa se bo spremenila sestava mestnega sveta in bo ta uvidel, da je projekt nesmiseln.«

Iva Badar: »Pred leti so mediji na predvolilnem soočenju kandidate za ljubljanskega župana vprašali, kaj počnejo za konec tedna. Le eden je odgovoril, da se sprehodi čez tržnico in po središču mesta, vsi drugi – tudi sedanji župan – so odgovorili, da komaj čakajo na petek, da lahko gredo iz mesta. Na naslednjih volitvah moramo izvoliti človeka, ki bo imel mesto rad.«

Kaja Lipnik Vehovar: »Služba za odnose z javnostmi na MOL ni v službi mesta in ljudi, ampak župana in sedanjega mestnega sveta. Temu se je treba upreti z organiziranim obveščanjem ljudi. MOL je ravno te dni odprla svojo anketo, ki sicer ljudi ne sprašuje po mnenju o gradnji tržnice, a lahko to vnesemo pod okvirček ’drugo’ ter tako izrazimo svoje mnenje. To lahko tudi javno beležimo in zbiramo, da bo postopek bolj transparenten.«
(Prispevek Kaje Lipnik Vehovar o propagandni akciji MOL, ki se nanaša na projekt prenove tržnice, lahko preberete na tej povezavi.)

Martina Lipnik: »Treba je pritisniti, da bo postopek pridobitve gradbenega dovoljenja postal javen. Ministrstvo moramo zasuti z vprašanji, zakaj se ljudje ne morejo udeležiti javne razprave, in zahtevati snemanje obravnave.«

Marko Mitja Feguš: »Vložiti moramo tudi ovadbi na Nacionalni preiskovalni urad in državno tožilstvo proti osebi, ki vodi postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, in proti županu.«

Foto: Matjaž Rušt

Koalicija sindikatov in delavskih organizacij ostro zavrača predlog pokojninske reforme, ki ga je vlada nedavno poslala v parlamentarno obravnavo. Pri tem je poudarila, da je reforma spisana izrazito v škodo delavcev, še posebej tistih najranljivejših, zato je poslanske skupine maja pozvala k vložitvi treh dopolnil. Ker ne poslanske skupine ne vlada njihovih dopolnil niso pripravljeni sprejeti, se obeta zakonodajni referendum.

Predstavniki in predstavnice delavstva so ob tem prepričani, da v državi ni sindikata, ki ne bi podpiral njihovih zahtev, in da bodo zbrali potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma ter na njem tudi zavrnili škodljivo pokojninsko reformo. Čeprav so bile njihove zahteve po dopolnilih naslovljene na poslanske skupine, jih je na sestanek povabil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. “Ker po sestanku ocenjujemo, da ne poslanci, ne ministri vladne koalicije niso naredili resnih korakov k odpravi škodljivih delov reforme in poskrbeli za pravičnejšo delitev bremena, bomo pričeli z aktivnostmi za sprožitev zakonodajnega referenduma,” so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem so presenečeni nad pasivno držo poslanskih skupin: “Najmanj nenavadno se nam zdi, da poslanke in poslanci o tako ključni reformi nimajo nobenega samostojnega mnenja, ki bi v čemerkoli odstopalo od vladne linije.” Vladi očitajo, da reforma sploh ni potrebna, saj je pokojninska blagajna stabilna, in da je to le izgovor za varčevanje na plečih delavcev in delavk: »Delodajalci bodo še naprej v sistem vplačevali pol manj kot delavci, država pa ne bo namenila nobenih dodatnih sredstev, pač pa bo z reformo (znova) varčevala.« Kritike letijo tudi način priprave reforme “za zaprtimi vrati”, saj “sindikatom in javnosti ni bilo na voljo tako rekoč nič časa za razpravo in odzivanje”, podprta pa ni bila s projekcijami in izračuni novih pokojnin.

Na očitke, da je reforma izrazito protidelavsko naravnana in da se je sprejemala na izključujoč način, so se odzvali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. “Podpiramo vsakršno prizadevanje za izboljšanje položaja delavcev in širšo javno razpravo o pokojninski reformi, k čemur smo zadnji dve leti tudi aktivno prispevali. Pokojninska reforma je navsezadnje rezultat pogajanj s socialnimi partnerji in pred tem številnih usklajevanj z različnimi deležniki,” so zapisali in dodali: “Članstvo sindikatov, ki v Sloveniji predstavlja delavstvo, je sodelovalo v pol leta trajajočih pogajanjih o prav vseh delih reforme. Pred tem je razprava o reformi potekala od prve predstavitve izhodišč julija 2023. Reforma je bila tudi večkrat v zadnjih dveh letih obravnavana s številnimi upokojenskimi organizacijami in vsemi drugimi zainteresiranimi deležniki. Vlada ni nikogar izločala iz razprav in ničesar ni skrivala. Teza, da sindikalne centrale, ki sodelujejo v socialnem dialogu, ne predstavljajo delavstva, postavlja pod vprašaj celoten socialni dialog med vlado, sindikati in delodajalci.”

Tri poglavitne spremembe pokojninske reforme, ki jih zahteva delavska koalicija, so:

1. Umik zvišanja upokojitvene starosti, ki je eden od pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, na 62 oziroma 67 let – kot predvideva 17. člen predloga zakona. »Ukrep postavlja na laž predlagateljevo trditev, da je ’40 let dela dovolj’, saj bodo delavci, ki so na primer začeli delati pri 20 letih, morali do izpolnitve pogoja delati 42 let. Splošno zvišanje upokojitvene starosti je diskriminatorno, saj ne upošteva delovnih razmer v različnih poklicih, ki izrazito vplivajo na način staranja in tudi umrljivost delavcev«.

2. Umik podaljševanja referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove s 24 let na 40 (–5) let – kot predvideva 20. člen predloga zakona. »Daljšanje pomeni znižanje pokojninskih prejemkov«, to pa bi med drugimi izrazito prizadelo delavce, ki so bili dlje časa v prekarnih delovnih razmerjih. Zaradi podaljševanja referenčnega obdobja naj bi se pokojninska osnova nekaterim znižala tudi za deset odstotkov in več, v povprečju pa za štiri odstotke. Kar naj bi tudi “izpodbilo učinke predlaganega zvišanja odmernega odstotka”, ukrepa, s katerim ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti utemeljuje svojo trditev, da je reforma prvi v zgodovini, ki v ospredje postavlja “dostojne pokojnine.”

3. Umik novega načina usklajevanja pokojnin z rastjo plač in inflacijo, ki se trenutno izvaja v razmerju 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov rasti cen (inflacija), po novem predlogu pa bi se postopno spremenilo v razmerje 20 odstotkov rasti plač in 80 odstotkov rasti cen. »Ukrep gre izrazito v škodo delavcem, saj so plače v zadnjih 25 letih rasle v povprečju 1,5-krat hitreje kot življenjski stroški. To pomeni, da bo upokojenec ob upokojitvi prejemal 70 odstotkov plače, po 20 letih pa zgolj še 53 odstotkov plače,« je izračunala delavska koalicija in dodala, da bi ta ukrep prizadel tudi že zdaj upokojene ljudi.

Široko delavsko koalicijo trenutno sestavlja 25 sindikatov in drugih delavskih civilnodružbenih organizacij: Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije, Glosa – sindikat kulture in narave Slovenije, Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Sindikat državnih organov Slovenije, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Cedra – Center za družbeno raziskovanje, Študentsko društvo Iskra, Sindikat Mladi Plus, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Konferenca sindikatov zavarovalništva Slovenije, Sindikat delavcev statističnega urada, Sindikat Lidl, Delavska svetovalnica, Ljudska iniciativa Velenje, Zavod Solidar, Sindikat Radia Študent, Sindikat carinikov Slovenije, Sindikat poštnih delavcev Slovenije, Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije, Mirovni inštitut, Iniciativa Glas ljudstva, Iniciativa Mestni zbor Maribor in Konfederacija sindikatov 90 Slovenije.

Novosti glede kampanje in zbiranja podpisov za referendum lahko spremljate na spletni strani koalicije.

LJUDSKA FRONTA – VOJNI KONTRA!

Pridružite se nam na protestu v torek, 24. junija ob 17. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Evropska unija je pred kratkim sprejela proračun, ki za 800 milijard viša izdatke za oboroževanje. S tem se nikakor ne bo gradilo miru in varnosti, temveč zgolj krepilo vojaško gospodarstvo in militarizem, ki postavljata dobičke pred človeška življenja.

V Sloveniji se soočamo z razpadom javnih zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, javnega šolstva in vrtcev, oskrbe starejših, stanovanjsko krizo, vse slabšimi življenjskimi pogoji za delavstvo in študentstvo ter vse bolj prisotno revščino. Vlada opravičuje višanje vojaških izdatkov in militarizacijo z izgovorom, da se preprosto moramo oborožiti in da nam varnost zagotavlja članstvo v zvezi NATO. To članstvo nas kvečjemu ogroža, istočasno pa nas stane socialne države! Slovenija mora izstopiti iz te morilske zveze.

Frančiškani so prišli v Ljubljano leta 1233, le nekaj let po smrti sv. Frančiška leta 1226. Naselili so se na območju današnje tržnice ob vzhodnem mestnem obzidju, prvič omenjenem leta 1243.

Arheološke ostaline iz srednjega in novega veka na območju vzhodnega mestnega obzidja od Gradu z obrambnim jarkom, Kloštrskimi mestnimi vrati, dvižnim mostom, trdnjavo barbakan in dvojnim obzidjem do Vodnega stolpa ob Ljubljanici ter ostaline cerkve Marijinega vnebovzetja z grobnico Turjaških, pokopališče s kostnico in obokane kleti nekdanjega frančiškanskega samostana, ki jih je občasno uporabljala tudi bolnišnica, so izredno dobro ohranjeni. Iz arhivske dokumentacije pa je razvidno, da je na območju nekdanjega frančiškanskega samostana med drugim še 19 neodkritih grobnic fevdalnih družin in mestnih veljakov z 280 pokopanimi.

Vse to je popisano v sodobnih arhivih mesta Ljubljane in arhivih, ki jih hrani frančiškanski samostan na Prešernovem trgu, dostopno vsem – tudi Mestni občini Ljubljana (MOL) in projektantom garaž pod tržnico. S kolegom Kerševanom sva se zgrozila nad predvideno gradnjo kanalizacije, ki naj bi potekala skozi najpomembnejše arheološko najdišče iz srednjega in novega veka v Ljubljani. Najin idejni projekt prenove osrednje tržnice je nastal z namenom javnosti predstaviti možnost prenove tržnega prostora tako, da se ohrani bogata arheološka zapuščina.

Na podlagi srednjeveške dokumentacije (ki so jo kasnejša arheološka izkopavanja potrdila) sva izdelala idejni projekt zaščite trdnjave – barbakana – in srednjeveškega muzeja z vhodom iz Mahrove hiše. Že 19. decembra 2009 sva ga predstavila MOL, Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), Mestnemu muzeju (MGML) in izbranemu projektantu prenove. Župan Zoran Janković je projekt odobril in predlagal dopolnitev predloga s povezavo z žičnico na grad.

Po predstavitvi idejnega projekta MOL, ZVKDS in Mestnemu muzeju ter po pozitivnem odzivu župana Jankovića sva sledila arheološkim izkopavanjem, prilagajala projekt stanju na terenu in dopolnjevala zasnovo s povezavo z žičnico in gradom. Bila sva presenečena, ko sva v časopisih zasledila, da najin idejni projekt nadaljuje Kombinat arhitekti, d. o. o., še bolj pa po obisku na MOL, kjer sva ugotovila, da gre za plagiat. Na ponovno zahtevo po pregledu dokumentacije nama MOL ogleda ni dovolila, nekaj mesecev kasneje pa sva prejela od civilne pobude Tržnice ne damo nov projekt Kombinata, d. o. o., z nekaterimi spremembami. Srednjeveški muzej je v Kombinatovem projektu dobil novo ime Arheološki center Ljubljane. Od takrat ni nobenih informacij, kaj namerava MOL z arheološko dediščino na Vodnikovem in Krekovem trgu. Zadnji načrti, ki so bili predstavljeni javnosti, arheološke dediščine sploh ne obravnavajo.

Prodajalci garaže ne potrebujejo

Zaradi specifičnosti delovanja tržnice je pred projektiranjem prenove tržnice potrebna podrobna analiza delovanja in potreb pridelovalcev s podeželja, prekupčevalcev s sadjem in zelenjavo ter prišlekov s Ponte Rossa v Trstu, ki širijo svoje dejavnosti na naši tradicionalni tržnici.

Garaže prodajalci ne potrebujejo. Tisti iz bližnje okolice pridelke s kombiji pripeljejo do stojnic, jih razložijo na stojnice in odpeljejo vozila domov, ker jih čez dan potrebujejo doma. Popoldne, ob zaključku prodajnega dneva, se vrnejo s kombiji do stojnice, naložijo neprodane pridelke in odpadke, ki jih uporabijo kot krmo za živali, ter počistijo okolico stojnice. Potrošniki želimo na tržnici sveže pridelke. Prodajalci pripominjajo, da so z dosedanjim načinom zadovoljni, in dodajajo, da za shranjevanje v podzemnih prostorih za številne stojnice, ki bi potrebovale transport sočasno zjutraj in popoldne, število načrtovanih dvigal nikakor ne zadostuje. Opozarjajo tudi, da tržnica obratuje v dopoldanskem času, sočasno kot v aktualnem projektu predvideni administrativni oddelki MOL v Mahrovi hiši, kar bi povzročilo prometni infarkt in nedovoljen vpliv na skupna področja z živilskimi pridelki.

Parkirna mesta za obiskovalce tržnice niso potrebna, saj ti v veliki večini prihajajo peš iz bližnjega okoliša. Redke stranke, ki kupujejo cele platoje paradižnikov, pa se lahko odpeljejo v BTC, kjer je velikokoličinska prodaja sadja in zelenjave cenejša, parkirna mesta pa zagotovljena. Poleg tega je v neposredni bližini tržnice podzemna garaža pod trgovskim centrom Spar, ki ni polno zasedena niti ob sobotah, ko meščani množično prihajajo na tržnico.

Prenova tržnice je potrebna

Prenova tržnice pa je vsekakor potrebna. Potrebni so prenova in dopolnilo hladilnic, prostor za ravnanje z odpadki, skladišča za embalažo, skladišča za demontirane stojnice, grelce in drugo tehnično opremo, prenova sedanjih dvigal in gradnja novih … Vse to je mogoče namestiti v kletnih prostorih Mahrove hiše. V atriju Mahrove hiše pa urediti pokrito tržnico.

Tudi prekupčevalci s sadjem in zelenjavo podzemne garaže ne potrebujejo, potrebujejo pa skladišče in hladilnice ter garderobe.

Prodajalci, ki so se s tržaškega Ponte Rossa preselili na ljubljansko tržnico, ne spadajo na tradicionalno glavno ljubljansko tržnico. Mestne oblasti bi morale najti drugo lokacijo za to vrsto dejavnost.

Sanitarije so že bile zgrajene leta 2010 v sklopu Mesarskega mosta in dopolnjujejo Plečnikovo ureditev ob Zmajskem mostu.

Dozidava Mahrove hiše in uporaba kleti frančiškanskega samostana

Mahrova hiša, zgodovinska znamenitost Ljubljane, ki je delno zgrajena na zasutem obrambnem jarku, se naslanja na obzidje in ni nikoli posegala na prostor onkraj obzidja.

Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) je v kulturnovarstvenih pogojih odredil, da se Mahrova hiša lahko dozida le na območju cvingerja – med obema mestnima obzidjema. Nerazumljivo je, da je ZVKDS na svoj odlok kasneje pozabil in z izdanim pozitivnim mnenjem k projektu dovolil dozidavo Mahrove hiše prek srednjeveškega obzidja, kar bo estetsko in okoljevarstveno negativno vplivalo tudi na Plečnikove arkade na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine.

Marca 2012 so arheologi odkrili nedotaknjene kletne oboke samostanskih prostorov. Po potresu so odstranili ruševine; kletni prostori so ostali nepoškodovani, napolnili so jih le z ostanki potresnih ruševin Liceja. Frančiškani so bili posestniki vinogradov, pričakovati je, da je imel samostan tudi vinske kleti, zato velike obokane kleti ne presenečajo. Po najinem predlogu se očiščene samostanske kleti na omejenem območju lahko vključijo v obnovo tržnice.

Uvoz v podzemlje vpliva na Plečnikovo dediščino

K projektu obnove, ki ga zagovarja MOL, sodi uvoz v garažo med Plečnikovimi arkadami in Mahrovo hišo pri Zmajskem mostu. Varovane Plečnikove arkade bi bile tako estetsko, pa tudi okoljevarstveno ogrožene s tresljaji in z obremenitvami z izpušnimi plini številnih obiskovalcev upravne zgradbe v Mahrovi hiši – če bi bila izpeljana dozidava. Izničen bi bil Plečnikov ambient med arkadami in Mahrovo hišo do Zmajskega mosta. Poleg tega bi bil oviran površinski dostop do stojnic na trgu.

Spomenik solataricam na tržnici

Dejavnost solataric iz predmestij Krakovo in Trnovo, ki so mesto stoletja oskrbovale z zelenjavo, cvetjem in sadjem, tako da so to vsakodnevno s cizami dovažale na tržnico, je zamrla. Že maja 2010 sva MOL predlagala spomenik solataricam ob izlivu Gradaščice. Mestna občina je predlog odobrila, a se do danes ni zgodilo nič. Kot alternativo spomeniku solataricam ob izlivu Gradaščice predlagam lokacijo na prenovljeni tržnici.

Zapisano tudi v imenu Petra Kerševana, soavtorja vse do leta 2023.

Foto: Matjaž Rušt

Ilustracije: Peter Kerševan, Milan Kovač

Objavljamo nekaj pogovorov s prodajalci, branjevkami in njihovimi kupci, ki so se odvili med obiskovanjem Osrednje ljubljanske tržnice v preteklih tednih. Večina na odprti tržnici na Vodnikovem trgu je izrecno proti garaži. V sklopu prenove bi radi videli zgolj obnovo tlakov, več vodnih pip, boljša stranišča in nove senčnike.

 

Sobota, okrog enajstih:

Nakupovalka (na Vodnikovem trgu kupuje češnje neposredno pri pridelovalcu): Dober dan. Kako ste?

Pridelovalec: Dobro. Pa vi?

Nakupovalka: Dobro, hvala. Vas lahko nekaj vprašam? Kaj si mislite o prenovi tržnice?

Pridelovalec: Kot bi mi iztaknili oko. Tržnica je duša Ljubljane.

 

Sobota, okrog poldneva:

Prodajalka (v pokriti tržnici): Dober dan.

Nakupovalka: Dober dan. Vas lahko nekaj vprašam? A ste seznanjeni s predvidenimi načrti za prenovo tržnice?

Prodajalka: Ja, so nam predstavili.

Nakupovalka: Kaj pa vi mislite o njih?

Prodajalka: Mislim, da bo zame to dobro, ker bo prišlo več ljudi in bom lahko več prodala, saj bodo imeli kje parkirati.

Nakupovalka: Kaj pa če nihče ne bo prišel, ker bodo tisti, ki so proti, blokirali vhod v garažo? A ne mislite, da je škodljivo vleči avtomobilski promet v središče mesta?

Prodajalka: Pa … nisem o tem premišljevala. Mogoče res ne.

 

Torek, okrog enih:

Nakupovalka (se ustavi pri ljubljanski solatarici, ki dvakrat na teden prinaša svojo robo na tržnico): A ste seznanjeni z načrti za prenovo tržnice?

Solatarica: Sem seznanjena. Proti sem. Mali prodajalci sploh ne potrebujemo garaže, hladilnic, nič od tega. Če se bo to zgodilo, nas ne bo več, ker se nam ne bo izplačalo.

 

Naslednja sobota, okrog enih:

Dva gospoda kupujeta sir v pokriti tržnici in se pogovarjata. Nakupovalka čaka v vrsti. Eden od gospodov opazi nakupovalko in reče drugemu: “Daj pohiti, gospa čaka”.

Nakupovalka: Nič hudega. Vas lahko nekaj vprašam?

Gospod 1: Ja, ni problema.

Nakupovalka: Kaj pa vi mislite o prenovi tržnice?

Gospod 1: S tem se ne obremenjujem.

Gospod 2: Jaz pa sem proti. On nima hrbtenice.

Nakupovalka (se v smehu obrne proti prodajalki): A vidite, da prihajamo tudi zato, da se pogovarjamo, ne samo, da nakupujemo.

 

 

 

 

V Ljubljani ta čas poteka izjemno intenzivna propagandna akcija “Naj živi tržnica”, ki jo izvaja Mestna občina Ljubljana (MOL), naročnica in investitorka projekta Prenove osrednje ljubljanske tržnice. Vse od vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) novembra lani akcija poteka v javnem prostoru na osrednji tržnici, kjer so s tematskimi plakati oblepljene kovinske zaščitne ograje kostanjevega drevoreda ob Plečnikovih arkadah na Vodnikovem trgu, v tisku, na televiziji in na spletnih družbenih omrežjih. Namenjena je predvsem preoblikovanju močno prisotnega negativnega mnenja dela javnosti o načrtovani prenovi. MOL projekt predstavlja kot “nujno prenovo”, ki bi prodajalcem s posodobitvami in dopolnitvami osnovne infrastrukture omogočala “boljše delovne razmere za zagotavljanje sveže in kakovostne ponudbe za obiskovalce tržnice”. A poglavitni del projekta, ki se mu župan nikakor ne more ali ne želi odpovedati, je sporen in pri znatnem delu splošne in strokovne javnosti zelo kritiziran ter zavračan načrt za gradnjo štirietažne podzemne garažne hiše (za približno 250 osebnih avtomobilov in 30 dostavnih vozil) pod odprto tržnico na Vodnikovem trgu.

Na MOL obljubljajo: “Na tržnici je prometni kaos. To bomo spremenili. Z načrtovano prenovo tržnice bomo vzpostavili kakovosten javni prostor, prometno obremenitev mesta občutno zmanjšali, skrajšali prometne poti ter vsakodnevno vožnjo z večjimi dostavnimi vozili.” (naj živi tržnica) V tretji in četrti podzemni etaži so predvidena parkirna mesta za prebivalce ožjega mestnega središča, v drugi pa parkirna mesta, namenjena obiskovalcem tržnice. Prva etaža garažne hiše naj bi bila namenjena parkirnim mestom za dostavna vozila prodajalcev in prostorom za dostavo in odvoz blaga, pri čemer bi bilo treba blago s tovornimi vozički s samo dvema dvigaloma pretovarjati iz kletne etaže na parter (in obratno). Predvideni postopek je zapleten in vprašljivo funkcionalen: pred začetkom in po izteku delovnega dne na tržnici bi bili vsi prodajalci v ozkem časovnem okviru vezani le na dve tovorni dvigali, kar je jamstvo za zmedo in kaos.

Zamisel za garažno hišo pod osrednjo ljubljansko tržnico se je sicer porodila že v času Jugoslavije. Leta 1985 je bil razpisan in izpeljan javni natečaj za Vodnikov trg in garažo pod njim, potem pa je bila zamisel za garaže pod tržnico pozabljena. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila sprejeta strategija urejanja prometa v mestnem središču skupaj z umestitvijo tunelske garažne hiše v hrib pod Ljubljanskim gradom, ki bi učinkovito rešila problem individualnega, predvsem mirujočega avtomobilskega prometa v ljubljanskem srednjeveškem jedru. Leta 1997 so se začele priprave za izvedbo garažne hiše v Grajskem griču. Žal se je z menjavo oblasti leta 1998 projekt popolnoma ustavil. Leta 2006 pa je novoizvoljeni župan Zoran Janković ponovno obudil zamisel o podzemni garažni hiši pod Vodnikovim trgom in pristala je celo med prednostnimi projekti nove mestne oblasti. Že naslednje leto je bila javnost seznanjena z idejnimi nastavki “prenove” osrednje tržnice in gradnjo podzemne garažne hiše z več kot 600 parkirnimi mesti, ki naj bi bila namenjena novemu Hotelu Kresija in ne mestni tržnici! Ozaveščeni prebivalci, ki so zbrali skoraj 10.000 podpisov proti takšni preureditvi, civilnodružbene pobude, nevladne organizacije in strokovnjaki z različnih področij so takoj začeli opozarjati, da umeščanje podzemne garaže v ta prostor ni primerno. Leta 2010 je tudi Nacionalni svet za kulturo podal mnenje, da bi izvedba načrtovanih posegov ogrozila kulturno dediščino na Vodnikovem trgu.

Takrat so bila na tem trgu že opravljena arheološka izkopavanja, ki so potrdila predvidevanja, da je ob nekdanjih vzhodnih, Kloštrskih vratih v srednjeveškem mestnem obzidju izjemno bogato arheološko najdišče. Našli so ostanke obrambnega sistema srednjeveške Ljubljane z mostom in barbakanom, temelje dvižnega mostu Kloštrskih vrat, okrogli stolp ob Ljubljanici, ostaline gotske cerkve in minoritskega (frančiškanskega) samostana s cerkvijo iz 13. stoletja. Na tem območju je bilo od 13. do konca 18. stoletja ljubljansko pokopališče; najdeni so bili tudi posmrtni ostanki in bronasta posoda, kanopa, s shranjenim srcem plemiča kneza Ferdinanda II. Auersperga (1655–1706). Najdbe so pokazale, da gre za izjemen prostor kulturne dediščine in leta 2012 je ministrstvo za kulturo arheološko najdišče na Vodnikovem trgu začasno razglasilo za kulturni spomenik državnega pomena. MOL je vložila zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti razglasitve, saj naj bi bil odlok ministrstva po njenem mnenju “grobo posegal v ustavno in zakonsko varovane pravice MOL, ker ji onemogoča izvedbo načrtovanega projekta”. Nato je leta 2013 ljubljanski mestni svet sprejel Odlok o razglasitvi arheološkega najdišča na Vodnikovem, Ciril-Metodovem in Krekovem trgu za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Gradnja garažne hiše na predvideni lokaciji ni sprejemljiva niti po urbanističnih merilih.

Gradnja podzemne garaže, katere predvideni obseg se je med 18-letnim razvojem projekta sicer že bistveno zmanjšal, bi za velik del pod tlakom (in-situ) ohranjene bogate srednjeveške arheološke dediščine še vedno pomenila poguben poseg. Dokončno uničenje našega skupnega bogastva mnogoplastnega kulturnega prostora z banalno gradnjo nepotrebne in za prostor škodljive podzemne garažne hiše v neposredni bližini dveh velikih parkirnih hiš, ki v ničimer ne prispeva k posodobitvi in dopolnitvi osnovne infrastrukture za tržnico, nikakor ne bi smelo biti dopuščeno. Gradnja garažne hiše na predvideni lokaciji ni sprejemljiva niti po urbanističnih merilih. Reševanje težav dostopnosti in mirujočega prometa v mestnem središču z gradnjo novih parkirnih zmogljivosti ni skladno s sodobnimi prometnimi strategijami niti s sodobnimi trendi razvoja mobilnosti v naprednih mestih, ki na prvo mesto postavljajo javni in kolesarski promet ter urejanje za pešačenje privlačnega javnega prostora.

V času intenzivnih podnebnih sprememb in čezmernega segrevanja urbanih prostorov bi bila gradnja garažne hiše v mestnem središču škodljiva tudi zaradi uničevanja mikroklimatskih razmer in zmanjševanja površin raščenega terena v odprtem javnem prostoru. Pozidava celotnih parcel zaradi umikanja mirujočega prometa pod zemljo v Ljubljani postaja prevladujoča praksa, ki omogoča čezmerno izrabo parcel nad terenom in ima – zaradi učinka vročih točk in dodatnega pregrevanja mesta ter nezmožnosti zadrževanja in ponikanja meteornih voda – izrazito negativen učinek na lokalno podnebje. Predvidena rešitev bi sicer nadomestila sedanja drevesa z novimi, a ta bi bila mlada, z majhnimi krošnjami, zaradi plitkega in omejenega rastišča nad betonsko streho podzemne garaže pa bi rasla v bistveno slabših razmerah kot zdaj rastoča. Zaradi tega ne bi zadovoljivo opravljala svoje vloge vitalne infrastrukture, ki ima izjemen pomen pri zagotavljanju kakovostnejših življenjskih razmer v urbanem prostoru: s senčenjem površin in s tem zniževanjem temperature okolice v poletnih mesecih ter z zmanjševanjem onesnaženosti zraka in obremenjevanja komunalne infrastrukture, ki odvaja meteorno vodo. Gradnja bi zaradi obsežnih gradbenih del z globokimi posegi v teren pomenila tudi izredno obremenitev okolja z vibracijami. Negativnih učinkov vibracij na okoliške kulturne spomenike (semenišče, župnišče, Plečnikove tržnice in stolnica) po javno razpoložljivih podatkih, ki so navedeni v projektni dokumentaciji, ni mogoče izključiti niti ni mogoče vnaprej predvideti obsega škode. Neodvisna strokovna ocena nevarnosti nastanka poškodb teh objektov pa ni izdelana.

Tveganjem je izpostavljena tudi Plečnikova ureditev tržnice, kulturni spomenik državnega pomena, ki je bil leta 2021 v sklopu izbora Plečnikovih del uvrščen na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Celotno območje, ki ga obravnava projekt Prenove osrednje ljubljanske tržnice, je v vplivnem območju svetovne dediščine, zato bi bilo treba v proces odločanja o primernosti projekta pred kakršnimikoli dokončnimi odločitvami vključiti tudi mednarodno strokovno skupnost (Unesco) in po njenih pravilih pripraviti presojo vplivov na dediščino (angl. Heritage Impact Assessment – HIA). V sklopu presoje bi morale biti obdelane različne variantne rešitve (prenova tržnice brez gradnje garaže, prenova tržnice in garažna hiša pod Grajskim gričem, prenova tržnice z garažo pod Vodnikovim trgom itd.). A predpisani postopek ni bil izpeljan in dokončna ocena tveganja za Plečnikovo dediščino še ni znana. Če Unescova komisija prepozna nevarnost, da lahko spomenik oziroma spomeniško območje zaradi načrtovanih posegov v prostor izgubi značilnosti, ki opredeljujejo njegovo izjemno univerzalno vrednost, ga lahko prestavi na seznam ogrožene svetovne dediščine, v skrajnem primeru pa ga lahko s seznama svetovne dediščine celo izbriše. Za Plečnikovo delo je značilno na človeka osredotočeno humano oblikovanje urbanega okolja, Plečnikove intervencije pa so bile v prostor umeščene z izjemnim posluhom za mestni, naravni in kulturni kontekst, ki je že obstajal. Čeprav nas akcija MOL prepričuje, da “v Mestni občini Ljubljana mesto že ves čas urejamo v Plečnikovem duhu, s čimer vzdržujemo in spoštujemo njegova dela in tradicijo”, prenova ljubljanske tržnice z gradnjo podzemne garaže s predvidenim uvozom na območju za pešce na prvo mesto postavlja avtomobil in tako ni skladna s Plečnikovo vizijo urejanja mesta.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Ljubljana je 14. oktobra 2024 po dveh negativnih mnenjih in številnih zahtevah po dopolnitvi dokumentacije projektu Prenove osrednje ljubljanske tržnice v tretjem poskusu vendarle izdal pozitivno kulturnovarstveno mnenje. Isti zavod, ki z množico strokovnih utemeljitev zlahka zavrne projekt namestitve tako rekoč neopaznega, kvadratni meter in pol velikega steklenega nadstreška nad vhodna vrata v večstanovanjsko stavbo na območju naselbinske dediščine, je dal zeleno luč za projekt, katerega dokumentacija je nezadovoljivo obdelana, ki potencialno ogroža množico spomenikov državnega pomena in pomeni dokončno uničenje znatnega dela srednjeveške arheološke dediščine! Slovenska ustava v 5. in 73. členu zavezuje državo in lokalne skupnosti k varovanju kulturne dediščine in skrbi za ohranjanje te. Pri projektu Prenove osrednje ljubljanske tržnice je glavni investitor in naročnik MOL – lokalna skupnost, državni Zavod za varovanje kulturne dediščine pa je k projektu, nedvomno uničujočemu za kulturno dediščino, dal pozitivno mnenje.

Od novembra 2024 je na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) za projekt ‘prenove’ tržnice tekel integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Do 11. decembra 2024 je potekala javna razgrnitev projekta. Takrat je imela zainteresirana javnost vpogled v projektno dokumentacijo in možnost k projektu podati pripombe. Zainteresirana javnost (pravne in fizične osebe, civilne pobude z zadostno podporo javnosti in nevladne organizacije) z izkazanim pravnim interesom se je lahko tudi priglasila v integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja kot stranski udeleženec. Pristojno ministrstvo je prejelo več kot 100 pripomb k projektnim rešitvam in skoraj 100 zahtev po sodelovanju v postopku!

Stališča MNVP do prejetih pripomb javnosti še niso znana, o zavrnitvi možnosti sodelovanja v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja kot stranski udeleženci pa so bili obveščeni zavrnjeni priglasitelji, med njimi tudi nevladne organizacije z delovanjem v javnem interesu na področjih urejanja prostora in/ali kulture (ki zajema tudi kulturno dediščino). Razlog? V Gradbenem zakonu (GZ-1) je v 3. členu določeno, da se med zainteresirano javnost, ki ima pri okoljskem odločanju pravni interes, uvrščajo nevladne organizacije, ki v javnem interesu delujejo na področju varstva okolja ali ohranjanja narave skladno z zakoni o varovanju okolja in varstva narave.

Okolje je izjemno širok pojem. Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) navaja: »Okolje je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja.« Zajema torej vse od narave in naravnih habitatov, rastlinskih in živalskih vrst, naravnih danosti, kakovosti zraka, vode, prisotnosti in odsotnosti hrupa do grajenega okolja (kamor spada tudi kulturna dediščina). Grajeno okolje je produkt prostorskega načrtovanja, torej urejanja prostora, kakovostno urejanje prostora pa je bistveno za kakovost (urbanega) okolja. Kljub temu je delovanje nevladnih organizacij s področja varstva okolja zelo ozko opredeljeno v Pravilniku o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja (Url RS 104/2024). Usmerjeno je predvsem v onesnaževanje: zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, trajnostno ravnanje z odpadki, varstvo zraka, voda in tal pred izpusti onesnaževal, preprečevanje industrijskega onesnaževanja …

Za projekte, ki zaradi velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti lahko pomembno vplivajo na okolje, je treba opraviti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Presojo vplivov na okolje, pri kateri »se ugotavljajo, opišejo in ocenijo dolgoročni, kratkoročni, posredni ali neposredni vplivi nameravanega posega na človeka, tla, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, podnebje in krajino, pa tudi na človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino ter njihova medsebojna razmerja«, je bilo treba izpeljati tudi za projekt Prenove osrednje ljubljanske tržnice.

Za vse posege v prostor, še posebej pa za posege v intenzivno urbanizirano okolje, bogato s kulturnimi spomeniki in dediščino, bi moralo predvsem za nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju urejanja prostora in kulture (kulturne dediščine) veljati, da imajo po zakonu izkazan pravni interes in možnost sodelovanja kot stranski udeleženci v integralnih postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja. A po črkobralski interpretaciji pomanjkljivih določb gradbenega zakona pristojno ministrstvo nevladnim organizacijam na področjih urejanja prostora in kulture ne priznava statusa upravičene zainteresirane javnosti, zato ne morejo pridobiti vloge stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. V vlogi stranskih udeležencev v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja kot zagovorniki narave nastopajo nevladne organizacije, ki v javnem interesu delujejo na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, grajeno okolje (kulturna krajina, javni prostor, kulturna dediščina ipd.) pa svojih braniteljev iz vrst strokovne zainteresirane javnosti nima.

Glede na vse očitnejšo zlorabo oblasti, ki je zaradi lastnih komercialnih interesov pripravljena žrtvovati našo skupno kulturno dediščino, je prišel čas, da se civilna družba začne povezano in organizirano upirati takšni samovolji.

Tedenske novice

Vse novice

The post L’mit novičke appeared first on DrogArt.

Na Pravni fakulteti v Ljubljani bo potekala raziskava o uporabi konoplje za samozdravljenje v obliki polstrukturiranih intervjujev z uporabniki in uporabnicami, ki konopljo za samozdravljenje pridobivajo na črnem trgu. Samozdravljenje naj bo razumljeno zelo široko. 

Pogovori bodo predstavljali pomemben vpogled v družbene dejavnike, izkušnje ter občutke uporabnikov in uporabnic ter sicer pomenili dragocen prispevek k znanosti na tem področju. Intervjuji bodo anonimizirani in okvirno trajali med 60 ter 90 minut.

Vsi udeleženci in udeleženke v raziskavi ste lepo vabljeni k sodelovanju!

Za več informacij se obrnite na izvajalki raziskave: dr. Kristino Čufar (kristina.cufar@pf.uni-lj.si) in Nino Žnidaršič (nina.znidarsic@inst-krim.si).

The post Sodeluj v raziskavi o uporabi konoplje za samozdravljenje appeared first on DrogArt.

OBVESTILO
Sporočamo, da bo info točka v Ljubljani v torek 10.6. zaprta v sredo 11.6. bo obratovala med 10. in 14. uro.

Dnevni center za mlade v Ljubljani deluje nemoteno po običanjem urniku.

Hvala za razumevanje,

tvoja ekipa DrogArt

The post Spremenjen urnik DrogArt info točke v Ljubljani appeared first on DrogArt.

V sodelovanju z Društvom Stigma bomo za osebe, ki imajo izkušnjo uporabe drog, organizirali testiranje na HIV, virusne hepatitise in SPO. Testiranje je brezplačno in anonimno.

Hvala Društvu Stigma in projeku Expand za tole priložnost! Več info na letaku.

The post Testiranje na HIV in HEP na DrogArtu appeared first on DrogArt.

OBVESTILO
Sporočamo, da bo info točka v Ljubljani od torka 3.6. do petka 6.6. obratovala med 10. in 14. uro.

Dnevni center za mlade v Ljubljani in sprejem vzorcev za testiranje, delujejo nemoteno po običanjem urniku.

Hvala za razumevanje,

tvoja ekipa DrogArt

The post Spremenjen urnik DrogArt info točke v Ljubljani appeared first on DrogArt.

OBVESTILO
Sporočamo, da bo info točka v Ljubljani od torka 27.5. do petka 30.5. obratovala med 10. in 14. uro.

Dnevni center za mlade v Ljubljani in sprejem vzorcev za testiranje, delujejo nemoteno.

Hvala za razumevanje,

tvoja ekipa DrogArt

The post Spremenjen urnik DrogArt info točke v naslednjem tednu appeared first on DrogArt.

Tedenske novice

Vse novice

The post L’mit novičke appeared first on DrogArt.

OBVESTILO
Sporočamo, da bo info točka v Ljubljani zaprta v ponedeljek 19.5., v torek 20.5. bosta zaprta info točki v Ljubljani in Mariboru in od srede do petka bo info točka v Ljubljani obratovala med 10 in 14 uro.

Dnevni center za mlade v Ljubljani in sprejem vzorcev za testiranje, delujejo nemoteno.

Hvala za razumevanje,

tvoja ekipa DrogArt

The post Spremenjen urnik DrogArt info točke v naslednjem tednu appeared first on DrogArt.

OBVESTILO
Sporočamo, da bo od torka 13.5. do petka 16.5.2025, zaprta DrogArt infotočka v Ljubljani. Dnevni center za mlade v Ljubljani in sprejem vzorcev za testiranje, delujeta nemoteno.

Še vedno smo za vse informacije dosegljivi preko telefona (01 439 72 70) med 10.00 in 16.00 uro.

Hvala za razumevanje,

tvoja ekipa DrogArt

The post Od torka 13.5. do petka 16.5.2025 bo DrogArt infotočka v Ljubljani zaprta appeared first on DrogArt.

OBVESTILO

Od srede, 7. 5. 2025, do petka 9. 5. 2025 bo infotočka v Ljubljani delovala spremenjeno, in sicer:

• telefonska dosegljivost med 9h in 15h,
• osebna dosegljivost (prevzem materiala, pakiranje…) po predhodnem telefonskem dogovoru.

Tel.: 01 439 72 70.

Dnevni center, svetovalnica in testiranje potekajo nemoteno.

Hvala za razumevanje,
tvoja ekipa DrogArt

The post Spremenjeno delovanje info točke v Ljubljani appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Super Mario (MDMA) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• V letošnjem in lanskem letu smo zaznali večje število lažnih produktov, ki so se prodajali kot sladoled (3-MMC) in mefedron. Če ga uporabljaš, se zato še posebej priporoča uporabo anonimne storite testiranja drog.

• Trenutno je na voljo malo informacij o tveganjih povezanih s 3-CMC in ostalimi katinoni. 4-kloroamfetamin (4-CA, amfetaminski derivat) je znan kot zelo nevrotoksična substanca. Ker sta si 4-CA in 3-CMC strukturno zelo podobna, obstaja verjetnost, da gre tudi v primeru 3-CMCja za toksično substanco. Trenutno ni nobenih raziskav, ki bi to potrdile, vendar se priporoča, da se vnosu omenjene spojine izognemo.

Vzorec je v okviru anonimnega zbiranja vzorcev psihoaktivnih snovi zbrala info točka Združenja DrogArt. Analizo vzorca je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Obvestilo je pripravil Nacionalni inštitut za varovanje zdravja.

The post 3-CMC prodan kot sladoled (4-MMC) v Ljubljani appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Bodite pazljivi pri doziranju. Lahka doza za 2C-B je 2-10 mg, srednja doza 10-20 mg in močna doza 20-30 mg.
• 2C-B se vedno jemlje na prazen želodec, saj v nasprotnem primeru ob začetku učinkovanja, lahko povzroči neprijetno slabost in krče. Poskrbite torej za lahek obrok vsaj 3-4 ure preden vzamete 2CB. V primeru slabosti pomaga, če vstanete in se nekoliko sprehodite.
• Glede na svoje psihadelične učinke nosi 2C-B s seboj vsa tveganja, ki veljajo za psihadelične droge: paranoične reakcije, bad tripi, izguba stika z realnostjo. Poskrbi za  primerno okolje uporabe v katerem se dobro počutiš in da si v dobri psihofizični kondiciji (set in setting).
• Če se odločiš za uporabo na partiju, je bolje da vzameš manjšo dozo (brez halucinacij) in da svojim prijateljem poveš kaj si vzel/a.
• Če plešete na 2C-B-ju pazite (prav tako kot pri MDMA), da vsake toliko časa popijete nekoliko požirkov brezalkoholne tekočine.

The post NASA rocket (2C-B) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Super Mario (MDMA) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Moncler (MDMA) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Če se že odločiš za uporabo, uživaj benzodiazepine v majhnih dozah in jih nikoli ne mešaj z ostalimi depresorskimi drogami (alkohol, opiati, GHB/GBL …), saj obstaja velika nevarnost predoziranja.
• Ne uporabljaj jih pogosto, saj povzročajo močno zasvojenost.
• Na uporabo se predhodno pripravi in si doze pripravi vnaprej, saj se pri benzodiazepinih pogosto pojavita lažen občutek treznosti in kompulzivno redoziranje.
• Nikoli ne vozi nikogar ali ničesar pod vplivom benzodiazepinov.
• Svojih težav ne skušaj reševati na lastno pest z benzodiazepini s črnega trga, raje obišči zdravnika ali pa se oglasi v DrogArtovi ali kateri drugi svetovalnici.
• Ob morebitnem nastanku zasvojenosti poišči kvalitetno strokovno pomoč (osebni zdravnik, psihiater, DrogArt, Stigma, druge nevladne organizacije …)
• Po partiju se ne »spuščaj« z benzodiazepini. Mešanje s katerimi koli substancami je vedno nevarno početje. Svojemu telesu raje privošči kvaliteten obrok in kakovosten spanec, ki bo slej ko prej nastopil sam.
• Pri benzodiazepinih, kupljenih na črnem trgu, je še posebej pomembno laboratorijsko testiranje zaradi možnosti ponaredkov oziroma lažnih tablet. Četudi na tableti piše npr. »Xanax«, to ni nikakršno zagotovilo, da tableta zares vsebuje alprazolam, ampak lahko vsebuje kateri drug, močnejši benzodiazepin ali pa čisto nekaj drugega.
• Če oseba, ki je zaužila benzodiazepin, izgubi zavest, jo položi v položaj za nezavestne in ne odlašaj s klicem na 112.

The post Modra tableta “B 7 0 7” z visoko vsebnostjo bromazolama appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Moncler (MDMA) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Bodite pazljivi pri doziranju. Lahka doza za 2C-B je 2-10 mg, srednja doza 10-20 mg in močna doza 20-30 mg.
• 2C-B se vedno jemlje na prazen želodec, saj v nasprotnem primeru ob začetku učinkovanja, lahko povzroči neprijetno slabost in krče. Poskrbite torej za lahek obrok vsaj 3-4 ure preden vzamete 2CB. V primeru slabosti pomaga, če vstanete in se nekoliko sprehodite.
• Glede na svoje psihadelične učinke nosi 2C-B s seboj vsa tveganja, ki veljajo za psihadelične droge: paranoične reakcije, bad tripi, izguba stika z realnostjo. Poskrbi za  primerno okolje uporabe v katerem se dobro počutiš in da si v dobri psihofizični kondiciji (set in setting).
• Če se odločiš za uporabo na partiju, je bolje da vzameš manjšo dozo (brez halucinacij) in da svojim prijateljem poveš kaj si vzel/a.
• Če plešete na 2C-B-ju pazite (prav tako kot pri MDMA), da vsake toliko časa popijete nekoliko požirkov brezalkoholne tekočine.

The post 2CB (2C-B) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Super Mario Mushroom (MDMA) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Prilagodi odmerek glede na svojo težo in izkušenost. Literatura navaja, da je odmerek MDMA 1─1,5 mg/kg telesne mase, kar za 60 kg težkega človeka znaša 60─90 mg.
• Bodi zelo pozoren, če MDMA uporabljaš prvič, ali če ne veš, koliko čist MDMA imaš. Učinki so lahko zelo raznoliki in nekateri ljudje čutijo veliko bolj intenzivno negativne učinke (tako fizične kot psihične). Zmeraj začni z majhnimi dozami (npr. četrtinko ekstazija ali lahko dozo MDMA-ja v kristalih) in počakaj vsaj 2h.
• Delaj redne premore med plesom.
• Vsako uro spij do pol litra izotoničnega napitka, če plešeš, drugače pa manj.
• Ne mešaj različnih drog med seboj, ne mešaj z zdravili.
• Ne jemlji različnih tablet v eni noči.
• Poskrbi za ustrezno prehrano in dovolj spanca med tednom.
• Delaj pavze med uživanjem MDMA-ja (2-3 mesece med eno uporabo in drugo).
• Če opaziš težave, ki bi bile lahko povezane z uporabo ekstazija, poišči pomoč.

The post Just Eat (MDMA) appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Začni z manjšo količino in postopoma povečuj odmerek, dokler ne dosežeš želenih učinkov. To je še posebej pomembno, če si nov uporabnik ali če preizkušaš nov izdelek.
• Bodi pozoren na izvor in sestavo kanabis produktov. Daj prednost izdelkom znanih in preverjenih virov, ki zagotavljajo informacije o koncentraciji in čistosti snovi. Pred uporabo testiraj!
• Izogibaj se sočasni uporabi naravnih in polsitnetičnih kanabinoidov z alkoholom, tobakom ali drugimi drogami, saj to lahko poveča tveganje za negativne učinke in nepredvidljive reakcije.
• Bodi pozoren na svoje telo in um ter opazuj morebitne negativne učinke, kot so anksioznost, paranoja, povečan srčni utrip ali drugi neželeni učinki.
• Uporabljaj naravne in polsitnetične kanabinoide v sproščenem in varnem okolju, kjer se počutiš udobno in kjer si lahko v družbi zaupanja vrednih oseb.
• Po uporabi naravnih in polsintetičnih kanabinoidov se izogibaj vožnji in drugim dejavnostim, ki zahtevajo visoko stopnjo pozornosti in koordinacije.

The post CBD konoplja s polsintetičnim kanabinoidom delta-8 THC appeared first on DrogArt.

Zmanjševanje tveganj

• Izdelki v obliki t.i. “edibles” bombonov in čokoladic z različnimi kanabinoidi, dajo zaradi videza lahko lažen občutek varnosti. Naj te to ne zavede in smatraj vsak tak nov produkt kot potencialno nevaren. Še posebej v primeru, ko na embalaži ni natančne deklaracije izdelka.
• Posebej previden bodi tudi pri “edibles” izdelkih, ki vsebujejo <0,3% THC. Navidezno nizka vsebnost THC, lahko pri izdelkih, ki imajo težo 5 ali več gramov, pomeni dejansko 15 ali več mg zaužitega THC, kar je že močen odmerek THC
• Pri oralni uporabi ni mogoče postopoma nadzorovati zaužite količine psihoaktivnih snovi, svetuje se dodatna previdnost in zmernost pri odmerjanju
• Začni z manjšo količino in postopoma povečuj odmerek, dokler ne dosežeš želenih učinkov. To je še posebej pomembno, če si nov uporabnik ali če preizkušaš nov izdelek.
• Bodi pozoren na izvor in sestavo kanabis produktov. Daj prednost izdelkom znanih in preverjenih virov, ki zagotavljajo informacije o koncentraciji in čistosti snovi. Pred uporabo testiraj!
• Izogibaj se sočasni uporabi naravnih in polsitnetičnih kanabinoidov z alkoholom, tobakom ali drugimi drogami, saj to lahko poveča tveganje za negativne učinke in nepredvidljive reakcije.
• Bodi pozoren na svoje telo in um ter opazuj morebitne negativne učinke, kot so anksioznost, paranoja, povečan srčni utrip ali drugi neželeni učinki.
• Uporabljaj naravne in polsitnetične kanabinoide v sproščenem in varnem okolju, kjer se počutiš udobno in kjer si lahko v družbi zaupanja vrednih oseb.
• Po uporabi naravnih in polsintetičnih kanabinoidov se izogibaj vožnji in drugim dejavnostim, ki zahtevajo visoko stopnjo pozornosti in koordinacije.
• V primeru resnih negativnih učinkov ali hudo slabem počutju nemudoma poišči zdravniško pomoč.

The post Pokajoči kristali s polsintetičnim kanabinoidom HHC-C9 (CC9) appeared first on DrogArt.

Ko je Google pred tremi meseci napovedal spremembe pri razvoju AOSP, so zagotavljali, da za uporabnike sprememb ne bo. Četudi so ukinili javno verzijo AOSP, v katero lahko prispevali vsi, so jeli zatrjevati, da bodo po izidu nove verzije še vedno javno objavili izvorno kodo pod isto licenco Apache 2.0. To drži, a so prenehali objavljati drevesno strukturo naprav in prevedene gonilnike, kar bo močno otežilo delo razvijalcem neuradnih verzij AOSP (tako imenovanih custom ROM-ov). Ti so se doslej lahko naslonili na drevesno strukturo in gonilnike, ki jih je Google uporabljal in jasno ponudil skupnosti. Tega ne bo več počel, zato jih bodo morali razvijalci z vzvratnim inženiringom izluščiti sami. Google še vedno vztraja, da bo AOSP (Android Open Source Project) ostal in res smo dobili izvorno kodo Androida 16 z licenco Apache 2.0. Vse skupaj sicer deluje hinavsko, če na drugih področjih Google pripira vrata, denimo za naprave Pixel. Google po drugi strani pojasnjuje, da drevesne strukture in gonilnikov ne bodo več razkrivali, ker bodo ponudili referenčno arhitekturo, ki bo fleksibilna, nastavljiva in - najpomembneje - neodvisna od naprave. Cilj bo virtualna androidna naprava Cuttlefish, ki teče na PC-jih in omogoča preizkušanja novih funkcionalnosti strojne opreme. Prav tako bodo še naprej podpirali GSI, ki jih je moč namestiti na katerokoli napravo z Androidom. Cuttlefish je seveda bolj smiselna tarča od telefonov Pixel, a pravo vprašanje je, zakaj ne bi imeli obojega. S trenutno ukinitvijo bodo torej trpeli razvijalci custom ROM-ov. Novih verzij za nove pixle verjetno ne bo več tako hitro, temveč bo razvoj precej zahtevnejši. Skupnosti LineageOS in GrapheneOS bodo v škripcih.[st.slika 75565]

Upravni odbor Svetovne banke je sprejel pomembno spremembo politike, saj so ukinili dolgoletno prepoved financiranja projektov jedrske energije. Predsednik Svetovne banke Ajay Banga je dejal, da gre za del prenovljene energetske strategije, ki upošteva naraščanje potreb po električni energiji v svetu. Svetovna banka državam nudi ugodne kredite za financiranje infrastrukture, od železnic do elektrarn. Leta 2013 so sprejeli odločitev o prenehanju financiranja jedrskih projektov, leta 2019 pa so ukinili še financiranje projektov na osnovni zemeljskega plina in nafte. Medtem ko so prepoved jedrskih projektov odpravili, je nekaj držav, med njimi Nemčija, Francija in Velika Britanija, nasprotovalo vnovičnemu financiranju zemeljskega plina. Razprava o tej tehnologiji se bo nadaljevala v prihodnosti. So pa zahodne države podpirale vnovično financiranje jedrske energije, ker to koristi ameriškim in francoskim proizvajalcem, saj Rusi in Kitajci s svojimi državnimi podjetji gradijo več elektrarn v Turčiji, Bangladešu, Indiji, Iranu in na Kitajskem. Banga, ki je položaj prevzel leta 2023, si prizadeva za odpravo omejitev financiranja energetskih projektov. Poudarja, da bo do leta 2035 poraba energije v državah v razvoju dvakrat višja, kar bo terjalo visoke vložke. Današnjih 280 milijard letno ne bo dovolj. Bodo pa preučili tudi tehnologije, kot sta oceanska energija in zajem ogljikovega dioksida.[st.slika 75564]

Anker je odkril potencialno napako v svojih zunanjih baterijah (power bank) PowerCore 10000 (model A1263), ki bi lahko povzročila požar. Doslej so prejeli že devetnajst poročil o požarih in manjših eksplozijah, ki so povzročile vsaj 60 tisoč dolarjev škode. Naprave so zato odpoklicali. Po svetu so prodali 1,16 milijona teh enot, in sicer med junijem 2016 in decembrom 2022. Prodajali so se na spletu v več trgovinah, tudi na Amazonu in eBayju. Prepoznamo jih po napisu Anker na strani in oznaki modela A1263 na spodnji strani. Anker kupcem ponuja bon v vrednosti 30 dolarjev, kar ustreza prodajni ceni, ali novi model A1388. Za zdaj je Anker odpoklical le enote v ZDA, čeprav so se prodajale tudi drugod. Baterij ni treba fizično pošiljati nikamor, temveč zadostuje fotografija naprave s serijsko številko. Račun ni potreben. Lastniki teh naprav, ki niso v ZDA, sami ne morejo uveljavljati vračila. Ker pa za vračilo račun ni potreben, lahko to namesto njih stori kdorkoli s prebivališčem v ZDA. Ni še znano, ali bo Anker odpoklic razširil tudi na druge države. Zadnji Ankerjev odpoklic se je zgodil septembra lani. [st.slika 75563]

Te teden v Cupertinu poteka Applova letna tiskovna konferenca, ki je z leti prerasla v večdnevni dogodek. Na njej so predstavili nove verzije programske opreme za svoje naprave, ki se bo preimenovala v enotno verzijo 26, a tudi precej več od tega. Ključna novost, ki prežema vse operacijske sisteme, je vizualna osvežitev z imenom Liquid Glass. Poleg tega je veliko pozornosti požela tudi aplikacija Gaming, ki bo omogočila kolektivno igranje iger. Liquid Gass je prva večja posodobitev grafičnega vmesnika vse od časov iOS 7. Odtlej so se zmogljivosti zaslonov in druge strojne opreme dovolj izboljšale, da si lahko tudi pri izrisu privoščimo več, predvsem prosojnost. Novi pogled All Clear napravi vse ikone prosojne in brezbarvne, da zaslona bolje diha. Prenovili so tudi aplikacije Camera, Photos in Phone, ki omogoča dejansko klicanje. Posamezne novosti so še marsikod drugje, denimo v FaceTimu, Safariju, CarPlayu itd. Novi iOS 16 bodo podpirale naprave od iPhone 11 in iPhone SE (2. generacije) dalje. Novi Liquid Glass bo dosegel tudi macOS, iPadOS in watchOS, ki bodo imele svoje novosti. Tako ob watchOS z aplikacjo Workout Buddy analiziral gibanje in izboljevanje ciljev. Celo aplikacija Apple TV za tvOS 26 je prenovljena v istem slogu, s funkcijo Apple Music Sing pa bomo lahko iPhone uporaljali ko mikrofon. Sistem za tablice iPadOS 26 dela za prav večopravilnost, ki jo omogoča izboljšano upravljanje z več aplikcijami hkati. [st.slika 75562]

Sveži podatki za minulo leto, ki jih je zbrala organizacija MUSO, kažejo, da se na piratski sceni dogajajo velike spremembe. Obisk strani s piratsko vsebino je lani malenkost upadel, in sicer z 229 na 216 milijard. Največ obiska je še vedno iz ZDA, in sicer 12 odstotkov. Sledijo ji Indija, Rusija in Indonezija, torej tradicionalno velike države. Ob tem je treba dodati, da obisk spletnih strani ne podaja celotne slike, saj se piratske vsebine predvajajo tudi prek pretočnega IPTV. Kakorkoli, na prvem mestu ostajajo televizijske vsebine, ki zavzemajo 44,6 odstotka. Na drugem mestu so s 30,7 odstotka založniške vsebine, kjer prednjačijo mange, ki predstavljajo skoraj tri četrtine te kategorije, medtem ko so klasične knjige daleč zadaj. Od tretjega do petega mesta se s precejšnjim zaostankom zvrstijo filmi (11,3 odstotka), programska oprema (6,9 odstotka) in skladba (6,4 odstotka). Medtem ko zanimanje za mange raste, se kopiranje glasbe in filmov zmanjšuje. K temu gotovo prispevajo dostopne in udobne pretočne alternative, katerih uporaba je preprostejša od iskanja piratskih kopij. [st.slika 75560]

Google je izdal novo verzijo svojega operacijskega sistema za pametne telefone Android 16, ki sicer ne bo navdušila vizualno, saj na prvi pogled nima veliko novosti, a se te skrivajo v izboljšani funkcionalnosti in spremembah pod pokrovom. V tem delu Evrope se bomo gotovo namuznili ob delovnem imenu, ki še vedno ostaja zvesto slaščicam in se to pot imenuje Baklava. Običajno Google novo verzijo Androida izda jeseni, letos pa je pohitel za tri mesece, zato lahko že poleti nove naprave izidejo z Androidom 16. Pixel 10 pozno poleti bo tak primer. Nekoliko dlje se bomo načakali lastniki obstoječih androidnih telefonov, za katere mora novo verzijo prilagoditi proizvajalec. Tradicionalno je najhitrejši seveda Google, ki sorazmerno hitro posodobi starejše telefone Pixel. Novost bodo dobili modeli Pixel 6 in novejši, torej zadnje štiri generacije. In novosti ni malo. Polna vizualna prenovitev Material 3 Express se obeta v drugi polovici leta, ko bo izšla QPR1 (Quarterly Platform Release). Dotlej pa imamo posodobitve na drugih koncih. Obvestila bodo manj moteča, saj bo obvestila iste aplikacije Android sam združil, funkcija obvestil v živo (live notifications) pa bo omogočila aplikacijam, kot sta Uber in Wolt, sprotno javljanje, kako poteka dostava. Poudarek je predvsem na varnosti, saj bo Android 16 ščitil pred zlorabami prek povezave USB. Če bo telefon dlje neaktiven, se bo ponovno zagnal, saj je tedaj - pred prvim vpisom kode - varnejši in bolj šifriran, kar je storil tudi Apple. Popravili so tudi Advanced Protection in izpis obvestil na zaslonu, ko je telefon zaklenjen. Drugi sklop posodobitev se nanaša na zasebnost. V prihodnosti bo novi Android izhajal dvakrat letno. Velika izdaja bo imela nove funkcije, nove API in spremembo obnašanja, medtem ko bo vmesna izdaja čez pol leta prinesla samo nove API in funkcije, a ne bo spreminjala videza ali načina delovanja. [st.slika 75559]

V sredini maja 2025 so nekateri ameriški mediji objavili novico, da naj bi varnostni strokovnjaki v nekaterih kitajskih razsmernikih in baterijah, ki se uporabljajo v sončnih elektrarnah, našli sumljive naprave, ki bi lahko omogočale prikrito komunikacijo.

Raziskovalci naj bi namreč našli nedokumentirane komunikacijske naprave, vključno z radijskimi sprejemniki in oddajniki, preko katerih bi bilo mogoče na daljavo dostopati do razsmernikov in baterij oz. do sončne elektrarne. Seveda se je takoj pojavil strah, da so proizvajalci, ali pa nekdo drug v dobavni verigi, v ključne komponente sončnih elektrarn vgradili tim. stranka vrata (angl. backdoor), preko katerih bi bilo mogoče izvajati kibernetske napade.

Težava je v tem, da bi tak kibernetski napad na sončno elektrarno v skrajnem primeru lahko povzročil ne samo izpad napajanja ali dvig napetosti, pač pa tudi požar. Zato je take grožnje vsekakor treba jemati resno. Mimogrede, saj se še spomnimo kibernetskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, kajne?

Žal zaenkrat kaj bolj konkretnih informacij o tem ni, tudi viri, ki so spregovorili za medije so anonimni niti niso želeli izpostaviti konkretnih naprav, zato je neodvisno preverjanje teh informacij oteženo. Kar pa seveda ne pomeni, da grožnje ni potrebno jemati resno.

Izraelski SolarEdge

Kako pa je s tem v Sloveniji?

Podatkov ni veliko, je pa iz letnega poročila Slovenskega portala za fotovoltaiko mogoče razbrati, da je bilo v letu 2022 v Sloveniji 17.278 sončnih elektrarn. Podatka o tržnih deležih posameznih proizvajalcev ni mogoče dobiti, a kot kaže ima v Sloveniji dokaj velik delež sončnih elektrarn proizvajalec SolarEdge. Gre za podjetje, ki je iz Izraela, njihovo opremo pa v Sloveniji prodajajo in vzdržujejo različna slovenska podjetja.

Reklamni letak podjetja navaja: “Podjetje SolarEdge ponuja sisteme porazdeljenega pridobivanja sončne energije in spremljanje delovanja sončne elektrarne. … Ponudba proizvodov SolarEdge vključuje optimizatorje moči, zelo zanesljive fotovoltaične pretvornike ter spletni portal za nadzor sistema in odkrivanje napak na ravni modulov.”

SolarEdge oprema torej o sončnih elektrarnah svojih strank zbira številne podatke, seveda zlasti podatke o proizvedeni in porabljeni električni energiji (podatki o porabi so zanimivi tudi iz stališča varstva osebnih podatkov, sj je z njihovo pomočjo mogoče ugotoviti kdaj so stanivalci na dopustu, koliko oseb živi v objektu, kakšne so njihove dnevne navade, itd.), pa tudi nekaj drugih, bolj tehničnih podatkov.

Dostop do podatkov je mogoč preko aplikacije, kar pomeni, da se podatki pošiljajo v oblak. Oblačna storitev se nahaja na strežniku monitoring.solaredge.com, IP naslov tega strežnika pa se nahaja v Izraelu.

Za dostop do podatkov sicer obstaja še druga možnost, in sicer je dostop do podatkov mogoč tudi lokalno, preko API vmesnika na razsmerniku (tega sicer ne omogočajo vsi SolarEdgovi razsmerniki). A večina običajnih uporabnikov bo najverjetneje uporabila kar aplikacijo oziroma oblačno storitev, saj je to najbolj enostavno, poleg tega pa kaže, da podjetje SolarEdge lokalne dostope skuša omejevati in s tem uporabnike pripraviti do tega, da uporabljajo oblačno storitev.

Kako to vemo? Ker so razvijalci sistema za avtomatizacijo doma HomeAssistant za SolarEdge razvili integracijo SolarEdge Local, ki podatke zbira neposredno na razsmerniku. In v dokumentaciji te integracije piše da lokalen API vmesnik podpirajo samo specifični modeli razsmernikov, podjetje pa je z eno izmed posodobitev strojne programske opreme lokalne API vmesnike preko WiFi povezave na teh razsmernikih tudi začelo onemogočati in je zato integracija nehala delovati oziroma je bilo potrebno razsmernik povezati s kablom.

Skratka. Izraelsko podjetje SolarEdge iz sončnih elektrarn, ki so jih prodali zbirajo številne podatke, ti podatki pa se zbirajo v Izraelu. Hkrati pa podjetje lahko na daljavo, preko interneta, posodobi tudi strojno programsko opremo v sončni elektrarni kar seveda pomeni, da lahko tudi spreminjajo nastavitve.

Bi bilo torej teoretično mogoče na sončne elektrarne na daljavo namestiti zlonamerno programsko kodo, ki bi npr. povzročila dvig izhodne napetosti, vse elektrarne sinhronizirano izključila iz omrežja (in s tem povzročila kolaps elektroenergetskega omrežja, kot se je na primer pred kratkim zgodil v Španiji) ali pa na primer povzročila požar? Ne vemo. A to bi vsekakor morali vedeti.

Seveda ne trdim, da bi takšno zlonamerno kodo želel namestiti proizvajalec. Se pa zastavlja povsem legitimno vprašanje varnosti dobavnih verig, torej ali obstaja možnost, da bi nekdo vdrl v oblačno storitev SolarEdgea in od tam dostopal do podatkov oziroma pripravil zlonamerne posodobitve? Ali pa da to naredi kdo od znotraj? Tudi tega ne vemo, vemo pa, da je solarEdge v preteklosti že imel varnostne ranljivosti, konkretno, aplikacija SolarEdge za Android ni pravilno preverjala digitalnih potrdil, ta varnostna ranljivost pa je omogočala napad s posrednikom (tim. machine-in-the-middle attack). (Opomba: SolarEdge je ranljivost že odpravil.)

Na pomen varnosti dobavnih verig pa vsekakor kaže tudi primer eksplozije pozivnikov Hezbollaha v Libanonu septembra 2024, ko je Izrael članom Hezbollaha podtaknil pozivnike in ročne radijske postaje (angl. walkie-talkie) z eksplozivom, ki so ga potem sprožili na daljavo (kasneje so se pojavila tudi poročila o eksplozijah sončnih elektrarn v Libanonu, čeprav ni neposrednih dokazov, da bi bile povezane z napadom s pozivniki). Kasnejše analize so pokazale, da proizvajalec pozivnikov v napad sploh ni bil vpleten, pač pa je bila kompromitirana dobavna veriga.

Zaključek

Varnost naprav, ki so del kritične infrastrukture je vsekakor pomembna tema. Glede na trenutno geopolitično situacijo pa bi bilo morda potrebno nekoliko bolj poglobljeno raziskati tudi nacionalno-varnostne vidike sončnih elektrarn v Sloveniji.

The post Za boljšo kritiko umetne inteligence appeared first on Etičen.it.

The trilateral meetings are a series of one day events designed to strengthen the scientific relations in particle, astroparticle physics and cosmology between Trieste, Nova Gorica and Ljubljana.

Venue

Teslova E-classroom, 1st floor (rooms 38 and 39) on Teslova 30 in Ljubljana, near the Jožef Stefan Institute

---

Speakers

• Pooja Bhattacharjee
• Francesco D'Eramo
• Florian Kühnel
• Pedro Schwaller

---

Oragnizing committee

• Aleksandr Azatov (SISSA)
• Patrick Bolton (IJS)
• Takeshi Kobayashi (SISSA)
• Nejc Košnik (IJS)
• Jonathan Kriewald (IJS)
• David Marzocca (INFN)
• Miha Nemevšek (IJS)
• Patrick Stengel (IJS)
• Lorenzo Ubaldi (IJS)
• Gabrijela Zaharijas (UNG)

---

Past meetings

• Nova Gorica Meeting, 1 March, 2024 at Vipava
• Tieste Meeting, 15 December, 2023 at IFPU
• Ljubljana Meeting, 20 December, 2022 at IJS
• Trieste Meeting, 23 June 2022, at IFPU
• Nova Gorica Meeting, 15 September, 2021 at Vipava
• Ljubljana Meeting, 16 December, 2021 at IJS
• Trieste Meeting, 5 February 2020, at IFPU
• Ljubljana Meeting, 17 October 2019, at IJS

---

Description: In this seminar, we explore practical strategies for running legacy and modern scientific code—originally developed for the CPU—on the NVIDIA Grace Hopper superchip.

Focusing on Fortran, C, and C++ projects that compile cleanly with GCC, we will examine how to leverage NVIDIA’s HPC SDK to ensure performance portability (and gain), highlight common pitfalls, and discuss compatibility quirks between toolchains. Real-world examples will guide the discussion, making it relevant for researchers looking to transition their workloads to heterogeneous architectures.

Difficulty: Intermediate

Date & Time: 20. 5. 2025  from 14.00 to 15.00

Language: English

Prerequisite knowledge: /

Virtual location: ZOOM (only registered participants will see ZOOM link)

Organizer:

Lecturer:

Name:	Luka Leskovec
Description:	Scientist and educationalist involved in theoretical physics and supercomputing
E-mail:	luka.leskovec@fmf.uni-lj.si

---

Overview: Together with NVIDIA and OpenACC organization, EuroCC2 will be hosting an AI for Science Bootcamp, beginning on 27th May and concluding on 28th May. 

The End-to-End AI for Science Bootcamp provides a step-by-step overview of the fundamentals of deep neural networks, walks attendees through the hands-on experience of building and improving deep learning models using a framework that uses the fundamental laws of physics to model the behaviour of complex systems, and enables attendees to visualize the outputs of the trained model.

This online bootcamp is a hands-on learning experience where you will be guided through step-by-step instructions with teaching assistants on hand to help throughout.

Appication Deadline: April 25th, 2025

Prerequisites: Mathematical background in Differential equations, Python proficiency, and familiarity with deep learning fundamentals and frameworks are required.

Event format: The AI for Science Bootcamp will be hosted online in the time zone of the hosting organization (CEST). All communication will be done through Zoom, Slack and email. 

Date and time: 

• 27 May 2025, 9:00 AM – 12:30 PM – Day 1
• 28 May 2025, 9:00 AM – 12:30 PM – Day 2

 

Compute Resources: Attendees will be given access to a GPU cluster for the duration of the bootcamp. 

---

Description: In the three-day course, the use of the OpenFOAM software package, which is currently the most developed open-source CFD system, will be demonstrated. As the name itself suggests, it is an open-source system that any user can enhance according to their needs. Initially, the use of ParaVIEW, a graphical environment for visually reviewing and processing data from OpenFOAM, will be shown. This will be followed by an explanation of how the OpenFOAM environment, with demonstrations of simple examples. Since the foundation of CFD is the mesh, the use of three open-source mesh generators will be demonstrated: GMSH, BlockMesh, and SnappyHexMesh. Subsequently, the application of various areas within the OpenFOAM environment will be explained and demonstrated, including:

• Fluid transport
• Transient simulations
• Transient data processing (animation, particles in flow)
• Multiphase flows
• Multi-region simulation (Multi-region)
• Running cases in an HPC system utilizing OpenFOAM's parallel capabilities
  
  

Difficulty: Advanced

Language: According to applications

Date and time:  16. 06. 2025 from: 9:00 - 13.00 
                            17. 06. 2025 from: 9:00 - 13:00
                            18. 06. 2025 from: 9:00 - 13.00

Max. number of participants: 30

Virtual location: ZOOM

Prerequisite knowledge: The basics of the Linux operating system and the basics of fluid mechanics and Python programming.

Target audience: The training is aimed at students and staff in academia and industry who want to learn more about the OpenFOAM open source CFD platform.

Workflow: The training is on-line, in the mornings. The interactive work is done via remote access to the HPC system at ULFS. 

After the workshop you wil:

• Be able to connect to HPC@ULFS with NoMachine client and work in HPC Linux environment
• Understand the theoretical background of the Computational Fluid Mechanics (CFD), especially of the Finite Volume Method (FVM)
• Be able to set up CFD mesh using different open source programs for CFD mesh design (OF – Block Mesh, GMSH)
• Be able to setup complete OF case (mesh, pysical model, inital and boundary conditions, ...)
• Be able to setup and run various OF cases in parallel on an HPC cluster
• Be able to preview and post-process OF results

 

 

Organiser:

Lecturers:

Ime:	Dr. Aleksander Grm
Opis:	Aleksander Grm graduated with a Bachelor's degree in Physics from the Faculty of Mathematics and Physics at the University of Ljubljana. He then completed a Master's degree in Applied Mathematics at ICTP/SISA in Trieste, Italy. After the MSc, he continued his studies at the University of Kaiserslautern in Germany and obtained a PhD in Industrial Mathematics. After the PhD, he worked partly in academia and fully in industry. In 2014, he moved to the University of Ljubljana to work in basic and applied research and to teach young people mechanics and mathematics at the engineering level.
E-mail:	aleksander.grm@fs.uni-lj.si

Ime:	Dr. Pavel Tomšič
Opis:	He is a research assistant at ULFE and is well qualified for several HPC related topics. He is actively involved in efforts to raise competencies in the field of supercomputing, such as the Partnership for Advanced Computing in Europe (PRACE). He is also coordinator of Erasmus + project SCtrain - a strategic partnership for the transfer of knowledge from supercomputing between Slovenia, Austria, the Czech Republic and Italy. As part of the EuroHPC project for the establishment of European National Competence Centers in the field of supercomputing (EuroCC), he is the champion for Training and Skills Development for NCC Slovenia.
E-naslov:	pavel.tomsic@fs.uni-lj.si

---

Scaling applications to multiple GPUs across multiple nodes requires one to be adept at not just the programming models and optimization techniques, but also at performing root-cause analysis using in-depth profiling to identify and minimize bottlenecks. In this Bootcamp, participants will learn to improve the performance of an application step-by-step, taking cues from profilers along with the ways.

This bootcamp, which will be hosted virtually for one and a half days on June 17-18, is co-organized by Academic Computer Centre Cyfronet AGH (Cyfronet), High-Performance Computing Center Stuttgart (HLRS), IT4Innovations National Supercomputing Center (IT4I), HPC Vega at IZUM (IZUM), Jülich Supercomputing Centre (JSC), Linköping University (LiU), Leibniz Supercomputing Centre (LRZ), Research Institutes of Sweden (RISE), University of Donja Gorica (UDG), Vienna Scientific Cluster (VSC), OpenACC organization, and NVIDIA for EuroCC Austria, EuroCC Czechia, EuroCC@GCS, EuroCC Montenegro, EuroCC Poland, EuroCC Slovenia and EuroCC Sweden, all National Competence Centres for High-Performance Computing.

Please ensure you meet all prerequisites/eligibility before you apply.

Important dates
19 May 2025 – Application Deadline
2 June 2025 – Notification about Acceptance
16 June 2025, 14:00 – 15:00 (CEST) – Cluster Dry Run
17 June 2025, 09:00 – 15:00 (CEST) – Day 1
18 June 2025, 09:00 – 13:30 (CEST) – Day 2

Course format
This course will be delivered as a live online course on Zoom. All communication will be done through Zoom, Slack, and email.

Hands-on labs
Attendees will be given access to an A100 GPU on one of the organizers' supercomputers.

Lecturers
Event Moderators: Marta Maj & Klemens Noga (Cyfronet & EuroCC Poland)

Instructor: Paul Graham (NVIDIA)

Teaching assistants and cluster support from the participating HPC centres.

Language
English

---

V času razkosanja Kraljevine Jugoslavije in okupacije slovenskega ozemlja s strani nacifašističnih sil se je leta 1941 porodila Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF). Rodila se je iz potrebe, iz volje in iz obupa, a tudi iz jasnega političnega razumevanja, da svobode ne bo brez boja. OF ni bila le obrambna reakcija proti okupatorju, temveč zavestna, politična in organizirana vstaja, ki je pod vodstvom Komunistične partije Slovenije segla po orožju in zgradila odpor, ki ga je bilo stežka najti v takšni obliki v celotni okupirani Evropi.

Partizanski boj ni bil ločen od revolucije – bil je njen konkretni izraz. Odločitev, da se ne čaka na rešitev od zunaj, temveč da si ljudstvo samo izbori svobodo, je bila hkrati odločitev za drugačno družbo. Boj proti okupatorju je bil neločljivo povezan z bojem proti kapitalizmu. Bil je boj za delavsko oblast, za družbeno lastnino in za konec izkoriščanja.

Komu služi zgodovinski revizionizem?

Zgodovinski revizionizem, ki ga v zadnjih desetletjih vsiljujejo različni politični krogi, služi tako konservatiivni desnici kot liberalni sredini. Čeprav se morda zdita ideološko nasprotna, imata skupen imenovalec: globok strah pred socialistično revolucijo. Konservativci poveličujejo kolaboracijo z okupatorjem kot “protikomunistični odpor”, liberalci pa se trudijo partizanstvo oklestiti njegovega revolucionarnega značaja in ga prikazati kot nacionalno obrambno, a ideološko prazno reakcijo. Tako eni kot drugi si prizadevajo, da bi množični boj delovnega ljudstva prikazali kot manipulacijo peščice komunistov.

Ta revizionizem ni zgolj zgodovinska napačnost, temveč aktivna politična praksa, ki poskuša izbrisati možnost radikalne družbene alternative. Ko partizanski boj ločijo od njegovega socialističnega značaja, ločujejo tudi sedanjo družbo od možnosti novega kolektivnega upora.

Ena najpogostejših liberalnih praks je torej “normalizacija” partizanskega boja – prikazovanje partizanov kot navadnih ljudi, ki so se po spletu okoliščin znašli v vojni vihri in se odločili upreti zgolj zato, ker “sovražijo naciste”. Tako poslušamo trditve, da “partizani niso bili komunisti”, da “so se borili za narod, ne za revolucijo”, in da je bila “vojaška zmaga zlorabljena za politične cilje”. A te trditve temeljijo na zavestnem ločevanju narodnoosvobodilnega boja od njegovega dejanskega vsebinskega jedra.

Čeprav desnica odkrito napada partizane, jih označuje za “zločince” in “totalitarce”, liberalna sredina uporablja mehkejše, a nič manj nevarne prijeme. Prikazujejo se kot razsodni in uravnoteženi, kot glasniki ničkolikokrat opevane sprave, a v resnici izvajajo škodljiv zgodovinski revizionizem: revolucijo reducirajo na “nujno zlo”, nekaj, kar bi naj “zasenčilo” pravi pomen upora. Za liberalce ni sporna diktatura kapitala, sporna je le diktatura proletariata.

In prav zato želijo iz zgodovine iztrgati bistvo – dejstvo, da je bil boj proti okupatorju tudi boj proti kapitalistični reprodukciji neenakosti. Desnica in liberalci sta si v tem pogledu popolnoma enotni: revolucija je bila korak predaleč.

Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda je bil boj za svobodo in socializem. Bil je izraz kolektivne volje tisoče kmetov, delavcev, dijakov, učiteljev, ki so v fašizmu prepoznali najskrajnejšo obliko razrednega nasilja in so mu odgovorili z organiziranim odporom. Osvobodilna fronta je bila edinstven primer povezovanja množic okoli jasnega cilja: svobodna, socialistična Slovenija.

Danes, ko se kapitalizem pogreza v vedno nove krize, ko se rojevajo nove oblike fašistoidnega nasilja in ko se socialistične ideje znova prebujajo, je še toliko bolj pomembno, da se ne odpovemo dediščini OF. Ne kot sentimentalnemu spominu, temveč kot politični izkušnji za prihodnost. 

The post Živela OF, živela socialistična revolucija! first appeared on Rdeča Pesa.

To so besede, ki jih v intervjuju za revijo America povedal sedaj že pokojni papež Frančišek. Odgovor je vzet iz konteksta, saj papež v odgovoru na vprašanje, ali njegova kritika tržnega kapitalizma in ZDA pomeni, da je socialist, komunist ali marksist, papež nadaljuje, da so komunisti tisti, ki so pravzaprav »ukradli« nekatere krščanske vrednote.

Uvodni odstavek dobro povzema ideologijo Jorgeja Maria Bergoglia, ki je leta 2013 postal vodja Rimokatoliške cerkve. Zaznamovanega z revščino v otroštvu in mladosti, vstopom v jezuite, funkciji nadškofa, bi papeža najbolje opisali kot veliko bolj naprednega od njegovih dveh predhodnikov, Janeza Pavla II., znanega po gonji proti komunizmu ter konservativca Benedikta XVI.  

Čeprav se je papež otepal oznak socialist in marksist, so njegova stališča bila pogosto skladna s socialističnimi vrednotami. In čeprav socialistični kritiki pogosto pravijo, da je papež kot vodja Rimokatoliške cerkve zgolj premaknil stališča iz desne na politično sredino, je bil pri vprašanjih mirovniške politike, kritike kapitalizma, reševanja revščine in neenakosti bolj napreden od večine sredinskih, včasih tudi “levih” državnih voditeljev. Zakaj lahko trdimo, da bo papež Frančišek v zgodovino zapisan kot najbolj »napredni« papež?

»Mir ni mogoče brez resnične razorožitve«

Frančišek je bil eden redkih državnih voditeljev, ki se je držal mirovniških načel. Še v svojem zadnjem govoru je poudaril, da brez razorožitve, ne bo miru. Svaril je pred strašenjem ljudi z vojno in pred vsesplošnim vojnim hujskaštvom. Bil je kritičen do zveze NATO ter ji pripisoval odgovornost za širjenju vojne po svetu in v Evropi: »Bevskanje Nata na pragu Rusije je najbrž povzročilo reakcijo Kremlja. Ne vem, ali je bila ta jeza izzvana, vendar je bila s tem verjetno olajšana,« je dejal.

Prav tako je bil eden redkih državnih voditeljev, ki je že od začetka opozarjal na genocid v Palestini. Še včeraj v velikonočnem nagovoru povedal, da misli na prebivalce Gaze, »kjer strašen konflikt še naprej povzroča smrt in uničenje ter ustvarja dramatične in obžalovanja vredne humanitarne razmere.“ Lani je dejal, da je se pri vprašanju terorizma moramo ozreti k Izraelu, ki v Palestini izvaja „terorizem“ in ne vojne. Prizadeval si je za ustavitev genocida in osvoboditev Palestink in Palestincev ter zahteval temeljito preiskavo za zločine proti človeštvu v Palestini.

»A naj je jasno: najbolj trpijo revni ljudje, čeprav k temu problemu najmanj prispevajo. Najbogatejši narodi, približno milijarda ljudi, so odgovorni za več kot polovico nevarnih izpustov.«

Papež Frančišek je v svojih govorih nemalokrat omenjal podnebni zlom in reševanje podnebne krize s »solidarnostjo in sodelovanjem«: »Uničenje okolja je žalitev Boga, je greh, ki ni samo osebni, ampak tudi strukturni.« Pri tem je izpostavljal, da so največje žrtve podnebne krize revne ženske in otroci iz držav periferije, ki nimajo enakega dostopa do virov kot moški, skrb za dom in otroke pa jim otežuje možnost migracije v primeru naravnih nesreč.

Za razliko od večine voditeljev imperialističnega centra, ki promovirajo reševanje podnebnega zloma s politikami ozelenitve kapitalizma, je papež poudarjal, da napredek pri reševanju krize ovira ravno »nenasitno prizadevanje za kratkoročne koristi onesnaževalnih industrij« ter je nemogoč brez drastičnih sistemskih sprememb. Posebno pozornost je namenil tudi podnebnim migracijam, ki jih je imenoval »prisilne migracije« ter k branjenju dostojanstva vseh migrantov in migrantk po svetu.

»Najbogatejši nasprotujejo socialni pravičnosti iz čistega pohlepa«

Papež je neprenehoma opozarjal na socialno in družbeno neenakost, ki izvira iz izkoriščanja manjšine »pohlepnih« nad večino. V ekonomskih politikah je največkrat zagovarjal obdavčitev kapitala in najbogatejših, podpiral je delavska gibanja in sindikate, pogosto je kritiziral dominanco držav imperialističnega centra preko posojil in zadolževanja: »Nikoli se ne naveličam ponavljati, da je zunanji dolg postal sredstvo nadzora, po katerem nekatere vlade in zasebne finančne ustanove najbogatejših držav brez slabe vesti nerazsodno izkoriščajo človeške in naravne vire najbolj revnih držav, da bi zadovoljile potrebe svojih tržišč. K temu moramo dodati še dejstvo, da so nekateri narodi, ki jih že bremeni mednarodni dolg, prisiljeni nositi tudi težo ekološkega dolga najbolj razvitih držav. Ekološki dolg in mednarodni dolg sta dve plati iste medalje, logike izkoriščanja, ki dosega višek v dolžniški krizi.«

Papeža Frančiška si bomo zapomnili kot najbolj naprednega papeža našega časa – kot voditelja, ki je skušal postaviti Cerkev na stran izključenih, zatiranih in revnih. Njegova kritika kapitalizma, obsodba uničevanja našega planeta ter obramba dostojanstva delavcev in pravice do dostojnega življenja je bila radikalna ne le za cerkvene razmere, temveč tudi v krogih konservativne in liberalne družbene elite, ki si bodo ob njegovi smrt prikrito oddahnile, ker se jim v prihodnosti več ne bo potrebno soočati z »neprijetnimi vprašanji« in izjavami iz strani papeža.

Medtem ko katoličani po svetu žalujejo za papežem ne pozabimo, da so njegovi največji (tihi ali odkriti) nasprotniki bili tisti, ki si želijo, da se Cerkev in družba pridružita valu vojnega hujskaštva, reakcije, militarizma, izkoriščanja okolja in ljudi ter avtoritarizma.

The post »Če na evangelij gledam samo na sociološki način, da, sem komunist in tudi Jezus je komunist« first appeared on Rdeča Pesa.

Kako težko je priti do ugodnega in kvalitetnega stanovanja, predvsem v Ljubljani, pa tudi drugje je jasno vsem, ki smo se kdaj znašli v situaciji iskalca najemnega stanovanja. Na podlagi podatkov, ki jih je v začetku aprila objavila Geodetska uprava (Gurs) za lansko leto lahko v grobem orišemo nekaj trendov na nepremičninskem trgu. Že tretje leto zapored pada število kupoprodaj vseh vrst nepremičnin, predvsem cen zazidljivih zemljišč. Cena teh je zrasla za 17 %, medtem ko so cene stanovanj zrasle za 10 %, cene stanovanjskih hiš pa za 9 %. Vsaj delno zaradi tega trenda se manjša število prodaj stanovanj, v primerjavi z letom 2023 za 15 do 20 %, medtem ko je prodaja stanovanjskih hiš padla za 10 do 15 %. Podatki so še bolj šokantni če to primerjamo z letom 2021, padec je celo 35 do 40 %!

Ob teh podatkih je jasno da je za večino delavcev, predvsem mladih, nakup lastnega stanovanja le sanje. To ima širše družbene posledice, nenazadnje slabo vpliva na kvaliteto življenja najemojemalcev. Več raziskav iz tujine je namreč pokazalo, da najemanje stanovanj slabo vpliva tako na mentalno, kot na telesno zdravje najemojamalcev. Ti pogosto ne vedo kako bodo plačali svojo najemnino, prav tako pa so izpostavljeni samovolji najemodajalcev ali stanovanjskih agencij. Posebno so zaradi tega prizadeti že tako manj zdravi ljudje, ženske in priseljenci. Poleg tega to otežuje načrtovanje življenja, prav tako pa visoke najemnine znižujejo materialno varnost najemnikov.

Seveda pa se moremo zavedati, da velik delež kupljenih stanovanj ne gre k ljudem, ki bodo v njih dejansko živeli. Tako mnoga ostajajo prazna. To spremeni stanovanja, kot prostor vsakodnevnega počitka in varnosti, v štiri hladne stene, ki jih preračunljivi kapitalistični paraziti vidijo le kot dobro naložbo za svoj nenasitni kapital. 

To pa seveda ni neko naravno stanje, temveč posledica konkretnih privatizacijskih politik, ki so jih naši osamosvojiteljski junaki in njihovi politični podporniki izvedli v devetdesetih. Govorimo seveda o znanem Jazbinškovem zakonu, ki je bil eden prvih in najbolj temeljnih vidikov privatizacije nekdanje skupne lastnine – v tem primeru na področju stanovanj. V socialistični Jugoslaviji je pravica do stanovanja bila zajamčena v 164. členu ustave. Takrat so prepoznavali temeljno potrebo človeka po varnem in dostojnem bivališču. Ob tem so se zavedali, da je to mogoče le če so stanovanja javna last in ne tržna dobrina. Tega so se naši hrabri osamosvojitelji nedvomno tudi zavedali, le da so njihovi interesi ležali drugje – ne v zagotavljanju stanovanj vsem, ki jih potrebujejo, temveč v polnjenju lastnih žepov in žepov svojih prijateljev.

A če razumemo, da morda nismo v revolucionarno zgodovinskem trenutku, ko bi bilo to mogoče stanovanja iztrgati iz krempljev trga, pa težko razumemo, zakaj ministrstvo ne sprejme niti najosnovnejših socialdemokratskih ukrepov. Lahko bi aktivno spodbujali gradnjo stanovanjskih zadrug (finančne ugodnosti, državna posojila itd.), lahko bi regulirali najemnine, določili, kaj sodi v najemniško pogodbo in kaj ne, katero opremo mora imeti stanovanje, ki se oddaja kot opremljeno, prepovedali prazna stanovanja, uvedli nadzor nad najemnimi razmerji … vendar je »najbolj leva vlada« v zgodovini Slovenije tudi tu pogrnila na celi črti.

The post OHLAJANJE NEPREMIČNINSKEGA TRGA? OZIROMA STANOVANJA POSTAJAJO ŠE BOLJ NEDOSTOPNA first appeared on Rdeča Pesa.

Nedavno so javnost pretresli posnetki medvrstniškega nasilja in izživljanja v katerih so imeli osrednjo vlogo učenke in učenci ene izmed ptujskih osnovnih šol. Zdaj, ko se je prah senzacionalističnega poročanja, predvsem iz strani “informativnega programa televizije POP TV”, v sklopu katerega so omenjene posnetke opremili s podnapisi in jih v celoti predvajali v udarnem televizijskem terminu, nekoliko polegel, je čas, da pogledamo, kaj se zares dogaja za zidovi naših šol. Kje so vzroki za to in kakšen vpliv ima to na vedenje otrok in mladostnikov v različnih družbenih situacijah izven šole?

Šola je institucija, v kateri mladi ljudje preživijo dobršen del svojega otroštva in mladosti. Gre za okolje, ki ga neprenehoma delijo s svojimi vrstnicami in vrstniki, kar nujno vodi tako do medsebojnega sodelovanja kot tudi do raznih nesoglasij, konfliktov in sporov. Šola je torej prostor, kjer so konflikti interesov, želja, zanimanj, mnenj in stališč stalnica. Šola brez konfliktov in tudi brez nasilja obstaja zgolj v “idealističnih” predstavah tistih, ki s šolo in šolajočo mladino nimajo nobenega stika. 

Vendar pa šola ni zgolj prostor medsebojnega vrstniškega spoznavanja, temveč predvsem ustanova, ki naj bi opravljala dve osrednji družbeni funkciji: vzgojno in izobraževalno. Uspešnost pri drugi je neposredno pogojena z uspešnostjo pri prvi. Brez ustrezne vzgoje se ne moremo nadejati dobrih izobraževalnih dosežkov. Šele ustrezna raven pridobljene izobrazbe posameznicam in posameznikom omogoča, da postanejo ustvarjalni (so)oblikovalci in transformatorji družbe v kateri živijo. 

Ravno pri vzgojni funkciji nam v (slovenskih) šolah najbolj škriplje. Vse obsežnejša individualizacija družbenega življenja, prevlada permisivnega vzgojnega stila pri starših, spodbujanje tekmovalnosti, nenehno blebetanje o doseganju kompetenc, ki bodo posameznici ali posamezniku omogočile boljši položaj na trgu delovne sile in slavljenje individualnih uspehov so ključni elementi šole v kapitalistični družbi. Ti znatno zožujejo prostor pedagoškim delavkam in delavcem, da bi uspešno izvajali svojo vzgojno vlogo. Hkrati so tudi bodoči in sedanji učitelji ter učiteljice podvrženi opisanim splošnim družbenim trendom, kar prinaša še dodatne negativne posledice, ki vodijo v pretirano avtoritarnost na eni strani, ali pa čisto permisijo in padec standardov znanja na drugi. 

Družba in šola kot ena izmed njenih osrednjih institucij sta načrtno izpraznjeni kolektivnosti, skrbi za skupno dobro, pripadnosti, odgovornosti do skupnosti, do sočloveka in tovarištva. To je vidno na vsakem koraku. Kdorkoli ima vsaj nekaj stika z dogajanjem v šoli, bo znal povedati kolikokrat se na dnevni bazi sooča z odzivi učenk in učencev, dijakov ter dijakinj, ki potrjujejo to trditev. “To ni moje”, “Nisem za to v šoli”, “Nisem bil jaz, to je naredil on”, “Ne morete me prisilit, da naredim to”, “Starši so mi rekli, da ne rabim tega delat”. To pa spremlja nemo in nonšalantno bolščanje v tla.,Takšne odzive dobi učitelj če na primer zgolj prosi učenca, da pobere papirnate brisače, ki so se znašle na tleh učilnice oziroma šolskega hodnika. Ta mikro primer razkriva mnogo širšo problematiko odsotnosti skrbi za skupnost, za družbo v celoti. 

Popolna odsotnost odgovornosti do drugih, do tistih ki so nam bolj in tistih, ki so nam manj ljubi, ponuja idealno gojišče za razrast praks zasmehovanja, nasilništva in izživljanja. Kjer ni odgovornosti, ni (medsebojnega) spoštovanja. Kjer umanjkata odgovornost in spoštovanje prevladajo privatni interesi, za dosego katerih so dovoljene vse metode. Tako v “svetu odraslih” kot v “svetu otrok”. 

Omenjene prakse dandanes zaradi škodljivega vpliva vdora modernih tehnologij (tj. uporaba mobilnih telefonov v šolah, o čemer smo že pisali) v šolsko okolje dobivajo na pospešku, predvsem pa postajajo vidne celotni javnosti – tudi s pomočjo osrednjih medijev, ki zaradi tržne usmeritve reproducirajo škodljive vsebine iz spletnih omrežji. Otroci in mladostniki, vajeni nenehne usmerjenosti vase, poskušajo s snemanjem in objavljanjem praks nasilništva in poniževanja, pritegniti pozornost nase, se uveljaviti v svoji vrstniški skupini in preko tega v celotni družbi. Pomembno je poudariti, da jim ta ista družba oziroma njeni vladajoči razredi preko nenehne promocije militarizacije in vojne dajejo zgled, ki le še krepi tovrstno reševanje konfliktov. 

Moralna panika zaradi nedavnih posnetkov iz Ptuja ne bo pripomogla k razrešitvi situacije. Pri učenkah in učencih, dijakinjah in dijakih je potrebno krepiti čut za skupnost, tako preko nagrajevanja kolektivnih praks med njimi, kot tudi z alternativnimi vzgojnimi ukrepi, ki morajo imeti dejanske posledice za otroke in mladostnike, ki so nasilni in izvajajo škodljive prakse (družbeno koristno delo v šoli in šolskem okolišu po koncu pouka; izvajanje učne pomoči za učenke in učence nižjih razredov; prepoved pristopa interesnim dejavnostim). Takšni otroci in mladostniki potrebujejo trdne meje, ki jih morajo pedagoške delavke in delavci dosledno uveljavljati. S tem se ščiti interes vseh udeleženk in udeležencev šolskega procesa ter preko tega tudi celotne družbe. 

V šoli se odslikavajo širši družbeni odnosi in silnice. Če želimo šolo znova vzpostaviti kot institucijo, ki skrbi za oblikovanje osebnosti in odnosov, ki bodo v svoji srži vsebovali sodelovanje, sožitje, odgovornost, medsebojno spoštovanje in tovarištvo bo potrebno spremeniti celotno družbeno strukturo. Od “družbe” zadovoljevanja privatnih interesov priviligirane manjšine, k skupnosti, ki zadovoljuje širše družbene interese in skrbi za vzgojo spoštljivih in odgovornih ljudi.

The post KAJ SE DOGAJA V NAŠIH ŠOLAH? first appeared on Rdeča Pesa.

Evropa je danes na prelomnici. Namesto da bi po pandemiji in v luči podnebnih sprememb krepili javne sisteme, gradili solidarnost in vlagali v bolj pravično družbo, politične elite sprejemajo odločitve, ki vodijo v novo oboroževalno spiralo. Vse večji vojaški proračuni, novi varnostni sporazumi in tiho ukinjanje mirovne diplomacije razkrivajo resnični obraz kapitalizma – sistem, ki tudi v 21. stoletju rešuje svoje krize z vojno.

Kapitalisti, ki živijo na račun dela drugih, uporabljajo nasilje za reševanje sporov z imperialističnimi tekmeci v boju za trge, surovine in vpliv. Medtem pa delavski razred, ki s svojim trudom in delom vzdržuje družbo, nima moči odločanja in je prisiljen nositi bremena teh konfliktov – tako ekonomskih kot človeških. Vlade črpajo milijarde iz javnih sredstev za orožje, medtem ko ljudje doživljajo draginjo, stanovanjsko stisko, propadanje zdravstva, šolstva in okoljske infrastrukture.

Poleg tega so ravno delavke in delavci ter njihovi otroci tisti, ki so poslani na frontne linije ali prisiljeni bežati iz svojih domov zaradi vojn, ki jih niso povzročili in od katerih ne bodo imeli nobene koristi. Kapitalistične elite, ki propagirajo militarizacijo pod krinko “nacionalne varnosti” ali “zaščite demokracije,” v resnici le krepijo lastno moč in dobičke, medtem ko delavski razred plačuje s svojim znojem, krvjo in prihodnostjo.

Medtem pa pri ljudeh že obstajajo zametki boja proti militarizmu in kapitalističnemu izkoriščanju. Z namenom nasprotovanja oboroževalnemi tekmi, so udeleženci in udeleženke shoda Za mir in proti oboroževanju predsednici RS, predsedniku vlade in predsednici Državnega zbora poslali javno pismo, v katerem absolutno zavračajo argumentacijo, da je edina pot do miru pripravljanje na vojno. V njem pišejo, da nas Evropski in domači voditelji poskušajo prepričati v domnevno nujno potrebno vlaganje velikanskih vsot proračunskih sredstev v dodatno oboroževanje, a takšno delovanje ne vodi v varnost, temveč le poglablja krize in nasilje. Zahtevajo, da upoštevajo večinsko voljo ljudi, ki si želijo miru, sodelovanja in socialne pravičnosti – ne vojn za interese kapitalističnih elit.

Zgodovina nas uči, da militarizem nikoli ni prinesel trajnega miru – nasprotno, bil je gonilna sila imperialističnih vojn, kolonialnega zatiranja in fašističnih diktatur. Tako kot v 20. stoletju so tudi danes militaristične politike povezane z ožanjem demokracije in krepitvijo avtokratskih interesov kapitala. Ne smemo pozabiti, da so največje tragedije prejšnjega stoletja, od prve svetovne vojne do Jugoslavije v 90-ih, izbruhnile v trenutkih, ko so elite ljudi prepričevale, da je orožje rešitev.

Namesto da bi sadove človeškega dela uporabili za gradnjo, jih zapravljajo za uničenje in smrt. Združimo se v boju proti militarizmu in kapitalističnemu izkoriščanju. Zahtevajmo, da se sredstva namenijo za potrebe ljudi in planeta, ne za vojno. Le z enotnostjo in solidarnostjo lahko dosežemo pravičen in trajnosten svet.

The post MIR MED LJUDMI, VOJNA PROTI KAPITALISTOM! first appeared on Rdeča Pesa.

Nogometni navijači po vsem svetu izkazujejo solidarnost s palestinskim bojem in zahtevajo, da FIFA in UEFA ukrepata proti Izraelu – državi, ki vsakodnevno izvaja genocid nad palestinskim prebivalstvom, uničuje stadione, ubija športnike in športnice ter preprečuje Palestinkam in Palestincem osnovno pravico do športa in gibanja.

V času, ko je izraelska vojska uničila več kot 30 športnih objektov v Gazi, med njimi tudi največji stadion, in ubila več kot 700 palestinskih športnikov, vključno z otroci, si Izrael ne zasluži mesta na nobenih mednarodnih tekmovanjih.

Tako kot je bila Južna Afrika v času apartheida izključena iz FIFE, je zdaj čas, da tudi Izrael doleti enaka sankcija. Če mednarodne športne organizacije molčijo, je prav da navijači izkažejo solidarnost. Kljub kaznim mnogi navijači vztrajajo in na tribunah ob transparentih vzklikajo svobodo Palestini!  

Bojkot Izraela v športu je del širšega gibanja za solidarnost s Palestinkami in Palestinci. Apartheid in genocid nimata mesta v športu, zato je čas, da Izraelu pokažemo rdeč karton!

The post RDEČ KARTON ZA IZRAEL first appeared on Rdeča Pesa.

Univerza v Ljubljani spodbuja nastanek tako imenovanih odcepljenih podjetij, ki temeljijo na znanju, ustvarjenem znotraj univerze – torej z javnimi sredstvi. Ta podjetja potem to znanje uporabijo za zasebni zaslužek. Čeprav gre uradno za podporo inovacijam, gre v resnici za to, da se javno znanje prenaša v zasebne roke. Univerza tako postaja poslovni akter, znanstveniki pa podjetniki. Zakaj in kako je do tega prišlo in kaj je s tem modelom narobe, je komentirala Urška Janžič za Radio Študent.

“Ideja o odcepljenih podjetjih je v naš prostor prišla iz Združenih držav Amerike, kjer se je predvsem v 80. in 90. letih z razmahom finančnih trgov začel val ustanavljanja od večjih korporacij odcepljenih podjetij. Pri tovrstnih odcepljenih podjetjih gre najpogosteje za izogibanje delovni zakonodaji, povečanje možnosti za investicije tveganega kapitala ali pa želi podjetje zaradi svojega slabega ugleda v družbi z novim podjetjem ustvariti vtis o transparentnosti. Ideja se je prenesla tudi na univerze, kjer je cilj ustvarjati predvsem visokotehnološka podjetja, v katera se prenašajo specifična znanja. Primera uspešno odcepljenih podjetij sta denimo Google in Microsoft.”

“Čeprav podporniki komercializacije univerze pravijo, da je za odcepljena podjetja nujno odpiranje univerz kapitalu, pozabljajo, da so najpomembnejši dejavnik za uspešnost prav javne subvencije. Pomembna značilnost od univerz odcepljenih podjetij je namreč, da so deležna močne javne finančne podpore. Univerza v Ljubljani letos že petič podeljuje sredstva iz razpisa Inovacijskega sklada v skupni višini 400 tisoč evrov. Evropska unija s programom Obzorja Evrope 2021-2027 za komercializacijo znanja v državah Evropske unije skupno namenja skoraj 100 milijard evrov.”

Celotni prispevek si preberite na povezavi: https://radiostudent.si/znanost/znanstveni-komentar/javno-univerzitetno-znanje-v-zasebna-podjetja

The post KAKO UNIVERZA JAVNO ZNANJE IZKORIŠČA ZA ZASEBE DOBIČKE  first appeared on Rdeča Pesa.

Z namenom organiziranja in povezovanja različnih pobud, ki so nastale zaradi nezadovoljstva z mariborskim javnim prevozom, je v ponedeljek v Vetrinjskem dvoru Maribor potekala javna tribuna z naslovom Avtobusi za ljudi, ne za župana. Tribuno smo organizirali v ekosocialistični iniciativi Klas in Rdeči pesi. Gostje so bili občanka Mestne četrti Tezno Marjeta Magdič Križaj, Rene Fras (Mladi za podnebno pravičnost Maribor), Matic Primc (Iniciativa mestni zbor) in Gregor Kašman (Klas – ekosocialistična iniciativa). V razpravo so se kaj hitro vključili tudi preostali ogorčeni prebivalci mesta in okolice. 

V Sloveniji sta upadla tako dostopnost kot tudi uporaba javnega prevoza, je povedal Gregor Kašman iz ekosocialistične iniciative Klas. Leta 1980 z javnim prevozom na delo odhajalo 63 % ljudi, leta 2000 pa zgolj še pičlih 11 %. Vzroke za upad vidi v splošnem krhanju javnih storitev, ki da so bolj tržno naravnane in niso na dovolj visoki ravni, da bi jih ljudje uporabljali. Izpostavil je, kako lahko avtobusi zmanjšajo gnečo na cesti: “Če gre 60 ljudi v osebne avtomobile, to pomeni 100 metrov zasedene štiripasovnice. Če pa bi teh 60 ljudi šlo na avtobus, pa je zaseden samo deset metrov enega od pasov.”

“Ljudje ne morejo niti do bolnice”

Matic Primc iz Iniciative mestni zbor je opozoril na problematiko drobljenja javnega prometa med zasebna podjejta. “Funkcija javnega prometa ni več v tem, da je dostopen ljudem. Danes mnogi v Mariboru ne morejo niti do bolnice! Smo v času podnebne krize, ko bi morali kar se da zmanjšati uporabo avtomobilov in preiti na učinkovita prevozna sredstva.”

“V Sloveniji je zelo razvita avtomobilska kultura. Zaradi tega je pogosto težko prepričati ljudi, da bi šli na avtobus,” je povedal Primc. Največji faktor, da se ljudje odločijo za javni prevoz, je kvaliteta. “Avtobusi morajo biti hitri, v hitrem taktu, da ni potrebno pogosto prestopati. Kot vidimo, pa se uvaja ravno obratno.” Če je javni prevoz zastonj, to ne poveča uporabe, če ni funkcionalen, kažejo izkušnje iz tujine. Glede avtomatsko brezplačnega prevoza je Kašman opozoril na primer mesta Talin v Estoniji. Ni bilo namreč jasno, kdo bi naj plačeval linije, kateri del oblasti, potem pa so se naenkrat ukinjale linije. 

“Avtobusi niso konkurenčni niti pešačenju”

Rene Fras iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je izpostavil spremembe v medkrajevnem prometu. Problematiziral je pa tudi ukinitev linije 8, ki je prej vozila od avtobusne, železniške in do študentskega kampusa. Zgovorno se mu zdi, da občina ni ukinila povezave, ki študentski kampus povezuje z nakupovalnim središčem Europark. Linija G3 je sicer vrnila tisti standard, ki je bil prej, ampak tudi to po njegovih besedah ni zadovoljivo. “Občina govori o trajnostnem razvoju, ampak tega ne bo mogla doseči, dokler bo operirala po logiki, da je minimalno število linij.” 

Mesto potrebovalo več javnih zelenih površin, manj površin za parkirišča, kar pa bi se lahko zgodilo samo, če bi vzpostavili funkcionalni avtobusni promet, pravi Fras. Zelene površine poleti znižujejo temperaturo v mestu. “Javni servis bi moral reševati tudi prevozno revščino in zmanjševal razlike med prebivalci, da bi lahko bili mobilni tudi, če nimajo svojih avtomobilov. Povečati bi morali frekvence avtobusov. Avtobus bi moral biti tak, da prideš na avtobusno postajo, minimalno počakaš in se odpelješ. Ne pa da moraš celi dan planirati pot. Tako kot so zdaj vzpostavljene linije, javni promet ni konkurenčen avtomobilu – in ne samo to – niti pešačenju ni konkurenčen!”

“Upam, da ne bodo čakali na smrtno žrtev”

Občanka iz Mestne četrti Tezno Marjeta Magdič Križaj je povedala, da so včasih bile linije boljše in bolj učinkovite. Prepričana je, da so občinski funkcionarji pri vpeljavi sprememb ignorirali potrebe ljudi.  Kritična je do avtobusnih postajališč, ki da so v slabem stanju – nekatere so brez strehe, nekatere imajo samo klop. “V javne strukture se vedno bolj vpletajo interesi posameznikov namesto da bi gledali na dobro ljudi,” je dejala. 

Primc je kritičen do postajališč pri Europarku, ki sta popolnoma neustrezna za gibalno ovirane. Ljudje morajo zdaj prečkati več cest in vertikalnih ovir. S spremembami, ki jih uvjaja občina, bo še manj ljudi uporabljalo avtobuse. 

Magdič Križaj je spomnila, da sta ti dve postajo pri Europarku nevarni tudi z vidika nesreč. Mladi namreč pogosto nevarno prečkajo štiripasovnico. “Upam, da ne bodo čakali na smrtno žrtev in bodo ugotovili nesmiselnost tega.” Predlagala je, da bi lahko organizirali avtobusni prevoz tudi v času nogometnih tekem ali drugih večjih prireditev kot je na primer Lent. Avtobusi bi lahko ljudi peljali na prizorišče iz oddaljenih parkirišč. S tem bi se zmanjšala gneča v času večjih dogodkov. 

“Zdaj delam zastoj na cesti”

Magdič Križaj je izpostavila, da je Tezno najbolj prizadeto kar se tiče mestnega prometa. “Zbrali smo 1567 podpisov za spremembo proge G1. Težava je, ker avtobus G1 ne pelje več do UKC-ja kot je prej. Zdaj morajo izstopati pri Europarku in se peš sprehoditi do UKC-ja, kar je pa za mnoge obiskovalce bolnice lahko velika težava. Tezenčani in Tezenčanke tako nimajo več dostopa do najpomembnejše infrastrukture. Za tolažbo so vzpostavili linijo T12, ki je pa slaba alternativa, saj vozi na vsako uro. Iz centra mesta do Teznega zadnji avtobus odpelje ob 20. uri. 

O težavah hendikepiranih oseb in uporabi javnega prometa, je spregovoril tudi Franc Žiberna iz mestne četrti Tezno. “23 % populacije je starih na 65 let in prav starejši v večji meri uporabljamo javni prevoz,” je povedal. Razočaran je nad spremembami linije G1, ki ne vozi več do UKC-ja. “Občinski argument je bil, da je avtobus za Tezno delal zastoje, kar je absurdno. Kako je mogoče, da lahko ostali avtobusi in avtomobili normalno vozijo, samo Tezno je problem. Prej sem lahko šel z avtobusom, zdaj pa me mora nekdo peljati ali z osebnim avtomobilom, rešilcem, Prostoferjem ali Majstrom. Vse te možnosti si moram nekaj dni vnaprej organizirati. Pa ne samo to, zdaj dejansko delam dodatni zastoj na cesti!” Težava je tudi, da pred UKC ni ustreznega prostora, kjer bi lahko oseba na invalidskem vozičku varno izstopila.

Primc je pojasnil, da je bila sicer javna razprava glede novih linij. Občina je napovedala neke linije, potem pa jih je svojeglavo spremenila brez dodatne javne razprave. “Po javni razpravi je bila obljubljena linija Tezno po željah občanov, potem pa so jo spremenili po svoje.” Meni, da bi se dalo drugače. Občina bi morala organizirati razpravo s skupnostjo, potem pa bi se morala usklajevati s skupnostjo po vsakem predlogu.

“Javne storitve morajo biti na najvišjem nivoju” 

Kašman je izpostavil, da smo se navadili na skromne javne storitve: “Spremeniti moramo perspektivo. Javne storitve morajo biti na najvišjem nivoju, ne pa luksuzna potrošnja na zasebni ravni. Študije mobilnosti sicer kažejo, da se zviša uporaba javnega prometa, ko je frekventnost primerna.

Fras je že pošiljal predloge direktno Marpromu in Arrivi ter družbi za upravljanje javnega potniškega prometa. Dobil je generični odgovor, kako bodo probali vse upoštevat. Pritožilo pa se je tudi kar nekaj udeleženk javne tribune. Nekateri na ustrezne službe, drugi direktno šoferkam in šoferjam, ki pa so, kot pravijo, prav tako v stiski. Prav oni so namreč tisti, ki prvi poslušajo kritike ogročenih potnikov. 

Kašman je prepričan, da v pripravo novih voznih redov niso bili vključeni delavke in delavci na Marpromu. Ti imajo vsakodnevno stik z uporabniki. “To je družbeni problem, da se urejajo sektorji družbenega življenja brez tistih, ki delajo tam.” Povedal je osebno izkušnjo, ko je delal na Arrivi kot podpora potnikom: “Mi smo bili deležni vsega gneva potnic in potnikov. Upravi tega ni treba poslušati, oni samo dajejo napotke in sedijo v svojih pisarnah.”

“Javne službe ne smejo biti v rokah zasebnikov”

“Javne službe ne smejo ustvarjati profita, ampak lepše in boljše življenje za ljudi. Ne morejo biti v rokah zasebnikov,” je izpostavil eden od obiskovalcev javne tribune.  Predlagal je še, da bi lahko na lokacijah, kjer so avtobusi manj zasedeni, vozili kombiji. Avtobusi bi morali biti prilagojeni delovnikom. Želi si tudi boljšo urejenost glavnega Kolodvora. “Mlade bi bilo treba navaditi na avtobuse, ampak kako, če pa vozi vse naokrog?”

Ljudje so izpostavili probleme z linijo 3 in 12, ki da zdaj vozita samo enkrat na uro, kar je bistveno premalo. Avtobus številka 12 je prej vozil štirikrat na uro. Problem je tudi povezava z Duplekom, saj po novem vozi linija 16 na eno uro, med vikendom pa zgolj na štiri ure. 

 Linije so med seboj zelo slabo usklajene. “Zdaj imamo katastrofalni vozni red. Sprašujem se, kaj bo, ko bo prišel počitniški vozni red,” je dejala udeleženka in sprožila val pomrmravanja. 

Upokojenka iz Ruš je izpostavila, da med vikendom peljejo zgolj trije avtobusi, zato je praktično nemogoče oditi v Maribor na kakšno prireditev. Razočarana pa je tudi prebivalka Zrkovc, ki meni, da je medkrajevni promet še večja težava kot mestni.

Politika je gluha za potrebe ljudi. Javni zavodi ne bi smeli delovati profitno. Tudi če so avtobusi prazni, bi morali še vedno voziti. Šele potem jih bodo ljudje resnično začeli uporabljati, so se strinjali zbrani. 

V naslednjih tednih bodo nezadovoljne prebivalke in prebivalci strnili povedano zbrali ugotovitve v jasne zahteve, ter jih izročili občini. Kot so namreč ugotovili, kot posamezniki zelo težko kaj dosežemo. Uspe pa nam lahko skupaj, če smo vztrajni in ne obupamo. 

The post Z JAVNE TRIBUNE: HOČEMO JAVNI POTNIŠKI PROMET PO MERI LJUDI first appeared on Rdeča Pesa.

Končana so pogajanja predstavnikov vlade, delavcev in kapitala. Na kratko lahko rečemo: Kar bo vlada (bodočim) upokojencem in upokojenkam z eno roko dala, jim bo z drugo roko vzela. Konkretno:

Povišala bo odstotek za odmero pokojnine, a hkrati bo znižala osnovo za odmero, ker bo povečala število let, ki se upoštevajo pri njenem izračunu. Poleg tega bo starostno mejo za upokojitev brez odbitkov podaljšala za 2 leti. Dve leti pomenita 24 pokojnin manj.

Uvedla bo zimski dodatek, a hkrati bo poslabšala formulo za usklajevanje pokojnin, zaradi česar se bodo pokojnine vsako leto povečale manj kot po sedanjih predpisih. Zaostajanje pokojnin za plačami bo torej še hitrejše.

Zaradi nepreglednosti sistema je težko reči, kdo bo imel po reformi nižjo ali višjo pokojnino kot po starem. Jasno je, da se bo za pokojnino delalo dlje in da bodo pokojnine za plačami zaostajale še hitreje kot do zdaj. Ker pa bodo spremembe postopne in ker seveda nihče ne bo vedel, kakšno pokojnino bi imel brez reforme, vlada računa, da večjega odpora ne bo. Saj veste: če žabo kuhaš dovolj počasi, ne bo skočila iz lonca. – Skuhala se pa vseeno bo!

Naši liberalni bralci bodo rekli, da je Golobovi vladi reformo podtaknila prejšnja vlada. Drži. Ampak ni je obvezala h kapitulaciji. V načrtu za okrevanje je namreč samo tale splošna »zaveza«: »Zagotovi(ti) dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema, vključno s prilagoditvijo zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanjem predčasnega upokojevanja.«

Pustimo zdaj to, da načrt za okrevanje ni božja zapoved, ki je vlada ne bi mogla v dogovoru z EU spremeniti. Ta vlada tega res ni sposobna. Nikjer v načrtu pa ne piše, da bi morali »dolgoročno vzdržnost« pokojninskega sistema plačati samo delavke in delavci, medtem ko kapital ne bo prispeval niti centa!

Ampak prav to predlaga vlada: (bodočim) upokojenkam in upokojencem bo zategnila pasove, ne da bi od kapitala iztisnila en sam evro! Prispevki »delodajalcev« bodo ostali pol nižji od prispevkov »delojemalcev«, prispevkov od dohodkov iz kapitala ne bodo uvedli.

Zato pravimo, da reforma ni niti kompromis: kompromis bi bila, če ne bi popuščala samo vlada in sindikalna vodstva (na račun delavcev in upokojencev!), ampak tudi kapital. A kapitalu očitno tudi tokrat ne bo treba popustiti niti za milimeter.

P. S. – Minister za delo je pred nekaj urami sporočil, da izjava o usklajenosti še ni bila podpisana. Razlog ni vsebina reforme, ampak vsebina izjave o usklajenosti, v kateri naj bi pisalo, da se predstavniki kapitala odpovedujejo zahtevam po znižanju/zamiku prispevka o dolgotrajni oskrbi (ta znaša skupaj 2 % plače, 1 % plača delavec, 1 % zaposlovalec). To v bistvu le dodatno potrjuje našo tezo: ne le, da kapital za »vzdržnost« pokojninskega sistema ne bo prispeval nič več, delavci/upokojenci pa vse – za kapital je preveč že simbolična odpoved zahtevam po zniževanju prispevkov, s katero si je vlada hotela umiti roke pred javnostjo.

P. P. S. – Vlada ima zdaj dve možnosti: (1) od predstavnikov kapitala lahko izprosi, da podpišejo izjavo s sporno formulacijo oziroma kapitulira in jo izbriše; (2) v parlament lahko vloži predlog, s katerim bi v zameno s poslabšanjem pogojev za upokojitev dosegla vsaj dvig prispevkov »delodajalcev«. – What’s it gonna be?

The post Pokojninska reforma: to ni niti kompromis first appeared on Rdeča Pesa.

Naše vsebine niso pogojene s korporativnimi interesi ali kapitalom – ustvarjamo jih iz prepričanja, da je solidarnost močnejša od profita!

Delujemo popolnoma prostovoljno, sami krijemo stroške snemanj, tehnike in še tiste kave, ki jo popijemo ob delu. Zato bomo izjemno hvaležni, če nas podpreš z donacijo!

Skeniraj QR kodo ali klikni na povezavo https://ko-fi.com/rdecapesa

Vsak prispevek pomeni več kakovostnih, neodvisnih in kritičnih vsebin, ki si jih zasluži naša skupnost!

Naj raste alternativa kapitalističnim medijem!

The post Ekosocialistična medijska ofenziva potrebuje tvojo podporo! first appeared on Rdeča Pesa.

Tokratno srečanje bomo posvetili konsolidaciji komunikacije znotraj naše ožje – Kiberpipine – in širše skupnosti.

Za izhodišče bomo uporabili ta osnutek načrta, in bomo med drugimi:

• premostili različne klepetalne protokole (IRC, XMPP, Matrix, itd.)
• vzpostavili sistem za opravila, naloge in kolaborativno urejanje kode (i.e. fužino kode)
• začeli delati novo spletno stran
• če bo ostal čas, začeli planirati še ostalo komunikacijo – npr. mailing lista vs forum, letaki, grafična podoba idr.

Vabljeni vsi, ki bi radi sodelovali pri temu!

Kot ponavadi, bomo na koncu odločali o tem kaj naj bosta temi naslednjih dveh srečanj.

Zaradi fizične omejitve prostora, prosim, da tu označite, če nameravate priti (ne potrebujete odpirat računa, če si pa nesrečnik z GMail računom, poglej v spam).

Vir slike: David Revoy (CC-BY-4.0)

The post c| srečanje № 25: Mostovanje – gradimo mostove skupnosti (chat, mejli, spletna stran, …) first appeared on Računalniški muzej.

Agenda:
[*] 0x00 Intro

[*] 0x01 LLM Security Is Broken: Analysis of A Public Wargame

This presentation captures findings from a public AI security challenge designed to evaluate the resilience of Large Language Models (LLMs) against prompt injection attacks. The experiment involved an Attack & Defence wargame where participants were tasked with securing their LLMs, specifically preventing secret phrase disclosure. They were given access to the source code of the app that interfaced with OpenAI API. Simultaneously, participants were to attack other LLMs in an attempt to exfiltrate the secret phrase. A notable aspect of this experiment was the real-time evolution of defensive strategies and offensive tactics by participants. The results indicated that all LLMs were exploited at least once, thus highlighting the complexity behind LLM security and lack of in-depth understanding of prompt injection. This underscores how there is no silver bullet for securing against prompt injection and that it remains as an open problem.

Presenter: Pedram (pi3ch), Founder [SecTalks.org](https://sectalks.org), [SecDim.com](https://secdim.com)

[*] 0x02 Hacking: Short CTF (60min)

there will be CTF in the {first|second} part of the meetup if there are enough participants who want to compete

[*] 0x03 Optional drink and networking across the street (Kino Siska)

▽▽▽▽▽▽▽▽▽▽ Important details (please read!) ▽▽▽▽▽▽▽▽▽▽
▽ What to bring (in case of CTF) ▽
Please bring Linux or OSX and if you want to be ahead of others, install `docker`/`containerd` beforehand. If you are on Windows, we recommend to use a real OS or install Virtual Box/WSL2 with an Ubuntu VM (https://learn.microsoft.com/en-us/windows/wsl/tutorials/wsl-containers). It can be tricky to configure WSL2 with docker so we recommend using an Ubuntu VM in Virtual Box. Alternatively, you can play the challenge in your browser, but it is not full fun. Please be prepared, we will not have time for individual troubleshooting.
▽▽▽▽▽▽▽▽▽▽ Sponsors needed! ▽▽▽▽▽▽▽▽▽▽

If you think you or your employer can financially support SecTalks Ljubljana events – let us know, and we can discuss options. Thank you in advance!

The post SecTalks LJU0x1C – LLM Security Is Broken first appeared on Računalniški muzej.

The post Dan za spremembe: Wiki-urejaton v Računalniškem muzeju first appeared on Računalniški muzej.

V prvem delu srečanja bo predstavljeno, kako se javno dostopne podatke uporablja v javnem prometu.

Sledila bo odprta debata o stanju projekta OpenStreetMap v Sloveniji.

Nekaj povezav za iztočnice:

• OSM Wiki – Slovenia (za pregledat, precej nedokončano, veliko nedelujočih povezav)
  • uvoz GURS podatkov ( obrazložitveni Youtube video )
  • ideje za slovenski State Of The Map
• Slovenski del OSM foruma
• https://github.com/openstreetmap-si
• OSMstats Slovenia

vir slike: David Revoy (CC-BY-4.0)

The post c| srečanje № 24: Uporaba odprtih podatkov v javnem prevozu ter trenutno stanje OpenStreetMap v Sloveniji first appeared on Računalniški muzej.