General Motors je precej nepričakovano sporočil, da ne bo več razvijal avtonomnih taksijev v okviru podružnice Cruise. Vanjo so vložili več kot deset milijard dolarjev, a bodo zaradi naraščajoče konkurence in nerentabilnosti razvoj ustavili. Že lani so odpustili četrtino zaposlenih iz Cruisa, to pot pa bodo večino prezaposliti v druge oddelke.
Zaposleni so vseeno neprijetno presenečeni, ker so za zaprtje izvedeli kar po Slacku. General Motors je Cruise kupil leta 2016, sedaj pa končuje svojo pot. Ostanke podjetja bodo absorbirali v General Motors, inženirji pa se bodo po novem posvetili avtonomnim osebnim avtomobilom in ne taksijem. Oprijemljivih informacij o prezaposlitvi sicer zaposleni niso dobili, a večina vendarle ne bo iskala novih zaposlitev.
Pri taksijih je namreč konkurenca v obliki Tesle, Googla (Waymo), Amazone in drugih bistveno naprednejša. Nagel umik je vseeno presenečenje, saj so še nedavno načrtovali zagon storitve v Houstonu. A Cruise je imel nemalo težav. Incident lanskega oktobra, ko je njihovo vozilo povozilo peško in jo vleklo pod avtomobilom, je le vrh ledene gore. Vozila so povzročala zastoje, udeležena so bila v nekaj nezgodah, razvoj je zaostajal za načrti. Ustanovitelj podjetja Kyle Vogt je odšel novembra lani v ne najbolj prijateljskih odnosih.
[st.slika 75016]
Danes okrog 19. ure so se začele težave na Metinem omrežju, zaradi česar so imeli uporabniki težave z dostopom do vseh storitev. Tudi pri nas je moten dostop do Facebooka, WhatsAppa, Instagrama, Threadsa in Messengerja. Izpad ni popoln, temveč v nekaterih primerih deluje, v drugih pa ne. Medtem ko imel Facebook največ težav takoj po 19. uri, nato pa se je stanje začelo popravljati, je WhatsApp okrog 20. ure ponovno počepnil. Moteno je zlasti pošiljanje sporočil, medtem ko prijava v storitev večinoma deluje.
Meta se je že odzvala. Težave so potrdili in pristavili, da jih pospešeno odpravljajo. Za zdaj še ni jasno, kdaj bodo storitve spet normalno dostopne. V preteklosti so se posamezni izpadi že dogajali, a precej redkeje so izpadle vse Metine storitve hkrati. Za napako so to pot okrivili "tehnične težave".
[st.slika 75015]
Na spletnih straneh Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan so zagnali model umetne inteligence HomeDOCtor, ki skuša delovati kot domači zdravnik. Ob tem poudarjajo, da je sistem v testni fazi, da ni nadomestek za zdravniški nasvetm, da se lahko moti in da naj vanj ne vnašamo resničnih simptomov ali osebnih podatkov (?).
Model razume slovensko in z uporabnikom komunicira v besedilu. Postavlja podvprašanja, dokler je to potrebno, nato pa poda najbolj verjetne diagnoze in priporočila. Ta segajo od osnovnih navodil o počivanju in ledu do precej bolj kompleksnih, lahko pa tudi ponudi aplikacije in spletne vire. HomeDOCtor zna brati tudi slike in priložene izvide. Po koncu diagnostike je možno skrčeni "izvid" prenesti. Model običajno pristavi, da je ob poslabšanju stanja ali brez izboljšanja potreben obisk zdravnika.
Za uporabo se lahko neposredno vpišemo, kar prinaša omejeni čas delovanja, prijavimo z institucionalnim geslom ali s ključem za dostop do OpenAI-jevega API. To tudi namiguje, kaj je pod pokrovom modela.[st.slika 75013][st.slika 75014]
Minuli konec tedna je Rusija izvedla še en eksperiment, s katerim so preverjali pripravljenost na uvedbo državnega interneta, ki ne bi bil povezan s svetovnim medmrežjem. Preizkus so izvedli na območju pokrajin Čečenija, Dagestan in Ingušetija, kjer so od pozne sobote do nedelje zvečer opazili prekinitve mednarodnih povezav. Regulator Roskomnadzor je eksperiment označil kot "preveritev sposobnosti za izklop dostopa do tujega interneta na izbranem območju".
To ni prvi tovrstni test, saj so nazadnje že julija letos preverjali, kako deluje državni internet. To pot so ob izklopi mednarodnih povezav prenehali delovati tako aplikacije za hipno sporočanje (WhatsApp ali Telegram) kot tudi strani na tujih strežnikih, nekaj težav so imeli celo z dostopnostjo ruskih strani. Po poročanju tujih medijev ni pomagal niti VPN.
Medtem ko zaskrbljeni uporabniki špekulirajo, da se Rusija pripravlja na uvedbo zlatega ščita, ki bo po vzoru kitajskega velikega požarnega zidu zaklenil dostop do tujih strani, oblasti trdijo, da gre za zaščitne ukrepe. Državni internet RuNet naj bi bil namenjen zagotavljanju delovanja omrežja v primeru tujega kibernetskega napada, kar bi povzročilo prekinitev mednarodne povezljivosti. Roskomnadzor je že novembra, ko je napovedal decembrski preizkus, zatrdil, da dostop do tujine ne bo moten. A resničnost je bila drugačna. V Rusiji je sicer že sedaj blokiranih nekaj zahodnih storitev, seznam pa se širi. Minuli konec tedna so nanj dodali Hetzner, GoDaddy, DigitalOcean, HostGator, Ionos in Network Solutions.
Še posebej pogoste so blokade VPN, saj so v Rusiji blokirali več kot 200 ponudnikov. Roskomsvoboda je potrdil, da je med preizkusom večinoma aplikacij za VPN odpovedala. Uporaba VPN je v Rusiji že sedem let močno omejena.
[st.slika 75012]
Priznana kitajska virologinja Shi Zhengli, ki v Inštitutu za virologijo v Wuhanu raziskuje viruse v netopirjih, je predstavila rezultate genetskega sekvenciranja celotnega genoma 56 novih betakoronavirusov in nekaj delnih sekvenc. Virusi, ki so bili zbrani v letih 2004-2021, ne izkazujejo večje sorodnosti s SARS-CoV-1 ali SARS-CoV-2. S tem Shi Zhengli zavrača nepotrjene teorije, da bi lahko povzročitelj covida pobegnil z Inštituta. Ta teorija je vzniknila kmalu po izbruhu pandemije, raziskovalci pa je niso nikoli potrdili, indici pa nakazovali, da je možnost majhna. Shi Zhengli je ves čas ponavljala, da v laboratoriju niso bili nikoli proučevali SARS-CoV-2. Zato je tudi sekvencirala vse zbrane viruse in razkrila rezultate.
Rezultati zadnje analize, ki jih je predstavila na nedavni konferenci na Japonskem, še niso objavljeni v recenzirani reviji. Strokovnjaki nad izsledki niso presenečeni, saj teoriji o pobeglem virusu nikoli niso pripisovali velike verjetnosti. Najbližje sorodnike virusa SARS-CoV-2 so našli v Laosu in Yunnanu na Kitajskem. Ti so se od neposrednega prednika SARS-CoV-2 genetsko ločili že pred leti (v svetu virusov je to dolga doba). Ob tem povejmo, da je Shi Zhengli dolgo vrsto let sodelovala s Petrom Daszakom iz neproftine organizacije EcoHealth Alliance v New Yorku, ki proučuje netopirje na jugu Kitajske in nevarnosti, ki jih predstavljajo za človeštvo. Do maja letos so jih financirali tudi ameriški NIH, nato pa je bilo financiranje zaradi očitkov o nezadostnem nadzoru aktivnosti v Wuhanu ustavljeno. EcoHealth Alliance odločno zavrača očitke.
[st.slika 75011]
Skoraj leto dni po napovedih in prvih beta verzijah za preizkuševalce je OpenAI predstavil orodje za ustvarjanje videoposnetkov iz besednih opisov. Sora je veliki model, ki kot vhodne podatke jemlje besedilo, fotografije ali posnetke, nato pa iz njih ustvari videoposnetke. Te so lahko različnih formatov, dimenzij in dolžin, kar je pogojeno tudi z naročniškim paketom, ki ga sklene uporabnik. Ob tem poudarjajo, da je nova različica precej hitrejša od februarske, zato so ji nadeli delovno ime Sora Turbo. Na voljo je kot samostojno orodje (sora.com), ki pa terja naročnino na ChatGPT Plus ali Pro.
Prvi stane 20 dolarjev mesečno, drugi precej zajetnejših 200 dolarjev. Kdor ima dražjo različico, bo dobil polno Soro, ki zmore ustvarjati posnetke v ločljivosti 1080p, trajanju 20 sekund in brez omejitve števila poizkusov. Naročniki cenejšega paketa se bodo morali zadovoljiti z nižjo ločljivostjo in omejitvijo 50 posnetkov na mesec, če so zadovoljni s 480p. V nasprotnem primeru jih bodo lahko ustvarili manj, a nekoliko bolj podrobne (720p). V Sloveniji - in celi EU - Sora še ni na voljo, a naj bi se to spremenilo prihodnje leto. Trenutno imajo sicer težave po vsem svetu, ker je naval precejšen.
Bistveni del pri razvoju Sore je bila vgradnja zaščit. Sora ne bo izpolnjevala navodil, ki zahtevajo izris prepovedanih vsebin, kamor sodijo nasilje, deepfaki, pornografija in podobno. Trenutno sploh ni možno ustvarjati posnetkov, na katerih so dejanske osebe. Nekaj težav ima tudi s fizikalnostjo, saj so nekatere sekvence nerealistične. Podrobnosti o delovanju si lahko preberemo na sistemski strani.
[st.youtube 360ZqfabuPQ]
Lanskega oktobra je Deutsche Bahn sprejel kontroverzno odločitev o digitalizaciji, ki je ujezila številne uporabnike in varuhe zasebnosti. Kdor je želel kupiti znižane vozovnice za vlake, tako imenovane Sparpreis, je moral nujno deliti svojo telefonsko številko in elektronski naslov. To je veljalo tudi pri nakupu v fizičnih poslovalnicah. Poleg polemik o varovanju zasebnosti so bila upravičena vprašanja o diskriminaciji ljudi, ki morebiti nimajo pametnega telefona ali elektronskega naslova. To je resda čedalje redkeje, a ni nemogoče - zlasti starejše generacije so s tem deprivilegirane.
Trajalo je leto dni, da so pri Deutsche Bahn ugotovili, da praksa ni najboljša rešitev. Ob spremembi voznih redov sredi decembra bodo spremenili tudi pogoje za nakup vozovnic Sparpreis, za kar ne bo treba več podati elektronskega naslova in telefonske številke. Zadoščalo bo ime.
V začetku tedna je Deutsche Bahn odpovedala še en korak digitalizacije. S 15. decembrom bi morali z železniških postaj umakniti tiskane vozne rede prihodov, ki visijo na postajah, nadomestili pa bi jih zgolj digitalni prikazovalniki. Potniki se že danes ravnajo pretežno po teh, tiskani vozni redi pa so precej dražji. A ta sprememba bi ponovno prizadela manjšino ljudi, ki nimajo digitalni veščin ali pismenosti, zato so jo odpovedali. Do nadaljnjega tiskani vozni redi prihodov na nemških železniških postajah ostajajo. Tudi v Sloveniji so še vedno razobešeni na vsaki postaji. Za nakup vozovnic pa osebnih podatkov ni treba dati.
[st.slika 75010]
V ZDA še vedno poteka pravna bitka, ali bo TikTok lahko obstal v trenutni obliki ali pa ga bo moral lastnik kitajski ByteDance odprodati, kar zahteva ameriška administracija. Zakon, ki to zapoveduje, ByteDance izpodbija na sodišču, a je ta teden doživel udarec. Drugostopenjsko sodišče je razsodilo, da je zakon v skladu z ameriško ustavo. Ugotovilo ni niti kršitev prvega amandmaja niti petega amandmaja. TikTok ima še dober mesec časa, da najde novega lastnika.
Zakon zahteva, da ByteDance proda svoj delež v podjetju do 19. januarja. Če se to ne bo zgodilo, TikTok ne bo imel več dovoljenja za delovanje v ZDA. Ponudniki dostopa do interneta in ponudnika spletnih tržnic (Google, Apple) so najbolj očitna vrata, ki se bodo zaprla. Ti ne bodo smeli več nuditi svojih storitev ByteDanceu, kamor sodi tudi gostovanje aplikacije, sicer jih čakajo visoke kazni. Mogoče je sicer enkratno podaljšanje tega roka, o čemer bo odločala še Bidnova administracija, saj mu mandat poteče 20. januarja.
ByteDance je napovedal pritožbo na vrhovno sodišče, ki pa seveda ni obvezano primera sprejeti v obravnavo. Vrhovno sodišče sprejme le dober odstotek primerov, ki so jim predloženi, v ostalih primerih pa brez obravnave potrdijo drugostopenjsko odločitev. ByteDance meni, da bo sodišče primer obravnavalo, ker gre po njegovem mnenju za kršitev pravice Američanov do svobode govora. TikTok ima namreč 170 milijonov uporabnikov samo v ZDA.
Medtem ameriška administracija vztraja, da TikTok predstavlja grožnjo za nacionalno varnost. Očitajo mu povezave s kitajskimi oblastmi, ki naj bi po eni strani imele dostop do podatkov, ki jih zbira platforma, po drugi strani pa usmerjala vsebine, ki so jim ljudje izpostavljeni, kar vpliva na njihova stališča. Sodišče je v odločitvi izpostavila pomembno svobode izražanja, a prav zaradi ogromnega obsega platforme poudarilo pomembnost neodvisnosti od kitajske države.
Ni še jasno, kaj se bo zgodilo po zamenjavi oblasti v ZDA. Dasiravno novi ameriški predsednik ne more preprosto razveljaviti zakona, je letos že dejal, da sam ne bi nikoli prepovedal TikToka. To je sicer v nasprotju z njegovimi dejanji v prejšnjem mandatu, ko je sam začel postopek za prepoved platforme v ZDA.[st.slika 75009]
OpenAI je predstavil nov naročniški paket ChatGPT Pro, ki stane osupljivih 200 dolarjev na mesec. Gre za najzmogljivejši paket, ki vključuje neomejeno uporabo vseh orodij iz družine ChatGPT (o1, o1 mini, GPT-4o in advanced voice), torej tudi najnovejši model o1. Ta je še zmogljivejši od dosedanje verzije o1-preview, je dejal Sam Altman. Ob tem je želel pomiriti strasti s pojasnilom, da bo velika večina ljudi povsem zadovoljna z desetkrat cenejšim paketom, ki zmore enake stvari, a nekoliko manj obilno. Edina izjema je novi model o1pro. Prav tako nudijo dva tedna preizkusa, v tem času pa lahko nezadovoljni uporabniki kupnino dobijo povrnjeno.
Ključna razlika je v računski moči, ki je na voljo uporabnikom posameznih paketov. Z najdražjim omejitev ne bo, a še vedno veljajo pogoji uporabe. Ti na primer prepovedujejo deljenje gesel med več uporabniki. Cenejšim variantam ostajajo nespremenjene cene, prav tako še vedno ostaja na voljo tudi brezplačna inačica za občasne in nezahtevne uporabnike. Tudi ta verzija postaja čedalje zmogljivejša, a je često omejena s številom poizvedb in podobno.
Od OpenAI pričakujemo še več novosti, saj so v četrtek dejali, da bodo naslednjih 12 dni vsak dan pokazali kaj novega. Med novostmi so na primer orodje Sora za ustvarjanje videoposnetkov iz besedilnih pozivov. Nekatere novosti bodo izdali, druge bodo le predstavili. Seveda vse ne bodo tako prelomne kot novi model o1, bodo pa vsaj zabavne, kot na primer Božičkov glas za ChatGPT.[st.slika 75008]
Microsoft je včeraj po zaključku trgovanja objavil rezultate minulega četrtletja, ki predstavlja prvi kvartal fiskalnega leta 2025. Od julija do septembra so ustvarili 65,6 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 16 odstotkov več kot pred tem (in več od pričakovanj analitikov pri 64,5 milijardah dolarjev). Dobiček iz poslovanja je skočil na 30,6 milijarde, čisti dobiček pa na 24,7 milijarde dolarjev, kar predstavlja 11-odstotno povečanje. Podjetje tudi povečuje vlaganja v umetno inteligenco. Naložbe v osnovna sredstva so se podvojile na 20 milijard dolarjev. Delničarjem so z dividendami in odkupi lastnih delnic vrnili devet milijard dolarjev.
Glavnino rasti ustvarjajo storitve v oblaku. Azure je prihodke povečale za 33 odstotkov, od česar tretjina odpade neposredno na umetno inteligenco, druge storitve v oblaku pa za 22 odstotkov. Navdušil je tudi segment vsebin in storitev za Xbox, ki je kljub padcu prodaje konzol beležil 61-odstotno rast prodaje. Precej drugače je v segmentu Windows OEM in naprave, kjer je bila rast vsega dvoodstotna.
Delnica je po objavi rezultatov padla za dobre tri odstotke, saj v aktualnem četrtletju pričakujejo povečanje stroškov zaradi umetne inteligence, 31-odstotno rast prodaje v segmentu Azure (manj kot doslej) in še višje naložbe v osnovna sredstva.
[st.slika 74950]
Minuli petek je izšla nova verzija priljubljene igre Call of Duty: Black Ops 6, ki si jo kupci kot večino vsebin dandanes pretočijo kar s spleta. Druge možnosti pravzaprav ni, saj je paket ogromen. Verzija za PlayStation obsega 84,4 GB, za osebne računalnike (PC) pa presega 100 GB. Kdor je snel še Modern Warfare II in III z vsemi dodatki in prevodi se je približal 300 GB. To pa so že številke, ki so vidne tudi z aviona. V tem primeru so avion operaterji.
Ameriški operater Comcast je sporočil, da so minuli teden zaznali 19-odstotno povečanje internetnega prometa. V ZDA je sicer to še posebej relevanten podatek, ker internetni paketi nimajo nujno neomejenega prenosa podatkov. Xfinity, kakor se imenuje Comcast v odnosu do naročnikov, v večini zveznih držav omejuje prenos podatkov na 1,2 TB na mesec, kar je 40 GB na dan. Tovrstne omejitve so sicer predmet preiskav regulatorjev, ki dvomijo o njihovi nujnosti, a za zdaj ostajajo. In prenos polnega paketa s 300 GB predstavlja kar četrtino mesečne porabe. Ob tem Comcast sicer poudarja, da se meji 1,2 TB približa le pet odstotkov naročnikov.
Podobne trende sicer opazimo tudi ob športnih dogodkih ali pa na primer ob izrednih dogodkih, kot so bile lanske poplave. Še posebej pa je bilo očitno med pandemijo, ko se je velik del našega življenja preselil na splet.
[st.slika 74949]
Reddit je minulo četrtletje sklenil z dobičkom, kar se je zgodilo prvikrat v zgodovini. V zadnjih treh mesecih so zbrali 348 milijonov dolarjev prihodkov, iz česar so ustvarili 30 milijonov dolarjev dobička. To je v primerjavi s tehnološkimi giganti in njihovimi aktualnimi rezultati bolj zaokrožitvena napaka kot resen dobiček, a vendarle kaže na pomembno spremembo trajektorije. Reddit je v minulih 19 letih vedno posloval z izgubo.
Platforma ima 97,2 milijona dnevno aktivnih uporabnikov, kar je 47 odstotkov več kot pred letom dni. Na posamezne dneve število preseže 100 milijonov, kar je še ena prelomnica. Direktor Steve Huffman je povečanje števila uporabnikov pripisal novim orodjem za strojno prevajanje, ki so jih uvedli na strani. Ti so pritegnili francosko, nemško, špansko, portugalsko in italijansko govoreče uporabnike.
Zanimivo je, da Reddit še vedno večino prihodkov ustvari z oglaševanjem, in sicer 315 milijonov, medtem ko mu drugi viri, med katerimi so čedalje pomembnejši dogovori z ustvarjalci umetne inteligence, prinesejo desetino tega. Ne pozabimo, da je Reddit letos začel kotirati na borzi. Pred tem so že lani sprejeli številne ukrepe za povečanje dobičkonosnosti, med drugim so onemogočili delovanje neuradnim brezplačnim aplikacijam za dostop in uvedli odplačno rabo vsebin za trening umetne inteligence.[st.slika 74948]
Izšli so novi iMaci 2024, ki jih bo Apple začel prodajati 8. novembra. Novinci, ki bodo na voljo v sedmih barvnih odtenkih, uporabljajo nove procesorje M4. Čip M4 smo videli že v letošnjem iPadu Pro, medtem ko so lanski iMaci imeli še M3. Novi M4 je pri običajni uporabi 70 odstotkov hitrejši od M3, je izmeril Apple, ostali pa bomo počakali na izid.
M4 ima do 10 splošnih jeder (CPU), 10 grafičnih jeder (GPU) in 16 jeder za umetno inteligenco (NPU). Minimalna konfiguracija prvikrat vsebuje 16 GB, dobimo pa lahko tudi modela s 24 GB in 32 GB. SSD meri največ 2 TB. Računalnik ima še kamero z 12 milijoni pik in podporo za Center Stage. Kakšnih novosti v dizajnu ni, barvna paleta pa obsega zeleno, rumeno, oranžno, vijolično, roza, modra in srebrno. Zaslon Retina meri 24 placev in zmore 4,5K resolucijo. Vsi priklopi USB-C podpirajo Thunderbolt 4.
Poleg iMac 2024 je Apple izdal še Magic Mouse, Magic Keyboard in Magic Trackpad. Najcenejši iMac stane 1300 dolarjev.[st.slika 74946]
Po zgledu skovanke phishing (ribarjenje) se je razvila njena mlajša sestra quishing, ki označuje napade z zlonamernimi kodami QR. Te smo danes že posvojili in se navadili na njihovo skeniranje, kar so začeli izkoriščati tudi zlikovci. V zahodnoevropskih državah so se pojavile lažne kode QR, ki so bile nalepljene na parkomate. Druga zelo priročna tarča so vozniki električnih vozil, ki jih polnijo na javni infrastrukturi, kjer so kode QR takisto mamljive.
A problem je širši. Regulatorji ugotavljajo, da so zlikovci kode QR prepoznali kot vektor, ki ga je možno enostavneje podtakniti v elektronsko pošto. Sumljive povezave v elektronskih sporočilih večina filtrov danes preveri ali preusmeri na filtre, medtem ko slike - ki lahko vsebujejo kode QR - neovirano potujejo skoznje. Te najraje podtaknejo v dokumente PDF, s čimer se izognejo vsakršnemu preverjanju, nato pa upajo, da jih bo kakšen uporabnik poskeniral in obiskal.
IBM je letos ocenil, da je povprečna škoda oziroma cena vdora slabih pet milijonov dolarjev. McAfee je letos ocenil, da se več kot petina vseh spletnih prevar na Otoku začne z zlonamerno kodo QR. Avgusta so opazili, da se je letos število teh prevar podvojilo.[st.slika 74945]
Apple je skupaj z novo generacijo iMaca pripravil novo miško (Magic Mouse), ki po vseh letih pritožb uporabnikov še vedno ne odpravlja ključne pomanjkljivosti dizajna. Nova miška, ki stane konkretnih 80-100 dolarjev (odvisno od barve), se še vedno polni s priključkom na spodnji strani. Med polnjenjem naprave še vedno ne moremo uporabljati, kar je unikatna rešitev med proizvajalci mišk.
Priklop so prenovili, saj miške uporabljajo sedaj že dobro uveljavljeni USB-C, a kaj so miške še vedno neuporabne med polnjenjem. Apple sicer zagotavlja, da se polnijo hitro, a če se v ključnem trenutku baterija izprazni, je to problem (pomislite na lovljenje rokov pri oddajanju projektov).
Prva Magic Mouse je izšla leta 2009. Ta je uporabljala zamenljive baterije, zato težav s polnjenjem ni bilo. Leta 2015 so izdali Magic Mouse 2, ki je imela enak dizajn, a polnilne baterije. Apple je priklop posadil na spodnjo stran, ker bojda druge možnosti ob obstoječem dizajnu ni bilo, slednjega pa niso želeli spreminjati. In tako je miška dobila polnjenje od spodaj. Minilo je desetletje, dizajn pa je ostal enak - in včasih tudi tarča posmeha.
[st.slika 74944]
Zakaj bi se na Noč čarovnic tresli od strahu sami doma?
[st.slika 74943]
Pridite v Računalniški muzej in si postrezite iz našega srhljivega jedilnika video-igričarskih poslastic: Luigi’s Mansion, Turok: Evolution, Super Metroid, Doom, Mary Shelley’s Frankenstein, Altered Beast, Tomb raider: the last revelation, Aia Illbleed, Ocarina of time, Castlevania: legacy of darkness. Več o samih igrah:
Luigi’s Mansion, 2001 (8+)
Popolna izbira za Noč čarovnic! Ta zastrašujoča igra vas postavi v vlogo Luigija, Marievega mlajšega brata, ki se poda skozi strašljivo poslopje, da polovi duhove! Opremljeni s posebno prilagojenim, visoko zmogljivim sesalnikom in svetilko, morate najprej omamiti duhove, razkriti njihova srca in jih nato pospraviti. Luigi’s Mansion je ena izmed najbolje prodajanih iger za GameCube. Postala je ikonična predstavitev tako konzole kot tudi Nintenda samega.
The Legend of Zelda: Ocarina of Time (8+)
Legenda v zgodovini video iger, The Legend of Zelda: Ocarina of Time je prvotno očarala igralce na Nintendo 64 s svojim obsežnim svetom in inovativnim igranjem. Kot Link se sprehajate po očarljivi deželi Hyrule, rešujete uganke in se borite proti nasprotnikom, medtem ko uporabljate mistično Ocarino za manipulacijo časa.
Altered Beast, 1988 (10+)
Vznemirljiva izbira za oboževalce retro akcije! Altered Beast vas prenese v mitološko kraljestvo, kjer igrate kot oživljeni bojevnik, zadolžen za reševanje Zevsove hčere. Medtem ko se borite proti divjim zverem in hordam sovražnikov, se lahko s pridobivanjem mističnih orbov preobražate v različne kreature, vsaka od katerih ima edinstvene sposobnosti. Prvotno izdana kot igra za arkadne mašine in pozneje na Sega Genesis, je ta klasični naslov postal nostalgičen favorit, ki prikazuje vznemirljivo akcijo, ki je definirala novo dobo iger.
Super Metroid, 1994 (12+)
Super Metroid vas popelje globoko na strašni planet Zebes kot intergalaktičnega lovca na glave, Samusa Arana. Opremljeni s svojo nepozabno Power Suit opremo, se boste sprehajali po obsežnih, labirintnih jamah, se borili proti vesoljskim bitjem in odkrili skrite nadgradnje, ki izboljšajo vaše sposobnosti. Na neki točki se boste celo znašli v lovu na kibernetični superračunalnik! Šteje se za eno najboljših video iger vseh časov, saj je predstavila eno izmed prvih ženskih protagonistk v igrah in navdihnila nešteto neodvisnih naslovov.
Castlevania: Legacy of Darkness (13+)
Ne moremo imeti noči retro računalniških iger za Noč čarovnic brez te klasike, kajne? Vstopite v strašljiv svet Drakulinega gradu, kjer prevzamete vlogo pogumnega bojevnika Cornella. Koste napredovali skozi nevarne pokrajine, se boste soočili s strašnimi pošastmi in reševali zapletene uganke, ves čas pa boste razkrivali tudi temne skrivnosti svoje preteklosti. Z izboljšano grafiko, brezšivnimi mehanikami bojevanja in sposobnostjo preobrazbe v volkodlaka, ta naslov dviguje klasično formulo Castlevania.
Turok: Evolution, 2002 (16+)
Odlična izbira za pustolovščine polne akcije! Turok: Evolution vas potisne v prazgodovinski svet, poln dinozavrov in neusmiljenih sovražnikov. Igrate kot bojevnik, ki je ujet v tej nevarni deželi, in uporabljate vrsto močnih orožij — vključno z ikoničnim Tek Bow — medtem ko se borite proti ljudem in zverem.
Tomb Raider: The Last Revelation, 1999 (16+)
Pridružite se neustrašni arheologinji Lari Croft na njenem razburljivem potovanju skozi starodavne grobnice in skrite ruševine. Igra je postavljena v osupljive Egipčanske pokrajine. Reševali boste zahtevne uganke, odkrivali izgubljene artefakte in se borili proti nevarnim sovražnikom, vse medtem ko razkrivate privlačno zgodbo bogato z mitologijo. Izdana na različnih platformah, je The Last Revelation pomemben dodatek k legendarni seriji Tomb Raider, ki utrjuje mesto Lare Croft v zgodovini iger.
–
Doom, 1993 (18+)
Doom, ki ga je leta 1993 izdal id Software, predstavlja mejnik v zgodovini iger s prvimoosebnimi strelci in ima ikoničen status med retro računalniškimi navdušenci. Znana po svojih pionirski 3D grafiki, akciji, polni adrenalina, in globoko atmosferičnem igranju. Doom je premikal meje zgodnjih računalniških zmogljivosti 90-ih let in postal definicija dobre MS-DOS igre. V našem muzeju lahko to klasiko doživite na edinstven način — na SNES, ki vsebuje redko barvno kartušo opremljeno z naprednim čipom Super FX 2 za izboljšano zmogljivost.
Frankenstein Mary Shelley (18+)
Temna in napeta pustolovščina, Frankenstein Mary Shelley vas potopi v gotski svet, navdihnjen z literarno klasiko. Kot bitje dr. Frankensteina potujete skozi strašljive, atmosferične kraje, da bi se maščevali svojemu stvaritelju. Opremljeni z brutalno močjo in različnimi orožji se boste borili tako proti ljudem kot proti pošastnim nasprotnikom, medtem ko boste razkrivali tragično zgodbo svojega obstoja.
Aia Illbleed, 2001 (18+)
Pozivamo vse ljubitelje grozljivk! V tej igri boste raziskovali strašljiv zabaviščni park poln nočnih mor. Igrate kot Eriko, pogumna mlada deklica na misiji, da reši svoje prijatelje pred strašnimi bitji in zapletenimi pastmi. Igra vsebuje edinstvene mehanike, ki vam omogočajo manipulacijo grozljivih elementov in uporabo različnih orodij za soočanje in prevaro grotesknih sovražnikov, ki se skrivajo v senci.
–
🕹️🎮 Pridite, izberite svojo igralno konzolo in igrajte! Prižgali* bomo Sega Genesis (Mega Drive), Super Nintendo Entertainment System, Nintendo 64, Sega Dreamcast, Nintendo GameCube, NES Classic Edition in Arkadnik.
🔫📺 Za vse, ki verjamete v iskrenost retro konzol in katodnih TVjev, o katerih ste slišali pripovedovati druge, ste jih igrali v mladosti, ali pa jih (še vedno na skrivaj) igrajo vaši frendi.
🛋👉🏛️ Dvignite se iz domačega kavča in se dobimo v Računalniškem muzeju!
🎟🎟🎟 Zagotovite si znižane vstopnice za dogodek v spletni predprodaji (10 eur). Nakup po redni ceni (15 eur) je možen tudi na muzejski blagajni med rednim odpiralnim časom in na dan dogodka.
(*Vse igralne konzole so originali iz naše zbirke. Pridržujemo si pravico do sprememb, če bo kakšna nagajala zaradi svoje spoštljive starosti.)
Hitra rast uporabe umetne inteligence ne jenja, saj je OpenAI-jev ChatGPT v manj kot letu dni število uporabnikov več kot podvojil. Teh je bilo novembra lani okrog 100 milijonov, sedaj pa jih je že 200 milijonov, če štejemo tedensko aktivne uporabnike. ChatGPT ali druge izdelke OpenAI uporablja 92 odstotkov podjetij s seznama Fortune 500 (največja podjetja v ZDA), pa čeprav imajo mnoga že sprejeto politiko uporabe umetne inteligence, ki neredko vključuje prepoved ali omejitev zgolj na pogodbene partnerje. S tem OpenAI za zdaj kljubuje kritikom, ki umetno inteligenco v trenutni obliki označujejo kot balon in energetsko požrešno igračko.
Podjetja se uporabe umetne inteligence bojijo zaradi neznank pri varovanju podatkov in morebitnega odtekanja. V praksi to predstavlja omejitve za uslužbence, ki umetne inteligence bodisi ne upajo uporabiti bodisi o tem zgolj ne govorijo. To pa predstavlja tudi prepreke pri širjenju znanja in veščin, ki so potrebni za učinkovito uporabo pomočnikov. Cisco je januarja letos ocenil, da je 27 odstotkov ameriških podjetij prepovedalo uporabo umetne inteligence. Kar polovica pa je priznala, da so se nejavni podatki iz podjetij že vnašali v modele generativne umetne inteligence.
A umetna inteligenca postaja nepogrešljivi sestavni del sedanjosti, zato bodo morala podjetja najti načine za varno uporabo. Pri tem ChatGPT še zdaleč ni edino orodje, saj ima spodobno konkurenco v Microsoftovem Copilotu, Googlovem Geminiju, Metini Llami in Anthropicovem Claudu. Ponudniki so na pomisleke komercialnih uporabnikov odgovorili tudi z dražjimi paketi, ki obljubljajo varovanje podatkov, ki se ne pošiljajo v oblak. [st.slika 74840]
Intel je sedaj tudi uradno potrdil, kar je kazalo že od začetka težav s procesorji 13. in 14. generacije. Čipi za prenosne računalnike niso prizadeti in nimajo težav s previsoko napetostjo, zato jih ne bo treba menjati. Drugače je z zmogljivimi procesorji za namizne računalnike, za katere pa je Intel zgolj za dve leti podaljšal garancijsko obdobje, ki omogoča zamenjavo ob pojavu napak, niso pa se odločili za odpoklic.
Po trenutnih podatkih za težav, ki so jo uradno poimenovali Vmin Shift Instability, trpijo procesorji 13. in 14. generacije i5, i7 in i9 serij K ter predstavniki drugih serij, ki imajo deklarirano porabo nad 65 W. Brezhibni pa so vsi i3, vse starejše generacije, Xeoni in Intel Core Ultra (serija 1). Ne glede na to razvrstitev pa Intel priporoča nadgradnjo BIOS-a vseh matičnih plošč in procesorske mikrokode z orodjem Intel Compatibility Tool. Intel zagotavlja še, da bodo tudi nove generacije (Arrow Lake in Lunar Lake) brez težav.
Vzrok za počasno degradacijo procesorjev, ki se kaže v težavah s stabilnostjo, je neprimerno upravljanje napetosti. Procesorji zaradi napake v algoritmu za določanje napetosti pri različnih obremenitvah pri razbremenitvi za hip prejmejo previsoke sunke napetosti, ki povzročajo kopičenje defektov v čipu. Intel je težavo rešil s spremembo nastavitev, ki napetost znižajo, a to ne more popraviti že okvarjenih čipov, temveč zgolj prepreči nastajanje novih defektov.
[st.slika 74788]
Teden dni po aretaciji Pavla Durova v Franciji je osumljenec na prostosti, a proti plačilu varščine in brez potnega lista. Izpustili so ga proti plačilu petmilijonske varščine, sedaj pa čaka na začetek sojenja. Pariška tožilka Laure Beccuau je proti Durovu vložila obtožnico, ki ga bremeni več kaznivih dejanj. Podjetje Telegram, ki ga je Durov ustanovil in vodil, pa preiskuje tudi Evropska komisija.
Durova obtožujejo več kaznivih dejanj, ki so povezana z delovanjem njegovega podjetja Telegram z istoimensko aplikacijo. Med obtožbami so upravljanje spletne platforme, ki je omogočala nezakonito poslovanje organiziranim združbam, nesodelovanje z organi pregona in neupoštevanje zakonitih odredb, sodelovanje pri preprodaji drog in razširjanju otroške pornografije, kar je tudi potekalo prek Telegrama. Po francoski zakonodaji - in Durov je francoski državljan od leta 2021, dasiravno ima podjetje sedež v Dubaju - morajo ponudniki storitev za šifriranje svojo dejavnost priglasiti agenciji za kibernetsko varnost ANSSI in na zahtevo razkriti tehnično implementacijo. Telegram ni sodeloval z nobenimi oblastmi in priglasitve ni opravil, zato Durova obtožujejo tudi nudenja kriptografskih storitev brez ustreznih dovoljenj in uvažanja tovrstnih orodij.
Francoski oblasti iščejo tudi njegovega brata Nikolaja Durova s tiralico, ki je bila izdana 25. marca, enako kot za Pavla Durova. Telegram je platforma, ki deluje kot amalgam storitve za varno komuniciranje (to ni samoumevno in s privzetimi nastavitvami pogovori niso šifrirani) ter družbenega omrežja. V Evropski uniji naj bi imel Telegram okrog 45 milijonov uporabnikov. Medtem ko so aretacije v Franciji povezane s kriminalnimi preiskavami dogajanj na Telegramu, v Bruslju preiskujejo delovanje platforme glede na akt o digitalnih storitvah. Februarja je Telegram sporočil, da ima 41 milijonov uporabnikov, kasnejših ocen pa ni bilo več. Globalno ima milijardo uporabnikov, v EU pa bi ob preseganju meje 45 milijonov uporabnikov postal zavezanec za dodatno poročanje po DSA, saj bi postal zelo velika spletna platforma (VLOP).
[st.slika 74831]
Petek je za navdušence nad računalniško strojno opremo prinesel pomemben prelom: po 27 letih je prenehal objavljati Anandtech, eden najslovitejših medijev v panogi, ki je v mnogočem zastavil smernice tehničnega razlaganja čipovnih tehnologij. Članki in forum sicer zaenkrat ostajajo na spletu.[st.slika 74839]
Anandtech je imel prislovično rojstvo iz časov hitro brstečega spleta: leta 1997 je spletno stran na noge postavil takrat 14-letni Anand Lal Shimpi in s tem utelesil val entuziazma nad garažnim vijačenjem domačih računalnikov, na katerem je dve leti pozneje nastal tudi Slo-tech. V kratkem času je Anandtech postal sopomenka za pedantno, izčrpno razlago procesorskih arhitektur in postopkov njihove proizvodnje ter bistven vir testov centralnih procesorjev in grafičnih kartic - za dolga zaporedja grafov zmogljivosti se imamo v mnogočem zahvaliti ravno njim. To so bili časi voodoojev in celeronov 300A ter neskončnih prerekanj s konkurenčnimi mediji Tom's Hardware, Xbit Labs in HardOCP.
Na koncu je usoda hotela, da sta se Anandtech in Tom's Hardware znašla pod isto streho, založnikom Future PLC. Shimpi je leta 2014 odšel k Applu in sprva sta ga odlično nadomestila Ian Cutress ter Ryan Smith. Ko je predlani odšel še Cutress, je bil zaton neizbežen (možakarja lahko danes spremljamo na YT kanalu TechTechPotato). Smith sicer v zaključnem sestavku razloga za zaprtje medija ni natančno podal, toda namigi gredo v smeri odločitve založnika, gotovo na podlagi finančnih številk. Situacija je za medije formata dolgih izčrpnih člankov še vedno z vsakim letom težja, saj se je dobršen del bralcev preselil na YouTube, oglaševalski denar za tovrstne izdelke pa je vse bolj razdrobljen. Od bistvenih medijev za strojno opremo iz rosne dobe spleta - še pred pokom balona - tako danes ostajata praktično samo še Tom's Hardware in Ars Technica.
Po podatkih The Wall Street Journala se Apple resno zanima za vložek v OpenAI, s čimer bi si kupil vstopnico v prvi razred umetne inteligence. OpenAI se namreč pripravlja na nov krog financiranja, ki bo potekal po vrednotenju podjetja na okoli 100 milijard dolarjev. Ta krog financiranja upravlja Thrive Capital, v njem pa bosta izmed največjih sodelovala še Microsoft in Nvidia.
Slednji je bil doslej največji partner in investitor v podjetje, saj ima v OpenAI kar 49-odstotni delež. Leta 2019 je v podjetje vložil 13 milijard dolarjev. Apple pa je junija ob razvoju Apple Intelligence (AI) dejal, da je OpenAI strateški partner. AI bo znala osnovna opravila, denimo pametno iskanje, medtem ko bo zahtevnejše naloge opravljal ChatGPT iz OpenAI. To partnerstvo želi Apple sedaj poglobiti in zakoličiti še z vpisom v lastniško strukturo. Apple se v resnici pogovarja z več ponudniki, saj se zanima tudi za partnerstvo z Googlom (model Gemini), Meto, Anthropicom in Perplexityjem. Zanimivo je, da Apple načeloma ne vlaga v start-upe, temveč občasno zgolj kakšnega prevzame.
[st.slika 74838]
Ena izmed najbolj slavnih matematičark, ki je imela izjemen vpliv na razvoj računalništva, je brez dvoma Grace Hopper. Matematičarka z doktoratom z Yala, ki je med drugo svetovno vojno delala v mornarici na razvoju računalnika Harvard Mark I in tam ostala do leta 1949, je v naslednjih letih in desetletjih razvila številna orodja, ki so danes del standardnega repertoarja. Iz njenega dela na prevajalniku A-0 se je na primer razvil COBOL.
Tudi ko se je leta 1966 upokojila iz kot rezervna častnica v mornarici, se je kmalu vrnila v uniformo. S posebno izjemo, ki ji jo je dodelil Kongres zaradi izjemnih sposobnosti, je še dolgo let delala v mornarici. Leta 1983 je bila povišana v kotraadmiralko, a tudi po dokončni upokojitvi leta 1986 ni nehala delati. Eno izmed njenih čedalje pogostejših opravil so bili različni govori in predavanja.
Eno najbolj znanih predavanj sega že v leto 1982, ko je predavala zaposlenim v NSA. Predavanje Future Possibilities: Data, Hardware, Software, and People so tedaj tudi posneli, a žal na dve kaseti AMPEX. Posnetek zato javnosti ni bil dostopen, kar je bila izključno tehnološka omejitev. Ameriška NARA (National Archives and Records Administration) je sedaj na zahtevo NSA uspela obnoviti posnetek, ki so ga naložili na YouTube. Sedaj si ga lahko ogledajo vsi in se prepričajo, zakaj je bila Grace Hopper tako zelo priljubljena predavateljica. Poleg znanja in izkušenj je posedovala tudi izjemno sposobnost pritegniti občinstvo z obstranskimi zgodbami in anekdotami ter tudi najzahtevnejše pojme predstaviti razumljivo.
[st.youtube si9iqF5uTFk]
[st.youtube AW7ZHpKuqZg]
Vse uči so bile včeraj zvečer uprte v Jensna Huanga, ki je po zaprtju borz predstavil Nvidiine finančne rezultate v minulem četrtletju. Podjetje je v minulem četrtletju ustvarilo rekorden dobiček, ki je presegel napovedi analitikov, in napovedalo še boljše tretje četrtletje. Prihodki so se povišali za 122 odstotkov v primerjavi z minulim četrtletjem, tako da so dosegli 30,0 milijard dolarjev. Analitiki so pričakovali 28,7 milijarde dolarjev. Čisti dobiček se je povečal na 16,6 milijarde dolarjev, potem ko je bil v minulem letu 6,2 milijarde dolarjev. Za odkupe lastnih delnic bodo namenili še 50 milijard dolarjev.
Izjemni rezultati niso presenečenje, saj je Nvidia največji proizvajalcev čipov za umetno inteligenco, v kar vlagajo vsi svetovni velikani. Sicer so 3,7 milijarde prihodkov ustvarili tudi v oddelku omrežna oprema in 2,9 milijarde dolarjev z igrami, a levji delež z 26,3 milijarde predstavljajo čipi za podatkovne centre. V njih tiktakajo čipi, kot sta H100 in H200, ki jih od Nvidie kupujejo Alphabet, Meta, Microsoft, Tesla in drugi.
Z nestrpnostjo pričakujemo naslednjo generacijo Blackwell, katerih prve primerke bomo dobili v tem četrtletju. Do konca leta bo gonilo prodaje še vedno aktualni čip Hopper, nato pa bo počasi žezlo prevzel naslednik. Nvidia je razkrila prve rezultate čipov Blackwell. V testih MLPerf je Blackwell štirikrat zmogljivejši od H100 Tensore Core GPU v testu modela Llama 2 70B.[st.slika 74837]
Ameriški regulator trgov vrednostnih papirjev (SEC) je največji svetovni menjalnici oziroma borzi nezamenljivih žetonov (NFT) OpenSea poslal obvestilo o morebitni tožbi. SEC je poslal tako imenovano Wellsovo pismo, s katerim podjetja obvesti o koncu preiskave, v kateri so našli zadosti razlogov za sum kaznivih dejanj, da razmišljajo o pregonu. Podjetje ima potem mesec dni časa, da se odzove na očitke in poizkusi SEC prepričati, da pregon ni potreben, a so podjetja v večini primerov neuspešna.
OpenSea je na blogu zapisal, da obratujejo zakonito, da ne nudijo trgovanje z vrednostnimi papirji temveč z NFT-ji, ki jih ni možno šteti kot take. To bi namreč po mnenju OpenSea negativno vplivalo na vrsto poklicev, ki si s prodajo svojih umetniških stvaritev prek OpenSea zagotavljajo kruh, pa tudi na zbiratelje, navdušence in druge akterje. SEC meni drugače in trdi, da OpenSea opravlja funkcijo borze brez ustreznih dovoljenj in licenc.
Viri iz podjetja pričajo tudi tudi o kaotičnem okolju, spreminjanju prioritet in težavah z regulatorji. Medtem ko se kriptovalute izvile še iz vseh globeli, so NFT-ji obtičali v globinah. Promet na OpenSea je pred poltretjim letom znašal šest milijard dolarjev, sedaj le še 430 milijonov dolarjev mesečno. Ko je OpenSea nastal, so bili NFT-ji še v povojih in nišna dobrina. V javno zavest so začeli pronicati v začetku leta 2021, leto pozneje pa so dosegli vrh priljubljenosti. OpenSea se je nekaj časa kopal v denarju, nato pa se je situacija hitro poslabšala. Konec leta 2022 so bili NFT-ji le še svoja bleda senca, izgubljala pa je tudi kriptovaluta ether, v kateri je OpenSea še leta 2022 hranil večino sredstev. Potem je udaril še SEC.
[st.slika 74836]
V Riu de Janeiru se je davi končala 17. mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike (IOAA), ki jo je zaznamovalo slovensko zmagoslavje. Enako kot lani je absolutno 1. mesto in zlato medaljo osvojil Peter Andolšek (Gimnazija Bežigrad), s čimer je postal najboljši slovenski tekmovalec na mednarodnih olimpijadah iz znanja vseh časov. Osvojil je tudi nagrado za najboljši dosežek na teoretičnem delu tekmovanja.
Slovensko ekipo so sestavljali še Žan Arsov (Gimnazija Bežigrad), ki je osvojil 9. mesto in prav tako zlato medaljo. Aleš Rus (Gimnazija Bežigrad) in Žiga Vučajnk (I. gimnazija v Celju) sta prejela srebrni medalji, Patricia Király (Gimnazija Bežigrad) pa je osvojila pohvalo. To je rekordni izkupiček slovenske zasedbe, ki se je s tem dosežkom uvrstila med pet najboljših držav na svetu. Tekmovalo je 236 dijakov iz 53 držav.
Slovenija je na tej olimpijadi tradicionalno odlična, saj je leta 2017 vso konkurenco premagal tudi Aleksej Jurca. Z letošnjimi dosežki ima Slovenija skupno že sedem zlatih medalj, 15 srebrnih medalj in 17 pohval. To je osupljiv dosežek, saj se tekmovanja Slovenija udeležuje šele od leta 2013. Prihodnje leto bo olimpijada v indijskem Mumbaju. Slovensko ekipo bo izbirala DMFA na podlagi državnega tekmovanja in dodatnega izbirnega postopka.
[st.slika 74835]
Nekdanji šef raziskav v OpenAI, Ilya Sutskever, ustanavlja družbo Safe Superintelligence Inc., katere deklarirani namen je razvoj napredne strojne inteligence brez komercialnih pritiskov.[st.slika 74717]
Ko smo lansko jesen spremljali kaotičen izgon - in nato vrnitev - Sama Altmana iz OpenAIja, je bil eden od glavnih akterjev dogajanja Ilya Sutskever, vodja raziskav v podjetju. Po tem ko je bil sprva eden glavnih pobudnikov Altmanovega odhoda, se je kmalu pokesal in pomagal organizirati njegovo vrnitev. Toda čeprav sta takrat na površini za silo zgladila spore, je bilo presneto očitno, da je zaupanje med ključnima človekoma v OpenAI nepopravljivo porušeno. Sutskever je bil pripadnik stare garde, ki je zagovarjala počasnejši razvoj zavoljo višje varnosti - in na račun tržne uspešnosti; v ta namen je nenazadnje OpenAI tudi pomagal ustanoviti. Altman narekuje trenutno paradigmo podjetja, po kateri morajo dobavljati tržno uspešne izdelke, saj naj bi bili zgolj na takšen način zmožni pokrivati stroške razvoja novih generacij algoritmov, ki skokovito rastejo, saj za trening modelov potrebujejo na desettisoče (Nvidiinih) čipov. Ko je Sutskever maja letos naposled zapustil OpenAI, ni to presenetilo nikogar.
Ker gre za človeka, ki je bistveno sodeloval pri razvoju področja umetne inteligence, kot ga poznamo danes - med drugim je bil soavtor ključnega algoritma konvolucijskih nevronskih mrež, AlexNeta, se govorice o njegovi nadaljnji poti vse odtlej niso umirile. Tudi tu je razplet pravzaprav pričakovan: Sutskever ustanavlja približno takšno podjetje, kakršno je bilo OpenAI v svojih rosnih časih. Družba Safe Superintelligence Inc. (SSI) se bo po uvodni objavi na spletni strani sodeč ukvarjala z razvojem strojne superinteligence, in sicer "brez motenj s strani tržnikov", torej pritiskov glede razvoja stvarnih izdelkov. Pri ustanovitvi sodelujeta Daniel Levy, kolega iz OpenAI, in pa Daniel Gross, ki je med leti 2013 in 2017 vodil razvoj strojnega učenja v Applu.
Možakar ne pojasnjuje, kakšno finančno zaledje podjetje ima, oziroma kako bo zagotovil njegovo dejansko neodvisnost, se je pa v intervjuju za Bloomberg kanec bolj razgovoril glede ciljev razvoja. Kot je razvidno že iz imena, ekipa ne bo ciljala zgolj na človeku primerljivo strojno inteligenco (AGI - artificial general intelligence), kamor stremijo denimo v OpenAI, temveč želijo neposredno do varne superinteligence, se pravi entitete, ki je še znatno sposobnejša od človeka, a pod njegovim nadzorom, oziroma v sozvočju s človekom. "Pri tem se ne bomo ustavljali na vmesnih točkah," vehementno pravi Sutskever. Vsekakor sila ... pogumne namere, ki so v stroki že sprožile več posmehljivih odzivov. Nenazadnje niti človeških vrst inteligence ne poznamo spodobno in tudi bombastične najave industrije glede AGI so še vedno nekje visoko v oblakih.
Štirinajst let po tem, ko je Slovenija postala sodelujoča članica Evropske vesoljske agencije in osem let po pridruženem članstvu, bo postala polnopravna članica. Slovenija je včeraj podpisala sporazum o članstvu z ESA, po njegovi ratifikaciji pa bo to tudi postala. Slovenija bo 23. polnopravna članica.
Slovenija je leta 2016 postala pridružena članica, leta 2020 pa je podpisala novi dogovor o okrepljenem sodelovanju, ki je vseboval določbo, da lahko po preteku petletnega obdobja postane polnopravna članica. Sporazum sta podpisala slovenski premier in generalni direktor ESA Josef Aschbacher. Poudarila sta, da je Slovenija v zadnjih dveh desetletjih močno napredovala, aktivno sodelovala in pomembno prispevala k programom agencije. Trenutno so v orbiti trije slovenski sateliti. V sektorju vesoljske tehnologije aktivno deluje več kot 40 malih in srednjih podjetij. Leta 2023 je Slovenija pripravila nacionalno strategijo na tem področju.
Članstvo v ESA prinaša obveznosti in prednosti. Letna članarina se bo v prihodnjih letih povišala s 500.000 evrov na 1,7 milijona evrov. Bodo pa sedaj slovenska podjetja, institucije in strokovnjaki lahko sodelovali v programih, do katerih sedaj niso mogli. To sta temeljni tehnološki raziskovalni program ter znanstveni program. Slovenski strokovnjaki pa bodo sodelovali v telesih agencije. Pričakujejo se tudi posredni učinki, saj bodo slovenska podjetja bolj prepoznavna in bodo lažje sodelovala s partnerji iz drugih držav v vesoljskem sektorju. V minulih osmih letih so slovenska podjetja z EA podpisala 114 pogodb v vrednosti 42,1 milijona evrov.
[st.slika 74716]
Tržna kapitalizacija Nvidie je včeraj presegla vrednost 3,34 bilijona dolarjev, s čimer je prehitela Microsoft. S tem je postala največje podjetje na borzi, merjeno po tržni kapitalizaciji. Na drugem mestu je Microsoft z vrednostjo 3,32 bilijona dolarjev, sledi pa Apple s 3,27 bilijona dolarjev. Te vrednosti se seveda spreminjajo, ko tečaji delnic rastejo ali padejo, zato se lahko vrstni red hitro zamenja. A za zdaj je Nvidia uradno največja.
Nvidiine delnice zadnji dve leti hitro rastejo, k čemur je odločilno prispeval razmah umetne inteligence. Za uporabo in pripravo modernih modelov so ključni čipi, ki jih izdeluje Nvidia. Povpraševanje bistveno presega ponudbo, poslovni rezultati podjetja pa rušijo rekorde. V zadnjem četrtletju je bil dobiček 629 odstotkov višji kot leto pred tem. Rast cene delnice je zato pričakovana, dasiravno se pojavljajo bojazni, da je delnica že precenjena in da prihodnji dobički tako silovite rasti ne bodo upravičili.
Nvidia je najbolj eksplozivna delnica izmed sedmerice velikih, ki je odgovorna za levji delež rasti ameriških boznih trgov. V letu dni je pridobila 174 odstotkov in je z naskokom najboljši član indeksa S&P500. Tudi zato so pred dvema tednoma izvedli razcep delnic v razmerju 1:10, da je trgovanje lažje tudi za male vlagatelje, čeprav danes moderni posredniki že ponujajo nakup deležev delnic.[st.slika 74715]
Telemach bo kupil T-2, so sporočili iz družb Telemach Slovenija in Garnol. Podjetji sta podpisali pogodbo o nameri za prodajo in nakup vsaj 98,06-odstotnega deleža v T-2. Naslednji korak bo temeljiti pregled T-2, nato pa bosta podjetji podpisali tudi dejansko pogodbo o nakupu deleža. Pridobiti morata še soglasje regulatorja.
Dogajanje naj bi bilo hitro, saj pričakujejo podpis končne pogodbe v naslednjih tednih. S tem se bo T-2 izognil stečaju, ki ga je zahteval SDH. Prvi narok za sodišče v Ljubljani razpisali za ta četrtek. SDH trdi, da mu T-2 dolguje 65 milijonov evrov, medtem ko T-2 pravi, da gre za zlorabo stečajnega postopka.
Telemach je dejal, da si bodo s tem zagotovili nadaljnji razvoj in povečanje omrežja. Trdijo, da bodo imeli končni kupci in gospodarstvo znatne koristi. Iz T-2 pa so dejali, "da je prišlo do poslovne odločitve, da T-2 s Telemachom začne novo obdobje razvoja, da bi zagotovili še intenzivnejši razvoj podjetja".
Trg telekomunikacij se s tem v Sloveniji konsolidira in v prihodnosti bi lahko pristali tudi pri zgolj dveh velikih operaterjih. Trenutno so na trgu pomembni igralci Telekom Slovenije, A1 in Telemach. A1 je v prihodnosti že razmišljal o prevzemu T-2, a se to ni zgodilo. Ob tem povejmo, da je A1 del Telekom Austria, Telemach pa United Group. In United Group je naprodaj.
[st.slika 73827]
Končalo se je mrtvo obdobje, ki je trajalo od konca maja in ko si ni bilo možno izposojati slovenskih e-knjig. Tedaj je namreč ugasnila Beletrinina rešitev Biblos, naslednik COBISS Ela pa še ni bil nared. Sedaj je napočil trenutek, ko lahko spet pridemo do slovenskih e-knjig. A postopek je vse prej kot uporabniku prijazen.
Najprej povejmo, da čeprav se sistem imenuje COBISS Ela, se tako ne imenuje nobena aplikacija. To je ime za zaledni sistem, ki ga vzdržuje IZUM in v katerega so povezane knjižnice. Člani knjižnic pa si lahko e-knjige v slovenščini izposodijo kar prek običajnega COBISS-a. Berejo jih lahko le na e-bralnikih, ki imajo nameščen Android, saj potrebujejo aplikacijo Cantook by Aldiko. To pa med drugim pomeni, da so na suhem ostali vsi lastniki kindlov in kobov. Res, zelo neprijetna situacija, potem ko je Kobo deloval v Biblosu.
Člani knjižnic si torej e-knjige izposojajo v COBISS+ ali mobilni verziji mCOBISS. Izposodimo si lahko največ pet e-knjig, ki morajo imeti proste izvode. To seveda ni tehnična omejitev, temveč komercialna. Za zdaj ima sistem veliko porodnih krčev. Izposojanje je možno le iz knjižnice, katere član smo, ne pa iz vseh slovenskih knjižnic, ki so v sistemu COBISS. Medknjižnična izposoja torej za e-knjige ne deluje, pa čeprav bi lahko bila le klik oddaljena. Ker imajo knjižnice omejene pravice za e-knjige, se lahko zgodi, da do knjige ne moremo, ker je že preveč izposojena. Zdi se torej, da je nekdo želel vse papirne omejitve preslikati v digitalni svet.
[st.slika 74697]
Vietnam ima te dni težave z mednarodno povezljivostjo, saj so poškodovani trije od petih podmorskih kablov, ki državo povezujejo z ZDA, Evropo in Azijo. Vietnamska tiskovna agencija poroča, da to predstavlja resne težave pri zagotavljanju povezave do mednarodnega interneta. Skupna kapaciteta vseh petih kablov je v normalnih razmerah 62 Tb/s. Ni še jasno, ali so poškodovani kabli popolnoma neoperativni ali zgolj delno.
V Vietnamu imajo težave z internetno povezljivostjo večkrat. Letos je to že drugi delni izpad, lani pa je krajši čas odpovedalo vseh pet kablov. To pot so prizadeti kabli IA, ki je odpovedal v soboto, ter Asia Pacific Gateway (APG) in Asia-Africa-Europe-1 (AAE-1), ki sta že dlje časa poškodovana. Normalno pa delujeta AAG in SMW-3. Prav tako je aktivna še lokalna povezava (TVH) do Tajske in Hongkonga.
Vietnam seveda ni otok, zato tudi ob izpadu vseh petih kablov (oziroma šestih) preostanejo kopenske povezave, ki pa v normalnih razmerah nosijo manjši del prometa in niso sposobne prevzeti celotnega prometa.[st.slika 74714]
OpenAI je sporočil, da je njihov upravni odbor dobil novega člana. Podjetju se je pridružil upokojeni Paul M. Nakasone, ki je bil med aktivno kariero general v ameriški vojski in kasneje direktor NSA. Prav tako je bil direktor US Cyber Commanda in Central Security Service. V OpenAI bo Nakasone tudi član novoustanovljenega Odbora za varnost (Safety and Security Committee). Odbor presoja varnost prihajajočih modelov, nato pa upravnemu odboru predlaga priporočila, ki so tudi javno objavljena.
V upravnem odboru so že Adam D’Angelo, Larry Summers, Bret Taylor in Sam Altman, od marca letos pa še Sue Desmond-Hellmann, Nicole Seligman, in Fidji Simo. Edward Snowden je v objavi na X-u zapisal, da je OpenAI snel maske in da je to še en razlog, zakaj podjetju ne bi smeli nikakor zaupati.
Prav tako so v podjetju zaposlili dva nova vodilna uslužbenca. Sarah Friar, ki je dotlej delal kot finančna direktorica v Nextdoorju in Squaru, bo postala nova finančna direktorica. Novi produktni direktor pa bo postal Kevin Weil, ki je bil v preteklosti Twitterju, Facebook in Instagramu.
[st.slika 74712]
Microsoft je sporočil, da bo funkcija Recall zamudila. Že ob najavi je bila precej kontroverzna, saj bi imela dostop do vsega dogajanja na računalnik, da bi nam nato s tem znanjem pomagala umetna inteligenca. Zamisel ni slaba, a je odprla kopico varnostnih vprašanj in pomislekov o zasebnosti, zato je Microsoft ta teden umaknil predogledno verzijo Windows 11 24H2 z Recallom in napovedal korenito prenovo za več varnosti. Sedaj pa bodo Recall za neznano obdobje prestavili.
To pomeni, da v torek, ko se bodo pojavili računalniki s Copilotom+, Recalla ne bo. Ta bo na voljo šele kasneje, in sicer ga bodo združljivi računalniki dobili z nadgradnjo prek Windows Update. Microsoft ni povedal, kdaj se ima to zgoditi. Iz najave, da bo Recall v okviru Windows Insider Programa na voljo v naslednjih tednih, pa lahko sklepamo, da bo trajalo vsaj nekaj mesecev.
Računalniki s Copilotom+ bodo torej prihodnji teden dobili: prevode z Live Caption, Advanced Windows Studio Effects, Cocreator v Slikarju in Image Generator v Slikah. Glavna novost, od katere smo pričakovali največ, pa bo torej zamudila.[st.slika 74711]
Včeraj je Apple organiziral svojo tiskovno konferenco, ki jo imenujejo Worldwide Developers Conference in na kateri predstavijo prihajajoče novosti. Te so bile to pot programske narave: iOS 18 in iPadOS 18, macOS Sequoia, VisionOS 2, Apple Passwords, WatchOS 11, posodobitve za AirPods in tvOS, umetna inteligenca in Siri.
Začnimo z novim operacijskim sistemom iOS 18, ki bo po novem podpiral tudi slovenščino, o čemer smo že pisali. Poleg tega prinaša še številne druge novosti, denimo prilagoditev domačega zaslona (postavitev aplikacij, spremembe barv, osvetlitve) in nov videz nadzornega središča. Po novem bo možno tudi pošiljati sporočila prek satelitov, elektronsko pošto bo možno filtrirati po kategorijah. Stikom bomo lahko odslej pošiljali denar, posamezne aplikacije pa bo možno zakleniti, tako da bo za njihovo uporabo treba ponovno potrditi identiteto uporabnika. Številne spremembe bodo doletele tudi iPadOS 18 med njimi na primer aplikacija računalo (da, iPad je nima!).
Pomembne novosti se obetajo na področju umetne inteligence. Siri bo dobila dostop do OpenAI-jevega ChatGPT, ki bo za končne uporabnike brezplačen. Siri bo uporabnika vprašala, ali želi pomoč ChatGPT, kar bo vgrajeno v iOS 18, iPadOS 18 in macOS Sequoia. Hkrati bo imela možnost preveriti, ali si ChatGPT izmišljuje. Morda se v prihodnosti pridruži še Googlov Gemini, a za zdaj je prvi partner OpenAI. Hkrati bo imela Siri vgrajeno tudi Apple Intelligence, ki bo na primer popravljala vpisane stavke, odgovarjala na vprašanja in imela dostop do več aplikacij hkrati. Tudi zunanje aplikacije bodo lahko dobile dostop do Siri. Seveda vsi nestrpno pričakujemo preizkus Apple Intelligence, ki bo na primer ustvarjala slike, pomagala pri načrtovanju, pošiljala opomnike in iskala po napravi.
Še ena zelo pomembna novost je VisionOS 2, s katero želi Apple rešiti Vision Pro, ki ni naletel na najboljši sprejem pri kupcih. Vision Pro med drugim prihaja v Francijo in Nemčijo 12. julija. Novi operacijski sistem bo pretvarjala običajne slike v takšne, ki so primerne za Vision Pro, dodal nove geste za upravljanje, podpiral ultraširoke zaslone in dodal način za potovanje (Travel Mode).
[st.youtube RXeOiIDNNek]
Ni se še polegel prah o Microsoftovem novem pomočniku Recallu, pa je Microsoft že napovedal korenite spremembe in začasno umaknil zadnjo predogledno verzijo operacijskega sistema. Po prvih predlogih bi Recall redno snemal dogajanje na računalniku, vključno z zaslonskimi posnetki in pritiski tipk, in to shranjeval na disk, od koder bi nam potem laže odgovarjal na vprašanja. Zamisel je dobra, a pojavljala so se vprašanja o varnosti in zasebnosti.
Microsoft je zato napovedal, da bo Recall v primerjavi s prvo verzijo pošteno spremenil. Varnost bodo okrepili na več načinov. Prvi, tako rekoč ničti pogoj za zaščito, je zavedanje o njegovem obstoju. To bodo dosegli tako, da bo uporaba odslej prostovoljna in izrecno odobrena. Recall bo privzeto izključen, za uporabo pa ga bomo morali sami aktivirati (opt in). To je pomembno, da ne bo tekel v ozadju neveščih uporabnikov.
Druga pomembna novost je varovanje podatkov. Ti bodo seveda shranjeni lokalno, za uporabo pa bo vsakokrat nujna aktivacija z Windows Hello (torej PIN, prstni odtis ali prepoznavanje obraza). Podatki bodo shranjeni v šifrirani bazi SQLite in se ne bodo nikoli pretakali v kakršenkoli oblak. Za uporabo pa bo tako ali tako nujen računalnik, ki bo imel procesor s podporo zanj, torej z vgrajenim NPU ustrezne zmogljivosti. Takšni so za zdaj le Qualcommovi Snapdragoni X Elite in X Plus, v prihodnosti pa pričakujemo še Intelove in AMD-jev procesorje.
Hkrati je Microsoft, ki je zagotovil, da bodo vse novosti na voljo že v naslednji predogledni verziji, obstoječo umaknil. Iz kanal Release Preview so odstranili verzijo Windows 11 24H2, kar je precej pomenljivo. Gre za zadnji kanal pred uradno izdajo, uradno pa niso razkrili razloga za umik. Pravijo le, da gre za začasno odločitev, ki bo v naslednjih tednih odpravljena. Kdor je umaknjeno verzijo že naložil, jo seveda še vedno lahko normalno uporablja.[st.slika 74709]
Apple bo naposled podprl slovenski jezik v svojem operacijskem sistemu iOS, je videti iz predoglednih verzij nove različice. V iOS 18, ki bo predvidoma izšel septembra, bo namreč na voljo prevod v slovenščino. Zakaj tako dolgo niso dodali našega jezika, uradno ni jasno, saj so na primer hrvaščino podpirali že vrsto let. Prevod v nov jezik je za Apple zanemarljiv strošek, a so si v podjetju bržkone izračunali, da brez slovenščine ne izgubljajo skoraj nič uporabnikov. Vemo pa, zakaj je Apple sedaj naš jezik vendarle dodal.
V to ga je prisilila država. Aprila letos je bila sprejeta novela zakona o javni rabi slovenščine, ki med drugim zahteva, da morajo operacijski sistemi in uporabniški vmesniki omogočati izbor slovenščine in črkovanja v tem jeziku. Določbe se bodo začele uporabljati v 18 mesecih po sprejetju zakona, zato je Apple pohitel in podporo dodal. Slovenščina bo na voljo tudi v iPad OS 18.
Do sprejetja novela zakona Slovenija ni uspela izpogajati prevoda. Kljub pozivom, tudi v Evropskem parlamentu, je Apple ostal gluh. A zakonska prisila je podjetja sedaj vendarle predramila. Zakon si ni namenjen zgolj proti Applu, čeprav gre v konkretnem členu zakona za enega največjih zavezancev. Enaka določila bodo morali spoštovati tudi vsi ostali ponudniki, od Microsofta, ki je Windows prevedel že pred tremi desetletji, do novejših igralcev. Slovenščina je tudi uradni jezik Evropske unije.[st.slika 74708]
Ni presenetljivo, da Nvidiin tržni delež na področju grafičnih čipov še naprej strmo raste, saj povpraševanje poganja predvsem uporaba za tehnologije umetne inteligence. V minulem četrtletju se je Nvidiin tržni delež povišal za osem odstotnih točk in dosegel 88 odstotkov. V minulem četrtletju je njen tržni delež znašal 80 odstotkov, leto pred tem pa 84 odstotkov.
AMD-jev tržni delež je padel na 12 odstotkov, Intelov pa je z zaokrožitveno napako vred pod enim odstotkom. V Jon Peddie Research sicer ugotavljajo, da se trg grafičnih kartic vede neobičajno vse od recesije leta 2007. Sprva so ga izkrivljale kriptovalute, nato je povpraševanje podivjalo zaradi pandemije covida in zapiranja ljudi v domove, sedaj pa razvoj umetne inteligence terja astronomske količine računske moči - po navadi Nvidiine. Pričakovali, da bo prodaja vsem proizvajalcem v drugem kvartalu leta padla, a letošnje napovedi niso take.
Nvidia je letos prehitela Amazon in Google, merjeno s tržno kapitalizacijo. Njeni poslovni rezultati pa so še vedno rekordni četrtletje za četrtletjem. V zadnjem so zabeležili 262-odstotno rast, delnica podjetja pa je trikrat višje kot lani.
[st.slika 74707]
V Mariboru se obeta še en superračunalnik, potem ko so pred štirimi leti začeli uporabljati HPC Vega. Novi superračunalnik naj bi stal 100 milijonov evrov, od česar bo polovico zagotovila država, drugo polovico pa bodo predstavljala nepovratna evropska sredstva. Postavili ga bodo na dobrih 3000 kvadratnih metrov velikem zemljišču, ki so ga prodale Dravske elektrarne Maribor za okrog 900.000 evrov. Iz hidroelektrarne Mariborski otok bo zagotovljeno napajanje z električno energijo, odvečno toploto pa bodo uporabljali za ogrevanje mariborskih gospodinjstev.
Novi superračunalnik bo stal poleg stavbe Dravskih elektrarn Maribor na Obrežni ulici. Stavba naj bi bila dokončana do leta 2026, njen lastnik pa bo ARNES. V pritličje bodo postavili superračunalnik zunanjega uporabnika, v višje nadstropje pa podatkovni center in manjši superračunalnik. Superračunalnik bo na voljo tako akademskim uporabnikom, denimo mariborski univerzi, kakor tudi zasebnim uporabnikom proti plačilu. Uporabljali ga bodo za različne namene, od umetne inteligence do obdelave podatkov iz opazovanja vesolja. Podrobnosti še niso znane.[st.slika 74706]
Robinhood Markets, ki upravlja priljubljeno istoimensko trgovalno platformo, bo prevzel kriptomenjalnico Bitstamp. Za podjetje bo odštel 200 milijonov dolarjev, s čimer bo konkuriral Binanceu in Coinbasu, ki sta dve najbolj uveljavljeni imeni v kriptosvetu. Prevzem bo končan v prvi polovici prihodnjega leta.
Bitstamp sta ustanovila Slovenca Damian Merlak in Nejc Kodrič, ki sta ga leta 2018 polovico prodala za približno 200 milijonov dolarjev. Podjetje je tedaj kupil holding NXMH, ki je v lasti južnokorejskega NXC, a ne v celoti. Delež je obdržal tudi Nejc Kodrič, pa tudi nekateri drugi zgodnji investitorji, denimo sklad Pantera.
Robinhood pa poznamo po trgovalni platformi Robinhood, ki omogoča trgovanje tako s klasičnimi vrednostnimi papirji kakor tudi kriptožetoni. Bitsamp je zanj privlačen predvsem zaradi več kot 50 licenc in dovoljenj za trgovanje s kriptovalutami po celem svetu, posebej popularen pa je v Evropi in Aziji. Bitstamp ima sedež v Londonu in pisarne v Sloveniji, Singapurju, Luksemburgu in New Yorku.
[st.slika 74705]
Ljubiteljem vesoljskih poletov so pri SpaceXu v četrtek popoldne pripravili prav posebno predstavo, kajti četrti preizkusni polet celovite rakete Starship je postregel s trilerjem, ki še lep čas ne bo pozabljen.[st.slika 74703]
Preizkusni poleti polne različice rakete Starship, ki jo sestavljata istoimensko vesoljsko plovilo in pa njegova nosilna raketa Super Heavy, so vselej razburljiva paša za oči. Kot vemo, pri SpaceXu k raketnemu inženiringu pristopajo na načine, ob katerih bi starejše Nasine strokovnjake udarila kap, saj dajejo prednost hitrosti preizkušanja pred varnostjo in zanesljivostjo, kar botruje stalnim ognjenim kroglam, predvajanim v prenosih v stvarnem času. Za četrti preizkusni polet so se denimo odločili odstraniti dve od ploščic toplotnega ščita na Starshipu in za povrh eno zamenjati s tanjšo, da bi tako pridobili več podatkov o občutljivosti plovila na tovrstne defekte. Do sedaj se jim je ta strategija kar obrestovala; čeprav je prvi polet neslavno grdo poškodoval izstrelišče in končal v ognjenih zubljih še pred ločitvijo nosilne rakete in plovila, so odtlej z vsakim naslednjim beležili stalen napredek.
To se je zgodilo tudi v četrto, čeprav je usoda odprave vmes visela na presneto tanki nitki. Raketa se je z izstrelišča v teksaški Boca Chici pognala v četrtek, ob 14.50 popoldne po našem času. Začetek poleta ni minil povsem brez napak, saj je eden od motorjev Raptor kmalu odpovedal, toda ostalih 32 je poskrbelo, da misija ni bila v nevarnosti. Po tako imenovani vroči ločitvi Starshipa od Super Heavyja je nosilna raketa v loku poletela do višine 100 kilometrov in se usmerila nazaj proti površju. Sledil je prvi od novih mejnikov, kajti Super Heavy je odvrgel težak spojni obroč (hot-stage ring), s katerim je bil pričvrščen na plovilo, s čimer je spremenil težišče, da je bil pri pustu bolj stabilen. Prijem so "na horuk" iznašli v zadnjih mesecih in z njim skušali odpraviti težave s stabilnostjo, ki so botrovale uničenju rakete pri prejšnjem testu. Zamisel je očitno delovala, kajti Super Heavy se je z 12 motorji približno sedem minut in pol po vzletu mehko spustil v morje Mehiškega zaliva.[st.slika 74704]
Toda prava drama je gledalce spletnega prenosa šele čakala. Starship je najprej mirno dosegel hitrost blizu orbitalni in se 47 minut po vzletu usmeril nazaj proti tlom, s ciljem nadzorovanega pristanka. Da vse ne bo šlo po maslu, je postalo jasno na slabih 60 km višine, ko je odletela prva od zaščitnih keramičnih ploščic na spoju trupa z zakrilcem. Toda kar bi starejša vesoljska plovila že obsodilo na kruto smrt, tokrat Starshipu ni prišlo do živega in gledalci so zaprepadeno opazovali, kako je plovilo nadaljevalo pot v enem (velikem) kosu, navzlic temu, da je material vztrajno odpadal in se je pod kožopričela kazati ogrodna struktura zakrilca. Brez dvoma prizor, ki se bo zapisal v anale vesoljskega inženiringa in ki je pretežno posledica dejstva, da je Starship napravljen iz jekla in ne aluminija. Plovilo je kalvarijo dejansko preživelo v dovolj dobrem stanju, da se je uspelo nad površjem postaviti v pokončni položaj in kot raketa pred njim simulirati mehak pristanek na vodi Indijskega oceana.
S tem so konstruktorji hkrati poskrbeli za nepozaben prenos, kakor tudi bistven napredek projekta. Toda do končnega uspeha jih kljub temu loči še veliko truda. Raketo Super Heavy namreč nameravajo ob pristankih loviti z napravo na izstrelilnem stolpu in ne vemo še, kako natančna je bila tokrat pri ciljanju točke na tleh. Tudi s ščitom na samem plovilu bo očitno še dosti dela. Peti preizkus bi lahko izvedli že v roku dveh mesecev.
Pri Intelu so na Computexu ponudili prvi globlji vpogled v prihajajočo generacijo procesorjev za prenosnike, Lunar Lake, ki se v določenih elementih vrača v bolj ustaljene tirnice od Meteor Laka, spet drugod pa gre povsem po svoje.[st.slika 74701]
Podobno kot pri AMDju in Nvidii, so se tudi pri Intelu na svoji Computexovi predstavitvi močno osredotočali na umetno inteligenco, oziroma prepričevanje, da jo njihova strojna oprema poganja najhitreje (kratek video povzetek). Toda za tehnološke navdušence je bil vendarle najbolj zanimiv prvi resen vpogled v arhitekturo Lunar Lake, naslednico aktualnega Meteor Laka, se pravi čipov za prenosne računalnike, ki naj bi bili nared jeseni, oziroma širše na voljo v predprazničnem času. Meteor Lake je za Intel in širše v mnogočem prelomna tehnologija in Lunar Lake je zanimiv pokazatelj, kje so se inženirji odločili napraviti korak nazaj, kje pa oditi še dlje, saj se pristopa v nekaterih elementih bistveno razlikujeta. Pod črto pa je bržkone najbolj udaren detajl tisti, da bo te procesorje v celoti izdeloval tajvanski TSMC, medtem ko so pri Meteor Laku čiplet z računskimi jedri še izdelovali znotraj hiše.
[st.youtube 5imrulocDlY]
To namreč za seboj potegne vrsto drugih značilnosti čipov Lunar Lake. Medtem ko so meteor laki zgrajeni iz štirih čipletov, imajo njihovi nasledniki zgolj dva: računskega, v katerem tiktakajo vsa procesorska jedra, GPU, NPU ter dekodirniki videa, in pa novi "platform controller tile", z vhodno-izhodnimi funkcijami. Prvi je napravljen v procesu N3B, drugi v N6, vnovič ju povezuje napreden način spajanja v dveh nadstropjih, Foveros. Tako se inženirji vračajo k bolj klasični zasnovi čipa, pri čemer odpade tudi samosvoja tretja stopnja računskih jeder v meteor lakih, LPE. Po drugi plati je takoj opazen delovni pomnilnik, pričvrščen na samo pakiranje, s čimer gre Intel po Applovi poti, kar je bilo mogoče pričakovati. Rama bo pri prvi generaciji lunar lakov lahko do 32 GB LPDDR5X, zaenkrat pa ni videti, da bi ga bilo mogoče povečevati z dodatnimi paličicami, zato bomo uporabniki obsojeni na kapaciteto, ki bo prišla s procesorjem.[st.slika 74702]
Še en povsem pričakovan element je močno zrejena enota NPU, ki naj bi tokrat po Intelovi dikciji zmogla 48 TOPS (INT8). To se pravi, malenkost več od Qualcommovih snapdragonov X Elite/Plus, pa malenkost manj od AMDjevih prihajajočih Ryzenov AI, predvsem pa zadosti za Microsoftov standard Copilot+ PC. Bolj zanimivo za klasične uporabnike pa je prenovljeno izrisovalno vezje, kajti gre za prvo različico arhitekture Battlemage, torej druge generacije tehnologije Arc Xe, ki jo v Intelu sedaj naravnost imenujejo Xe2. Izvedba v lunar lakih naj bi bila kar okoli 50 odstotkov hitrejša od tiste v predhodnikih, kar naj bi bil dejansko prispevek prav toliko hitrejših izrisovalnih enot, zato bo zanimivo videti, ali se bo doprinos prevedel tudi v primerljivo zmogljive diskretne kartice Arc, ki jih bomo slej ko prej videli na tej osnovi.
Odsotnost jeder LPE gre predvsem na račun dejstva, da so nova E-jedra Skymont že sama po sebi močno osrediščena okoli želje po čimvečji varčnosti, medtem ko naj bi bila po zmogljivostih primerljiva z aktualnimi E-jedri Crestmont. Nova P-jedra, Lion Cove, naj bi po drugi plati predhodnike prehitevala za okoli 14 odstotkov, toda obenem ne podpirajo več hyperthreadinga. V Intelu tako še vedno iščejo ravnotežje med rastjo splošne zmogljivosti in pa varčnostjo ter osredotočenostjo na specifične naloge, kot je strojno učenje, kar je tudi posledica vstopa Qualcomma na področje zmogljivih prenosnikov. Na papirju pa zaenkrat ne vzbuja preveč optimizma podatek, da bodo šle konfiguracije lunar lakov zgolj do 4P+4E, medtem ko gre aktualna generacija do 6P+8E+2LPE. Ni presenetljivo, da na tokratni predstavitvi ni bilo na voljo neposrednih primerjav med čipi in zanimivo bo videti, kako nameravajo v Intelu naprave pozicionirati na trgu. Na zmogljivo različico novih arhitektur bo treba čakati do Arrow Laka, o katerem več izvemo jeseni.
Nvidijina Computexova predstavitev je tokrat minila brez večjih najav; z eno izjemo: arhitekturo Rubin, ki bo nasledila Blackwell.[st.slika 74700]
Kdor je bil od Jensena Huanga pričakoval, da bo na Computexu 2024 v svoji značilni usnjeni jakni iz pečice potegnil novega geforca, je bil tokrat razočaran. Glavnino predstavitve je sestavljal vnovičen povzetek truda, ki ga zeleni velikan potroši za razvoj infrastrukture za poganjanje strojnega učenja, od vsakovrstnih orodij za generativne algoritme do platform za nadzor robotov. To se sklada z govoricami, da bomo od novih igričarskih kartic letos bržda videli zgolj paradnega RTX 5090, medtem ko bo glavnina družine RTX 50 prispela prihodnjo pomlad. Geforci so bili tokrat pravzaprav še najbolj prisotni ob promociji iniciative RTX AI PCs, s katero želijo v podjetju očitno ukrasti nekaj vetra iz jader Microsoftu in tamkajšnjemu standardu Copilot+ PC, oziroma spomniti, da so zmogljive grafične kartice še vedno precej hitrejše od enot NPU, ko gre za poganjanje generativnih algoritmov. V tem okviru so najavili Project G-Assist, veliki jezikovni model, ožje usmerjen v pomoč igralcem iger. Ti bodo lahko tekstovno ali glasovno poprosili asistenta za pomoč, če se jim bo zataknilo, sistem pa bo sam zajel položaj v igri in na tej podlagi svetoval z možnimi rešitvami. Trenutno zaganjajo demo preizkus.
[st.youtube pKXDVsWZmUU]
Za nekaj razburjenja pa je nato vendarle poskrbela presenetljiva najava platforme Rubin, ki bo zamenjala arhitekturo Blackwell ... čeprav te sploh še niso lansirali, saj prispe šele v prihodnjih mesecih. Huang je priznal, da mu je malo nerodno, da najavlja tako v prihodnost, takšna odločitev pa je verjetno posledica dejstva, da si v podjetju želijo partnerje in stranke prepričati, da imajo odločno in robustno začrtan razvoj tehnologije, ter da posledično pri noriji okoli umetne inteligence ne gre za balonček, ki bi lahko kmalu počil. O Rubinu tako pravzaprav še ne vemo kaj dosti, razen omembe, da bo uporabljal pomnilnik HBM4 in vodilo NVLink 6 s prepustnostjo 3600 GB/s. Kot je za Nvidio zadnje čase značilno, bo obstajal tudi superčip, kjer bo Rubin spojen z Armovim procesorjem, tokrat seveda z imenom Vera. Tako bo imel superčip ime Vera Rubin, po sloviti Američanki, ki je poskrbela za več prebojev v astronomiji. Mimogrede; za aktualni superčip, Grace Hopper, so ravno pognali množično proizvodnjo.
Rubin prispe leta 2026, medtem ko nas prihodnje leto čaka pomladitev Blackwella, z nazivom Blackwell Ultra, ki bo temeljila na novejšem proizvodnem procesu. To pomeni, da pri Nvidii s tem odkrito stopajo na razvojno pot po načelu tik-tak, ki ga je svojčas populariziral Intel in kjer si izmenično sledijo generacije z novo arhitekturo in pa tiste z novim proizvodnim procesom. Huang pravi, da bodo na ta način dostavljali nove serije izdelkov za superračunalnike, oziroma oblak, vsako leto. Ali to pomeni podobno strategijo tudi za geforce, še ne vemo.
Pred dvema mesecema smo pisali o uspehih na področju presajanja organov živali v ljudi (ksenotransplantacija), med katerimi sta tudi dve uspešni presaditvi prašičjih ledvic v človeka. Danes noben izmed transplantatov ne deluje več, razlogi pa so različni in za zdaj ne kaže, da bi bili povezani s samo presaditvijo. Eden izmed bolnikov je umrl, drugemu so morali ledvico odstraniti zaradi težav s srcem.
Richard Slayman, ki je prejel prvo prašičjo ledvico, je umrl dva meseca pozneje. Ledvico so mu presadili 16. marca v Massachussetsu, v začetku maja pa je umrl. Iz bolnišnice so sporočili, da ni nobenih indicev, da bi bila njegova smrt povezana s presajenim organom. Presaditev so bili izvedli, ker so se pri dializi zaradi odpovedi ledvic pojavljali zapleti, saj so v njegovih venah nastajali strdki. Presaditev je te težave odpravila, a ni šlo vse po načrtih. Teden dni po presaditvi so opazili prve znake zavračanja, zato so ga začeli zdraviti in težavo odpravili.
Druga bolnica pa je bila Lisa Pisano, ki je aprila prejela prašičjo ledvico in priželjc. Poleg tega so ji vstavili še umetno srce. Priželjc pa so ji presadili, da ledvice ni bilo treba gensko spreminjati v tolikšni meri kot pri prvem pacientu. Namesto 69 genetskih sprememb so izvedli le eno, presajeni priželjc pa je preprečeval zavrnitev. Sedaj so ji prašičjo ledvico odstranili, ker je začela pešati. Razlog je bil prenizek pretok krvi, kar je posledica delovanja črpalke namesto srca. Zato je funkcija ledvice začela upadati, na koncu pa so bila tveganja zaradi prejemanja imunosupresivov večja od koristi zaradi presajenje ledvice. Lisa Pisano zato spet hodi na dializo.
[st.slika 74699]
Konec maja je prenehala delovati storitev Biblos, ki je članom slovenskih knjižnic omogočala izposojo slovenskih knjig. Platformo je vzdrževala Založba Beletrina, ki pa letos ni uspela doseči dogovora s slovenskimi knjižnicami o financiranju delovanja platforme. Stroški so ocenjeni na 150.000 evrov, zato se je Biblos poslovil. Beletrina pravi, da so prvih pet mesecev storitev financirali sami, sedaj pa tega ne zmorejo več. Biblos bo sicer še na voljo za člane NUK-a.
V Biblosu je bilo na voljo 7500 knjig, večinoma slovenskih. Platformo je uporabljalo 10 odstotkov članov knjižnic. Naslednik Biblosa bo COBISS Ela, ki bo začela delovati 17. junija. Gre za novi državni portal, ki ga vzpostavlja mariborski IZUM. Po drugi strani pa Beletrina vzpostavlja produkt Beletrina Digital, ki bo v osnovni različici stal devet evrov na mesec, v dražji pa 14 evrov na mesec. Osnovna verzija vsebuje dobrih 3000 e-knjig v slovenščini in nekaj tujih jezikih ter 2000 zvočnih knjig. Dražja verzija ima še filme, avtorske prispevke in podcaste.
Ključno vprašanje za uporabnike pa je - poleg velikosti zbirke - podpora napravam. Za zdaj ne kaže, da bi platformi podpirali Kindle in Kobo, kar predstavlja problem, saj gre za najpopularnejši znamki e-bralnikov. V navodilih za COBISS Ela piše, da potrebujemo Cantook by Aldiko za mobilne naprave in Thorium Reader za delovne postaje, ali pa operacijski sistem Android, kamor namestimo Cantook.[st.slika 74697]
Pred 25 leti je tedanji naivni internet močno razburkala izdaja programa Napster, ki je omogočil deljenje avtorsko zaščitenih vsebin na nikoli dotlej videni ravni. Prvega junija 1999 je izšla prva javno dostopna verzija Napsterja, ki je širšo javnost seznanila s formatom mp3. Iznajdba iz leta 1993, ki se je tedaj zdela tehnično zanimiva, a obrobna inovacija, je revolucionirala dojemanje piratstva, konzumiranje glasbe in se danes zrcali v milijarde dolarjev težki industriji pretočnih vsebin.
Format mp3 je prvikrat omogočil digitalni zapis glasbe, ki je brez opaznega znižanja kakovosti bistveno stisnjen. Zgoščenke je bilo možno stisniti v nekaj deset megabajtov, hkrati pa je postalo možno skladbe prenašati po internetu. Naslednji mejnik je bil kanal w00w00 na IRC-u (na omrežju EFnet), kjer so se zbirali nadebudni programerji. Med njimi je bil tudi Shawn Fanning, ki se je prijavil z vzdevkom Napster. Njegov cilj je bil preprost, a velikopotezen: ustvariti omrežje računalnikov, kjer bi lahko delili datoteke in ustvarili veliko bazo. Konkretno: glasbe.
Leta 1999 je tedaj komajda polnoletni Fanning izdal prvo verzijo Napsterja, ki je eksplodirala v popularnosti. Glasbena industrija, ki je tedaj z izdajanjem zgoščenk kovala visoke dobičke in žela visoke marže, se je znašla v škripcih. Vrstili so se izredni sestanki, Napster je grozil, da bo uničil njihovo zlato kokoš. Število uporabnikov Napsterja je raslo in leta 2001 doseglo 26 milijonov, hkrati pa so se kopičile tudi tožbe. RIAA je uspela doseči začasno odredbo za prepoved delovanja omrežja in dve leti po izidu je Napster najprej začasno, nato pa trajno izdihnil, potem ko se je poravnal v večmilijonskih procesih. Kasneje so ga nasledili Kazaa, Grokster, Morpheus, LimeWire in drugi. Tudi ti so bili kratkega veka, saj ima danes protokol za distribuirano deljenje datotek jasnega zmagovalca: torrent.
Založbe pa so ugotovile, da so ljudje pripravljeni plačati tudi za digitalno distribucijo. Medtem ko se prodaja skladb v digitalni obliki nikoli ni zares uveljavila, so pretočne storitve zadetek v polno. Danes se večina glasbe posluša tako.[st.slika 74698]
Spotify je danes sporočil, da bo prihodnji mesec podražil naročniške pakete. Zadnja podražitev se je zgodilo lanskega julija, letos pa bo na vrsti še ena. Osnovni paket bo v ZDA po novem stal 12 dolarjev mesečno (doslej 11), družinski 20 dolarjev (doslej 17) in tandemski 17 dolarjev (doslej 15). Povišanja utemeljujejo z nadaljnjim investiranjem in inovacijami na področju funkcionalnosti in uporabniške izkušnje. Uporabnike bodo o spremembi obvestili osebno - torej z elektronsko pošto, ko bodo dobili tudi možnost preklica naročnin, če se ne strinjajo s podražitvami. Brezplačna verzija sicer ostaja enaka in brezplačna.
Lani je Spotify dražil, ko so dražili tudi njegovi konkurenti. Letos tovrstnega pritiska nima, poizkuša pa prvič v zgodovini poslovati z dobičkom. Spotify sicer s podražitvami nabere več denarja, a predstavljajo dvorezen meč, ker ima v številnih pogodbah zapisan delež prihodkov, ki ga mora nameniti založbam za odkup avtorskih pravic. Povišanje naročnin zato neposredno poveča odhodke.
Spotify si letos prizadeva poslovati z dobičkom. V ta namen so tudi v minulih letih uvedli številne nove storitve, od avdioknjig do podcastov, a nikoli niso zares osvojili velikih množic. Številni uporabniki niso le indiferentni, temveč izrecno zahtevajo zgolj glasbo. Spotify je v preteklosti kakšno četrtletje sicer že sklenil z dobičkom, celega leta pa še ne. Odkar je Spotify na borzi, so interesi seveda precej jasnejši.
V Sloveniji osnovna naročnina ostaja pri 6,5 evra, tandemska pri devetih evrih in družinska pri 11 evrih.
[st.slika 74695]
Google je pomotoma na Githubu objavil interne dokumente, ki pojasnjujejo oziroma dokumentirajo delovanje iskalnega algoritma. Njihovo avtentičnost je potrdil, posebej zanimivo pa je, da so bili objavljeni pod licenco Apache 2.0. Kdorkoli jih je videl in prenesel, ima torej trajno, svetovno, neekskluzivno, neodplačno, nepreklicno pravico do uporabe. Dokumenti so zato sedaj brezplačno dostopni marsikje.
Večinoma gre za dokumentacijo. Čeprav dokumenti niso popoln opis iskalnega algoritma, hkrati pa za razumevanje terjajo poznavanje delovanja algoritma, je skupnost iz njih razbrala že marsikaj. V njih je na primer 2596 modulov in 14.014 atributov (funkcionalnosti). Vse to vpliva na razvrščanje strani pri iskanju, med njimi pa je tudi nekaj funkcij, katerih obstoj je v preteklosti Google izrecno zanikal. Parameter Navboost na primer meri tudi, kako dolgo obiskovalci ostanejo na strani, potem ko jo obiščejo. Google precej teh podatkov dobi iz svojega brskalnika Chrome.
V algoritmu je tudi precej ročnega popravljanja, tako da so nekatere strani na posebnih seznamih, ki jih uvrščajo višje, druge pa so namenoma utišane. To je bilo posebej aktualno med pandemijo. Nad novimi razkritji so posebej navdušeni - in do neke mere tudi ogorčeni - strokovnjaki za optimizacijo strani (SEO), ki že leta ugibajo in preizkušajo, kako strani rangirati čim višje. Vsega vseeno ne bodo izvedeli, saj iz dokumentov niso razvidni ponderji. Morda vsi parametri sploh niso vključeni v rangiranje.
[st.slika 74694]
AMD je na začetku letošnjega Computexa po pričakovanjih naznanil kopico prihajajočih čipov, na prvem mestu tiste na novi arhitekturi Zen 5, katerih prvi primerki naj bi prispeli že prihodnji mesec.[st.slika 74691]
Večina trenutno aktualnih procesorjev in grafičnih kartic vseh velikih proizvajalcev je bila lansirana v letih 2022 in 2023, zato nas letošnjo jesen ter prihodnjo pomlad čaka menjava generacij - in ta se običajno prvič najavi na junijskem sejmu Computex v Tajpeju. Privrženci rdečega tabora bodo tokrat sicer pogrešali nove igričarske radeone, toda pri AMDju so namesto tega objavili novosti v praktično vseh ostalih vejah izdelkov (krajši video povzetek). Začenši s težko pričakovanimi procesorji za namizne računalnike in prenosnike na temelju novih jeder tehnologije Zen 5. Pri velikih škatlah jih predstavlja linija Ryzen 9000, ki je navzlic nekaterim pomladanskim govoricam precej neposredna nadgradnja aktualnih ryzenov 7000. Četverica izdelkov se v številu jeder in taktih skorajda povsem pokriva s predhodniki, na čelu s paradnim konjem, 16-jedrnim Ryzenom 9 9950X, in to kljub prehodu na rahlo izboljšan proizvodni proces TSMC N4. Pospeški tako prihajajo prvenstveno iz naslova izboljšav v samih jedrih, ki naj bi prinesle okoli 16-odstotno rast zmogljivosti glede na prejšnjo generacijo. Novi procesorji se bodo razumeli z aktualnimi matičnimi ploščami s podnožjem AM5, toda obenem bomo dobili še takšne na dveh novih čipovjih, X870 in X870E. Zaenkrat je videti, da bo njihova glavna novost predvsem zajamčena podpora USB 4.0 in Wi-Fi 7. O cenah pri AMDju še ne govorijo, kar je sicer klasika za Computex, toda rahlo nenavadno v luči dejstva, da naj bi se izdelki v trgovinah tokrat znašli že julija in ne šele jeseni, kot se je sprva šušljalo. Tako se lahko v roku poldrugega meseca nadejamo še ene AMDjeve tiskovke.
[st.youtube MCi8jgALPYA]
Bolj ambiciozni so bili tokrat pri snovanju prenosniških čipov, linije s kodnim imenom Strix Point. Doslej je bila glavna značilnost tovrstnih procesorjev, ki jih pri AMDju že dolgo imenujejo APU, zmogljivo vgrajeno grafično vezje, ki je tudi tokrat (trenutno) najmodernejšega tipa, RDNA 3.5. Toda poslej bo najbolj kričeča stvar na oglasnih pamfletih očitno NPU, torej segment za pospeševanje strojno učenih algoritmov. V Strix pointih naj bi po AMDjevi dikciji dosegal kar 50 TOPS zmogljivosti, kar je več kot očiten odgovor na Microsoftovo zahtevo po 40 TOPS v enotah NPU njihovega standarda prenosnikov Copilot+ PC, ki so ga v Redmondu najavili pred dvema tednoma. Ker je TOPS resnici na ljubo precej dvoumno merilo, saj je odvisno od izbrane podatkovne natančnosti, bo treba AMDjevo metriko še preveriti, toda ne glede na to gre za več kot 3-kraten skok v zmogljivostih NPU glede na njihovo prejšnjo generacijo in s tem kazalec učinka norije, ki so jo sprožili veliki jezikovni modeli.[st.slika 74692]
Družino bodo zaštartali z dvema primerkoma čipov, Ryzenom AI 9 HX 370 in Ryzenom AI 9 365. To seveda pomeni novo prenovo poimenovanja, ki bo navadne uporabnike skoraj gotovo spravljalo v slabo voljo, medtem ko je v glavah vodilnih bržkone vse logično - če je Intel pred meseci lansiral linijo Ultra 200, potem mora AMD po vsej sili poslati na trg nekaj s "300" v imenu, mar ne? Pikre pripombe na stran, oba procesorja sta na papirju videti zelo vabljiva, predvsem po zaslugi števila jeder, kajti prvi jih ima 12, drugi 10, kar je za AMDjeve APUje novost. Velja pa omemba, da gre pri več kot polovici teh jeder za varčnejše primerke Zen 5c, torej AMDjevo različico jeder vrste E(fficiency), prvenstveno razvito za strežniške čipe. Toda po drugi plati je treba poudariti, da razkorak z večjimi jedri tu ni tako velik kot pri Intelu s tamkajšnjimi P- in E-jedri. Zen 5c ima elemente preprosto nagnetene bolj skupaj, zaradi česar so frekvence nižje, pa odstranjenega nekaj medpomnilnika; razen tega je funkcionalnost enaka kot pri običanih jedrih Zen 5, vključno s typerthreadingom. Tudi naprave s temi čipi naj bi uzrli že prihodnji mesec.
Tretja večja najava se je dotikala pospeševalnikov strojnega učenja za strežnike in superračunalnike v liniji Instinct. Pozneje letos prispe prenovljena različica aktualne serije MI300X, to je MI325X, katere glavna noviteta je pomnilnik HBM3E. Ta se od starejšega HBM3 razlikuje tako v višini taktov kot prostornosti, pri AMDju pa bodo za svoje čipe tokrat izkoristili predvsem drugega od naštetih elementov, saj bo kapaciteta zrasla s 192 na 288 GB. Po dveh letih so predstavili tudi nov razvojni načrt svojih velikih pospeševalcev strojnega učenja, ki je jasen odraz skokovitega povpraševanja po takšni strojni opremi, saj nameravajo nove serije dostavljati vsako leto. V 2025 nas tako čaka Instinct MI350, ki bo neposredna nadgradnja, osnovana na prehodu na TSMCjev proizvodni proces N3. Leto zatem naj bi videli še korenito prenovo same arhitekture (CNDA Next), z družino MI400.[st.slika 74693]
Ob robu se je nahajala še kopica drugih objav. Za trenutek so pokazali prve strežniške epyce naslednje generacije, s kodnim imenom Turin, ki bodo lahko vsebovali kar do 192 jeder Zen 5c. Inženirji bodo veseli grafičnih kartic Radeon Pro W7900 v shujšani različici Dual Slot, katerih očitna ideja je, da jih bo mogoče v ohišje zbasati čim več. In nazadnje: lansirali so tudi dva čipa družine Ryzen 5000, z namenom podaljševanja življenjske dobe podnožja AM4, ki je še vedno vabljiva izbira na najnižjem delu trga.
Ta mesec bo začel Google ukinjati podporo za razširitve Manifest V2 v svojem brskalniku, o čemer smo obširno pisali lani. Kljub ugovorom razvijalcev in uporabnikov je že dlje časa jasno, da se bo Manifest V2 poslovil v korist naslednika Manifesta V3. Odmikal se je le datum, a tudi tega je sedaj konec.
Uporabniki najnovejših verzij brskalnika, ki sodelujejo v programih Beta, Dev in Canary, bodo že v naslednjih dneh dobili obvestila, da se podpora za Manifest v2 izteka. Najbolj prizadeti so seveda vtičniki, ki blokirajo oglase. Ti imajo v režimu Manifest v2 popoln nadzor nad nalaganjem strani in lahko počnejo karkoli želijo, torej tudi blokirajo vse. Pod Manifestom v3 pa bo to drugače, saj bodo brskalniku lahko le predlagali, kaj naj stori pri izrisu. Z vidika preprečevanja napadov MITM je to pozitivno, medtem ko bo blokiranje oglasov sedaj manj učinkovito oziroma predvsem prepuščeno na milost in nemilost Googlu. Ta ob tem poudarja, da ima novi API chrome.declarativeNetRequest več kot 330.000 statičnih pravil in 30.000 dinamičnih, ki jih lahko avtorji adblockov uporabljajo za preprečevanja prikaza oglasov. A še vedno - vse to deluje po Googlovi milosti.
Google pojasnjuje, da bodo sedaj začeli izpisovati opozorila, Manifest v2 pa bodo prenehali podpirati v nekaj mesecih. Do prihodnjega junija pa ga bo mogoče uporabljati, kjer imajo podporo ExtensionManifestV2Availability. [st.slika 74268]
Izstrelitev Boeingovega Starlinerja je bila v soboto tik pred zdajci odpovedana in prestavljena vsaj do srede. V orbito bi ga bili morali poslati v soboto ob 18.25 po srednjeevropskem poletnem času, a so slabe štiri minute pred vklopom motorjev odštevanje ustavili. Nedeljskega okna niso niti lovili, naslednje pa se bo zgodilo v sredo ob 16.52.
Na krovu plovila sta bila astronavta Butch Wilmore in Suni Williams, ki bi ju bila doletela čast, da kot prva poletita s Starlinerjem. To bosta poizkusila v sredo, ko bo Starliner odletel v nizko orbito, da se bo kapsua nato spojila z Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Na krovu ISS bosta astronavta kakšen teden dni, nato pa se bosta vrnila v Novo Mehiko ali Arizono. S tem bo Starliner postal drugo operativno plovilo v ameriški floti, ki lahko v orbito vozi ljudi.
V vesolje bi ga morala poslati raketa Atlas V, ki jo izdeluje United Launch Alliance. A prav raketa je bila razlog za odpovedi izstrelitve, zato bodo sedaj tehniki natančno preverili, kaj se je zgodilo. Za zdaj kaže, da se eden izmed treh računalnikov ni dovolj hitro zagnal, zato so iz varnostnih razlogov ustavili odštevanje. Ena izmed kartic je povzročila šestsekundni zamik, dasiravno se je sistem nato zagnal. Sedaj bo sledilo praznjenje goriva in natančen pregled.
Če izstrelitev v sredo ne bo uspela, bo zamik še daljši. Treba bo namreč zamenjati akumulatorje na Atlasu V, ki imajo omejen rok trajanja. To bo vzelo dodatnih 10 dni.
[st.slika 74690]
Kitajsko plovilo Chang'e 6 je v noči s sobote na nedeljo (ob 0.23 po srednjeevropskem času) uspešno pristalo na oddaljeni strani Meseca, v depresiji South Pole-Aitken Basin. Izstrelili so ga 3. maja, čez tri tedne pa se bo vrnilo na Zemljo. Če bo šlo vse po načrtih, bo na Modri planet pripeljalo prve vzorce kamin z oddaljene strani Meseca.
Oddaljena stran Meseca je vedno obrnjena proč od Zemlje, ker sta telesi zaradi plimskih sil zaklenjeni na celoštevilske večkratnike obhodnih dob. Z drugimi besedami z Zemlje vedno vidimo isto stran Meseca, zato lahko oddaljeno stran opazujemo le posredno s posnetki plovil. Prav tako je otežena tudi komunikacija, ki mora biti od tam posredna. Zaradi tega so kontrolirani pristanki na tisti polovici Meseca zahtevni. Kontrolirano so doslej tam pristali le Kitajci, in sicer s plovilom Chang'e 4 pred petimi leti. Njegov naslednik Chang'e 5 je testiral prevoz kamenja nazaj na Zemljo, a z bližnje strani Meseca.
Chang'e 6 je drugo plovilo, ki je uspelo pristati na oddaljeni strani. Po kroženju okrog satelita se je nato sonda spustila proti površju, kjer nekaj časa lebdela na višini 100 metrov, nato pa se previdno spustila. Pri tem je uporabljala avtonomni sistem za zaznavanje ovir. Za komunikacijo z Zemljo je skrbel satelit Queqiao-2.
Naslednje tri dni bo Chang'e 6 nabiral kamenje. Nabrati želi dva kilograma vzorcev, ki se bodo 25. junija vrnili na Zemljo. Analiza bo podala dodatne odgovore na vprašanje, kako nastajajo planeti. Prve analize bodo izvedli Kitajci, nato pa še mednarodna raziskovalna skupnost. Kitajska želi do leta 2030 na Mesec poslati človeka, ZDA pa do leta 2026.[st.slika 74689]
V soboto, 15. junija, vabljeni v Računalniški muzej, kjer se obeta pestro dogajanje ob Poletni muzejski noči!
Od 18:00-24:00 si boste tako lahko brezplačno ogledali našo stalno in gostujočo razstavo, pa tudi zunaj na
ploščadi pred Muzejem pri na novo pridobljenem legendarnem Kiosku K67 bo živahno - odvijala se bo namreč
Retro tržnica - že 2. Retro Gaming Kupi/Prodaj/Menjaj dogodek v Sloveniji. Za razstavljalce je na voljo še
nekaj prostih miz - pohitite sprijavo!
Z vesoljskim teleskopom James Webb (JWST) so odkrili in posneli galaksijo JADES-GS-z14-0, ki je z naskokom najbolj oddaljena znana galaksija doslej. Galaksija je na posnetku stara pičlih 300 milijonov let, merjeno od velika poka. Istočasno so odkrili še njeno sestrsko galaksijo JADES-GS-z14-1, ki je skoraj enako oddaljena. Galaksiji so opazili oktobra lani in januarja letos v programu JADES (JWST Advanced Deep Extragalactic Survey), v katerem proučujejo dogajanje v zelo mladem vesolju, le nekaj sto milijonov let po nastanku.
Ob odkritju je raziskovalce presenetila predvsem svetlost galaksije, zato so bili sprva skeptični, da je res tako oddaljena. Z instrumentom NIRSpec na teleskopu (Near-Infrared Spectrograph) so že lanskega januarja izmerili, da je rdeči premik galaksije približno 14. Hkrati so odkrili še sestrsko galaksijo, s katero sta bili videti dovolj blizu, podobno kot en objekt. Šele ko so oktobra lani še z instrumentom NIRCam (Near-Infrared Camera) galaksijo opazili še enkrat, so lahko z večjo gotovostjo potrdili, da je rdeči premik res velik. Po podrobnejšem opazovanju letošnjega januarja so potrdili, da ima JADES-GS-z14-0 rdeči premik 14,32, kar je precej več od dosedanjega rekorda 13,2 za JADES-GS-z13-0.
Nova galaksija v premeru meri okrog 1600 svetlobnih let, večino svetlobo pa so ustvarjale mlade zvezde in ne padanje snovi v supermasivno črno luknjo. Galaksija ima torej maso več sto milijonov naših Sonc, kar je za tako zelo mlado galaksijo neverjetno veliko. Opazovanja z instrumentom MIRI (Mid-Infrared Instrument) pa so pokazala, da sta v galaksiji prisotna vodik in kisik, kar je še en zanimiv rezultat. Kisik nastane šele pozneje v življenjskih ciklih zvezd, torej so v omenjeni galaksiji že tedaj obstajala zvezdna trupelca.
[st.slika 74687]
Po zgledu EU in ZDA, kjer morajo biti rezultati javno financiranih raziskav tudi javno dostopni, bo sedaj še Japonska uvedla načela odprte znanosti. Prihodnje leto bodo morali biti članki, ki jih objavijo japonski raziskovalci, brezplačno dostopni tudi v institucionalnih repozitorijih. Na ta način želijo izboljšati dostopnost, trajnost in sledljivost izsledkov. Poleg člankov bodo v repozitorijih shranjeni tudi vsi pridobljeni raziskovalni podatki.
Na Japonskem bodo vzpostavili 10 milijard jenov težak sklad (58 milijonov evrov), s katerim bodo standardizirali obstoječe institucionalne repozitorije. Izmed 800 japonskih raziskovalnih inštitucij jih namreč že več kot 750 uporablja svoje. Prav tako je na Japonskem od leta 2022 na voljo strežnik za deljenje rokopisov Jxiv, ki deluje podobno kot arXiv, a ga pozna le petina raziskovalcev.
Zanimivo je, da se je Japonska odločila za pragmatično rešitev zelenega odprtega dostopa. Javno odklenjeni bodo rokopisi, kot so sprejeti v objavo, a brez končnega stavljenja in oblikovanja. Zeleni odprti dostop je bistveno cenejši, saj ga založniki često omogočajo brezplačno, medtem ko je zlati odprti dostop - brezplačna dostopnost končnega odstisa članka - predraga in tudi za Japonsko na državnem nivoju neizvedljiva. Stroški (APC) so namreč že sedaj visoki in letno rastejo povprečno za 4,3 odstotka. S sprejeto rešitvijo pa bodo na Japonskem omogočili, da bodo raziskovalci še vedno objavljali v poljubih revijah, hkrati pa bodo spoštovali načela odprte znanosti.
Na Zahodu je podobne cilje zasledovala kOAlicija S in kasneje še številni drugi mehanizmi za pregledno in sodelovalno razširjanje rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela. V Sloveniji prav tako imamo repozitorije za objavo rokopisov, denimo DIKUL, vzpostavljajo pa se tudi institucionalni sistemi za arhiviranje podatkov.[st.slika 74686]
V Nemčiji ima še vedno velika večina podjetij telefakse, marsikod pa jih celo še redno uporabljajo. Več kot štiri petine nemških podjetij jih še uporablja, od tega tretjina pogosto ali zelo pogosto. Šele sedaj pa se je nemški parlament odločil, da sami ne bodo več uporabljali telefaksov. Do konca meseca jih bo bundestag zamenjal z elektronsko pošto (ki jo seveda že uporabljajo).
Še pred petimi leti je bil telefaks v nemškem parlamentu ključno orodje. Poslanci so na primer poslanska vprašanja vladi zastavljali prek telefaksa, pri čemer je bil eden izmed argumentov tudi veljavnost. Enako veljalo tudi za vsa druga opravila, na primer razne predloge, zahtevke in podobno. Natisnjen in podpisan dokument, ki so ga poslali po faksu, je imel pravno veljavnost, elektronska sporočila pa tedaj še ni. Da se bodo lahko znebili telefaksov, so morali najprej popraviti zakonodajo.
Parlament seveda ni edina nemška institucija, ki se še vedno močno naslanja na staro tehnologijo. Tudi v vojski so telefaksi pomembne naprave, nad čimer zavezniki niso navdušeni. Mednarodni denarni sklad pa je Nemčijo že večkrat opozoril, da morajo zmanjšati obseg papirne birokracije in se hitreje digitalizirati.
[st.slika 74685]
Pred slabim mesecem dni smo izvedeli za enega največjih spodrsljajev, ki se je primeril Googlu. Iz tedaj nepojasnjenih razlogov so pobrisali celoten profil avstralskega pokojninskega sklada UniSuper, ki je imel v Google Cloudu shranjene svoje podatke. Njihova obnovitev je trajala dva tedna, saj so se izbrisali tudi na drugih lokacijah, ki so bile sinhronizirane z Google Cloudom. Situacijo je pomagala rešiti varnostna kopija, ko jo je imel sklad pri drugem ponudniku in ni bila neposredno povezana v Google Cloud. Sedaj vemo, kaj je šlo narobe.
Google se je s pepelom posul že tedaj, sedaj pa so razložili malce več. Za težavo, ki ni k sreči prizadela nobene druge stranke in se sedaj ne more več ponoviti, je odgovoren Google. Njegovi zaposleni so storili hudo napako, ko si pri nastavljanju GCVE (Google Cloud VMware Engine) eno izmed ključnih polj pustili prazno. Sistem je to interpretiral, kot da je račun časovno omejen, po preteku zakupa pa je podatke preprosto pobrisal. Ob tem so pojasnili, da je šlo za manipulacijo z orodjem za administracijski dostop, zato sistem ni vprašal po potrditvi ali podatkov prestavil v kakšno mapo za kasnejši izbris. Preprosto se je izbrisalo vse.
Napaka se je primerila že lani, a je ostala neodkrita. V ozadju pa je tiktakala ura, ki je odštevala eno leto, kolikor je privzeto trajanje pogodb za določen čas. Leto pozneje je sistem pobrisal podatke, ne da bi kogarkoli o tem obvestil, saj je bil izbris posledica nastavitev v sistemu in ne uporabniškega zahtevka. Google je za rešitev zagate potreboval štirinajst dni, še toliko časa pa so izvajali analizo in pisali odziv. Zagotovili so, da se to ne more več zgoditi. Nauk zgodbe za vse uporabnike pa ni nič kaj posebej nov: oblak je le računalnik nekoga drugega. Za varnostne kopije smo odgovorni sami, ena pa ni nobena.[st.slika 74684]
V ZDA se nadaljujejo tožbe proti vodilnim v propadli kriptomenjalnici FTX, čeprav so njenega ustanovitelja in direktorja Sama Bankman-Frieda že obsodili. Ryan Salame, ki je skupaj z Bankman-Friedom vodil podjetje, je bil obsojen na 90 mesecev zapora. Salame se je izrekel za krivega v več točkah obtožnice, in sicer načrtovanja nezakonitih donacij političnim strankam, prevare zvezne volilne komisije in vodenja nelicencirane plačilnega posrednika.
Salame je bil med leti 2019 in 2021 eden izmed direktorjev podružnice FTX Digital Markets na Bahamih. Poleg Caroline Ellison, Nishada Singha in Garyja Wanga je bil eden izmed vodilnih v podjetju. Tožilstvo mu je očitalo, da je tesno sodeloval z Bankman-Friedom, da je vedel za njegove nezakonite aktivnosti in da je zavajal ameriške banke. Prav tako je skupaj z Bankman-Friedom in Nishadom Singhom načrtoval prikrite donacije političnim organizacijam na način, ki bi prikril vpletenost Bankman-Frieda, a z namenom izboljšanja njegove položaja v Washingtonu. Nezakonito je doniral več kot deset milijonov dolarjev.
Poleg zaporne kazni so mu zasegli za šest milijonov dolarjev premoženja, še pet milijonov pa mora vrniti. Njegova obramba je sicer predlagala zgolj 18-mesečno kazen, saj da je prvi opozoril bahamske oblasti ne nepravilnosti, tožilstvo pa je želelo kar 10 let zaporne kazni. [st.slika 74683]
Z zornega kota obiskovalcev tehničnih forumov in računalniških navdušencev se zdi, kot da je umetna inteligenca vseprisotna in da velike jezikovne modele uporablja domala vsakdo. Resnica je precej drugačna, v raziskavi ugotavljata Reuters Institute in Univerza v Oxfordu. Povprašali so 12.000 ljudi iz šestih držav in ugotovili, da le nekaj odstotkov ljudi vsakodnevno uporablja umetno inteligenco. Ni presenetljivo, da so najbolj navdušeni uporabniki mladi med 18. in 24. letom starosti. Javno zanimanje je torej precej manjše od buma, ki ga slišimo v medijih.
V raziskavi so sodelovali anketiranci iz Argentine, Danske, Francije, Japonske, Velike Britanije in Združenih držav. Med njimi jih v ZDA umetno inteligenco redno uporablja sedem odstotkov anketiranih, drugod pa še manj. V Franciji in Veliki Britaniji na primer zgolj dva odstotka, na Japonskem pa en odstotek. Približno četrtina ljudi sploh še ni slišala za nobeno tovrstno orodje, drugi pa so največkrat slišali za ChatGPT, ki mu sledita Gemini in Copilot. Med mladimi jih je dobra polovica vsaj poizkusila ChatGPT, med starejšimi od 55 let pa je takšnih zgolj 16 odstotkov.
Največji ljudi, 28 odstotkov uporabnikov, je umetno inteligenco uporabilo za ustvarjanje vsebin. Približno četrtina jo je uporabljala za pridobivanje informacij, le pet odstotkov pa za seznanjanje z novicami in nedavnimi dogodki. Javnost pričakuje, da bo v prihodnosti umetna inteligenca vplivala na vse sektorje, a so mnenja o etičnosti uporabe različna. Medtem ko polovica ljudi zaupa znanstvenikom in zdravnikom, da jo bodo uporabljali odgovorno, je za medije in družbena omrežja ta delež precej nižji.[st.slika 74682]
Strojni odgovori, ki jih v Googlovem iskalniku postreže z Geminijem podprta tehnologija AI Overviews, so v preteklem tednu postali predmet posmeha širom spleta, saj pogosto halucinirajo.[st.slika 74681]
Sredi maja so pri Googlu na dogodku I/O 2024 predstavili vrsto novosti na temelju Geminija, svoje osrednje platforme generativnih algoritmov. Med njimi AI Overviews, dodatek k običajnim rezultatom svojega iskalnika, ki postreže z jedrnatim generiranim odgovorom na podlagi dosegljivih spletnih vsebin, kakršnih smo zadnje čase vajeni od pogovornih botov. V dneh po prireditvi so pričeli tehnologijo postopno lansirati za uporabnike čez Lužo ... in ti so hitro naleteli na milo rečeno nenavadne in zabavne odgovore ter predloge, ki jim jih je iskalnik vrnil. Med množico hecnih idej iskalnika so trditve, da v ligi NBA igrajo psi, da je Barack Obama musliman, ali da so imeli nekateri ameriški predsedniki po ducat diplom. Največ razburjenja pa je upravičeno povzročil napotek, da naj na pico dodamo nekaj lepila, če nam sir prehitro spolzi z nje. Vir za to zamisel je 11 let star shitpost z Reddita, za nameček spod prstov avtorja z nadimkom fucksmith.
Pikri jeziki so takoj pripomnili, da je to rezultat februarske sklenitve sodelovanja med Googlom in Redditom, toda problematika je v splošnem globoka in resna, saj grobo potrjuje kritike, da so veliki jezikovni modeli še preveč nezanesljivi, oziroma si preveč zmišljujejo, da bi bili nared za tako pomembno nalogo, kot je spletno iskanje. Ironično je Googlov direktor Sundar Pichai ravno nekaj dni pred tem v intervjuju za Verge priznal, da na problem haluciniranja še nimajo dobrega odgovora - pa so funkcijo kljub temu lansirali. To kaže na splošno naravnanost področja v smeri tveganja zaradi strahu, da bi konkurenca nemara dobila prednost; vse pa gre na račun uporabnikov, ki dobijo dostikrat netočne, občasno pa celo nevarne odgovore. Da sistemska rešitev še ne obstaja, kaže tudi poročanje, da morajo v podjetju sedaj neprimerne odgovore odstranjevati na roko, medtem ko sami zatrjujejo, da so takšni odgovori redkejši in "se pojavljajo ob neobičajnih vprašanjih".
Kritiki opozarjajo, da prigoda izpostavlja dejstvo, da bistvenega napredka v zmogljivostih velikih jezikovnih modelov nismo videli vse od nastopa GPT-4. Še vedno ogromno halicinirajo, ne znajo ločiti šal od resnih trditev in niso nič boljši v logičnih problemih. Vsaj kar se tiče AI Overviews, nam jih Google v Evropi še ne vsiljuje, v ZDA pa so že našli kopico načinov, kako se funkcije v brskalniku znebiti.
Avstrijska hekerska skupnost in CCC Dunaj organizirajo hekerski tabor Håck-ma’s Castle. Tabor bo ob koncu poletnih počitnic, med 28.8. in 1.9.2024 na gradu Ottenschlag v spodnji Avstriji.
Tabor je namenjen vsem entuziastom iz področja računalništva in elektrotehnike. Dogodek je neprofiten in ga v celoti organizirajo prostovoljci. Namen tabora je izmenjava idej, zanimivih projektov, izmenjava znanja, skupno eksperimentiranje in povezovanje z drugimi hekerji iz sosednjih držav. Aktivnosti se bodo izvajale v notranjih prostorih gradu Ottenschlag in zunaj na tabornem prostoru pred gradom. Spanje je na voljo v lastnem šotoru na tabornem prostoru, na voljo pa je tudi manjše število sob v grajskem poslopju.
https://www.youtube.com/watch?v=gb7-UcMu_lo
Redna cena tabora je 161€, možno pa je zaprositi tudi za znižano ceno oz. t.i. "friends ticket" na kontakt@hack-mas.at s pripisom "friends ticket". Če je to dogodek za vas, si priskrbite vstopnico kar takoj. Več informacij je na voljo na spletni strani Tabora.
Drugi podobni tabori po Evropi so 🇬🇧 Electromagnetic Field, 🇩🇰 Bornhack, 🇩🇪 Chaos Communication Camp in 🇳🇱 May Contain Hackers.
[st.slika 74664]
Špekuliralo se je, da bi lahko GPT-5 dobili že letos poleti, a trenutno nič ne kaže na to. Ravno nasprotno, saj so iz OpenAI sporočili, da so pravkar začeli trening novega modela, ki bo nasledil GPT-4. Prihajajoči GPT-5 se je torej začel uriti, kar bo trajalo več mesecev, morda tudi leto dni. Tudi ko bo trening končan, pa GPT-5 ne bo takoj romal na splet. Pred tem ga morajo temeljito preizkusiti in preveriti, da ne počne (preveč) neumnosti, nato pa prilagoditi za končno uporabo. To vključuje tudi blokado določenih poizvedb, ki so neprimerne za širšo rabo zaradi etičnih ali zakonskih omejitev ali pa zgolj v neskladju s politiko podjetja. Po zelo optimističnem scenariju to izid postavlja v sredino leta 2025.
Ali Sam Altman govori res govori o GPT-5 ali pa morda celo o njegovem nasledniku, ne vemo. Označil ga je kot "frontier model", kar označuje sposobnejši model od trenutnih. Končni cilj podjetja je seveda ustvariti splošno umetno inteligenco (AGI), ki se bo kosala z ljudmi na vseh področjih, a do tja še malce manjka. Da pa končni cilj ne bi prevzel sveta in nas pahnil v Matrico, so v OpenAI ustanovili novi odbor za varnost (Safety and Security Committee), ki ga vodijo Bret Taylor (predsednik podjetja), Adam D'Angelo, Nicole Seligman in Sam Altman (direktor), v njem pa bodo še drugi člani, denimo Aleksander Madry, Lilian Weng, John Schulman, Matt Knight, and Jakub Pachocki. Odbor bo presojal varnost prihajajočega modela, nato pa bo upravnemu odboru podal priporočila, ki bodo tudi javno objavljena.
Pričakovanja od novinca so velika, saj se trenutno zdi, da je GPT-4 postrgal vse lahko dostopne sadeže. Tudi Claude Opus in Gemini 1.5 Pro sta približno enako zmogljiva, kar zastavlja vprašanje, ali je s trenutnimi pristopi možno bistveno dlje. Če bo GPT-5, bo odgovoril kar sam. Dotlej pa se lahko tolažimo z dejstvom, da je tudi GPT-4o od minulega tedna brezplačno na voljo vsem. Konkurenca pa ne zaostaja.
[st.slika 74679]
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) je bilo lani med vsemi prodanimi avtomobili več kot polovica športnih terencev (SUV), kar je nov rekord. Ob tem so opozorili, da so ta vozila pomemben dejavnik k povečevanju izpustov ogljikovega dioksida iz prometa. K celotnemu lanskemu povečanju izpustov so prispevala kar 20 odstotkov, s čimer pomembno poslabšujejo podnebno krizo.
Prodaja SUV-ov se je lani povečala za 15 odstotkov, medtem ko je prodaja manjših avtomobilov zrasla za pičle tri odstotke. Ob tem IEA poudarja, da je glavni razlog za povečevanje prodaje SUV njihovo dojemanje kot statusni simbol in bolj udobna vozila, kar proizvajalci vzpodbujajo z oglaševanjem. Po drugi strani pa SUV v prometnih nesrečah povzročajo hujše poškodbe pešcev, v mestih pa tratijo dragoceni prostor. Povečana prodaja SUV-ov je izničila ves napredek zadnjih let v zniževanju porabe in s tem onesnaževanja vozil.
V razvitih državah je bilo lani med prodanimi avtomobili dobrih 50 odstotkov SUV-ov, globalno povprečje pa znaša 48 odstotkov. Na cestah je tako že vsak četrti avto SUV. Ti so popularni tudi kot električna vozila, saj je vsako drugo električno vozilo SUV. Zato so nekatere evropske države že začele uvajati ukrepe za omejitev širjenja SUV-ov, denimo drastično povišanje cene parkirnin v Parizu. [st.slika 74678]
Na ameriških borzah se je danes začelo trgovati tako hitro, kot je to potekalo že pred stotimi leti. Po novih pravilih Agencije za trg vrednostnih papirjev (SEC), ki so bila sprejeta lanskega februarja, bo poravnava poslov odslej potekala naslednji delovni dan po poslu (T+1) in ne več dva dneva kasneje (T+2). Regulatorji želijo s spremembo zmanjšati tveganje in izboljšati učinkovitost trgov.
K razmisleku o skrajšanju časa med poslom in poravnavo jih je vzpodbudilo dogajanje pred tremi leti, ko so delnice GameStopa zaradi koordiniranega ravnanja nepoučenih vlagateljev in prekomerne razprodanosti na kratko institucionalnih vlagateljev letele k višku. Krajše poravnave pomenijo, da bodo morali udeleženci na trgu hitreje zagotavljati likvidnost za poravnavo, odpravljati morebitne napake, odpoklicati posojene vrednostne papirje in podobno. SEC zato opozarja, da bi v prvih nekaj dneh lahko beležili kakšne porodne težave, ki bi se odrazile kot več neuspelih poravnav, povišana volatilnost in povečani stroški transakcij. Posebej napet bo jutrišnji dan, ko se bodo poravnavale petkove transakcije (T+2) in današnje transakcije (T+1). V ponedeljek je bil v ZDA praznik.
Poravnava je sklepni korak posla, saj se tedaj delnice dejansko prenesejo k novemu lastniku. Da se to zgodi, se mora najprej izvesti posel, nato pa še kliring. Kadar poravnava ne uspe, se običajno plačajo penali, prav tako pa nastanejo izgube. Poravnavo naslednji delovni dan so vpeljale že nekatere druge države, denimo Indija in Kitajska, ta teden pa še Kanada, Mehika, Argentina in Jamajka. V Evropi vztraja T+2, ki ga poznamo tako v Sloveniji kakor na največjih evropskih borzah (npr. Xetra). [st.slika 74677]
V tem tednu bo na IT sceni spet nekaj zanimivih dogodkov.
V torek, 28. maja ob 19h bojo v Mariboru vnovič spletne urice! Na 154. #wwwhmb bo o Umetni inteligenci za čisto navadne geeke, kako UI v produktih uporabiti in kje so pasti, predaval Matija Hiti, soustanovitelj platforme za e-učenje JollyDeck.
Konferenca uporabnikov produktov podjetja Atlassian bo prav tako v torek 28., in sicer med 13h in 20h na Ljubljanskem gradu.
V sredo 29. maja ob 18h bo v ljubljana.tech v BTC Javascript Ljubljana Meetup, kjer bo Jan Šavli iz Celtre predaval o praktičnih primerih performančnih izboljšav, Tomislav Habalija iz Infinuma pa bo pojasnil kako na spletu delujejo prijavni mehanizmi brez uporabe gesel z uporabo Web Authentication API in passkey.
Od srede 29. do petka 31. bo v Portorožu MakeIT 2024, Java in Oracle konferenca.
V četrtek 30. maja ob 18h bo na sedežu Celtre srečanje uporabniške skupine AWS, kjer bo Mitja Hofer iz Celtre imel predavanje z naslovom Turbocharge ECS Fargate with SOCI Indexed Containers. Aljaž Mežnarič iz Bitstampa pa bo predstavil Tips and tricks.
V petek 31. maja ob 17h bo na Aurora Coworking izmenjava izkušenj na temo "build in public", koncepta, kjer podjetnik javno razkriva proces razvoja produkta in težave, izzive ali uspehe, ki jih ima ob tem.
Vabljeni!
V četrtek je za krajši čas klecnil Microsoftov iskalnik Bing, nad čimer bi lahko naivno zamahnili z roko, češ da ima zanemarljivo število uporabnikov. Res ima Google precej več obiskovalcev spletne strani, a Bing poganja kup storitev, ki so takisto obstale. Izkaže se, da pri iskanju ni mnogo alternative in da smo brez Binga in Googla goli in bosi. Obstaja sicer še Yandex, ki pa je ruski in zelo na Zahodu ni zaželen.
Ko je zakašljal Bing, so se ustavili tudi ChatGPT (verzija z vgrajenim dostopom do interneta), Microsoftov Copilot in DuckDuckGo. Vse te storitve uporabljajo API za dostop do Binga, ki jim nudi okno v splet. Težave so trajale več ur, od 7.30 zjutraj do približno 17. ure po slovenskem času. V Severni Ameriki je to ustrezalo noči in jutru.
DuckDuckGo je spletni iskalnik, ki stavi na zasebnost in izrecno ne shranjuje nič o uporabniku in o njem tudi nič ne ve. A v praksi ga poganja Bing, zato brez delujočega API do Binga ne deluje. Podobno so odvisni tudi Ecosia, Yahoo in podobni. Tovrstni izpadi kažejo predvsem, da imajo vse te storitve eno točko, kjer jih je možno onesposobiti - in to je API do ključne storitve.
Kdor želi poizkusiti, kako je videti svet brez velike trojice, lahko poizkusi. Rohan Kumar vzdržuje seznam alternativnih iskalnikov z lastnimi bazami, ki so večinoma specializirani. Pogosto uporabljajo Common Crawl, ki je odprtokodni indeks podatkov, ki so jih pajki nabrali na spletu.[st.slika 74676]
Scarlett Johansson je obtožila OpenAI, da so brez njenega dovoljenja poustvarili njen glas v svojem glasovnem pomočniku. Dejala je, da jo je Sam Altman že lani povprašal, ali bi bila posoditi glas, kar je zavrnila. Tik pred izdajo pomočnika jo je poklical še enkrat, a ga je vnovič zavrnila. Nato je OpenAI izdal glas Sky, ki ji je bil izjemno podoben. Scarlett Johansson je na družbenih omrežjih ostro napadla OpenAI in napovedala tudi tožbo, na kar se je OpenAI odzval spravljivo. Čeprav po lastnih besedah niso uporabili njenega glasu, temveč drugo najeto glasovno igralko, so iz uvidevnosti vseeno umaknili Sky.
Washington Post sedaj poroča, da ne gre za izgovor, temveč da OpenAI resnično ni uporabil glasu Scarlett Johansson. Pridobili so več dokazov in pričevanj, da so glasovno igralko za Sky najeli, še preden so stopili v stik s Scarlett Johansson. Dogovorili so se že junija lani, torej več mesecev pred komunikacijo s Scarlett Johansson. Kljub temu glasu Sky ne moremo uporabiti, zato tudi Scarlett Johansson bržčas ne bo tožila podjetja.
Izbira Scarlett Johansson bi bila spričo njenega nastopa v filmu Her zelo poetična. Tudi zato ji je javnost odločno stopila v bran, ko so bile njene obtožbe še zelo verjetne. Umetna inteligenca za trening potrebuje velikanske količine podatkov, po možnosti dobrih podatkov, čim bolj strukturiranih, opisanih in urejenih.
[st.slika 74675]
Z najbolj oddaljene delujoče sonde v vesolju so zopet začeli pritekati znanstvenoraziskovalni podatki. Voyager 1, ki je zaradi okvare treh odstotkov pomnilnika novembra lani zašel v škripce, so prvotnim črnoglednim napovedim navkljub uspeli rešiti. Minuli mesec je NASA sporočila, da spet smiselno komunicira z Zemljo, nato pa so še nekaj tednov popravljali posamezne nastavitve. Sedaj je Voyager 1 spet v formi.
Voyager 1 ponovno pošilja podatke z dveh od svojih štirih znanstvenih instrumentov, sporoča NASA. Še vedno se NASA ukvarja s kalibracijo preostalih dveh instrumentov, s čimer bo vzpostavljeno stanje izpred novembra. Voyager 1 lahko že uporablja merilnik plazme in magnetometer, še vedno pa pripravljajo merilnik kozmičnih žarkov in nizkoenergetskih nabitih delcev. Še šest drugih instrumentov že novembra ni delovalo, ker imajo bodisi premalo energije bodisi po obhodu Saturna niso več relevantni. To predstavlja velikanski uspeh, saj je Voyager 1 oddaljen 24 milijard kilometrov, povratna komunikacija traja 45 ur, plovilo pa je na poti že od davnega leta 1977. Za vsak poizkus odprave napake so torej čakali dva dni, da so prejeli odziv.
Bob Rasmussen, ki je bil član ekipe Voyager 1 že v 70. leti, nato pa se je leta 2022 vrnil, je pojasnil razloge za novembrsko odpoved. Pripisujejo jo kombinaciji staranja in poškodb zaradi sevanja. Zato ne izključuje ponovitev težav v prihodnosti, morda tudi pri sestrskem plovilu Voyager 2. Oba imata pred seboj še nekaj let delovanja, konec desetletja pa bosta njuna vira energije postala prešibka, da bi od plovil še kaj slišali.
[st.slika 74292][st.slika 74674]
Letošnja posodobitev Windows 11 bo največja v zadnjih dveh letih in bi v nekem drugem času upravičeno dobila kar novo ime: Windows 12. Čeprav se bo nespektakularno imenovala Windows 11 24H2, bo novosti precej. Kogar zanimajo, je sedaj korak bliže, da jih preizkusi. Microsoft je novo verzijo poslal v Release Preview Channal. V že omenjenem drugem času bi temu rekli, da je iz verzije alfa napredovala v beto.
Med novostmi so ozadja HDR, funkcija sudo, Rust v jedru, Wi-Fi 7, Copilot in Recall (umetna inteligenca bo tesno integrirana), boljše upravljanje z energijo in kup vizualnih izboljšav. Umetne inteligence še ne moremo v celoti preizkusiti, ker terja ustrezen računalnik s strojno podporo zanjo, ostale novosti pač. To med drugim pomeni, da je sedaj morda najslabši čas za nakup novega računalnika, saj se splača počakati, da se situacija razjasni.
Medtem ko so novi Windows že namestili sodelujoči v kanalih Canary in Dev, lahko sedaj isto storijo tudi člani Windows Insiders v okvire Release Preview Channel. Nova verzija se bo pojavila v Windows Update, če le računalnik izpolnjuje strojne pogoje.
[st.slika 74673]
V zadnji verziji Applovega mobilnega operacijskega sistema iOS 17.5 se je zgodil neugoden hrošč, zaradi katerega je marsikdo podvomil o verodostojnosti Applove zavezanosti k zasebnosti. Na uporabnikovih napravah so se pojavile fotografije, ki so bile že zdavnaj izbrisane. Uporabnike je pošteno zaskrbelo, od kod so se vzele fotografije, ki so segale vse do leta 2010, če so jih bili že zdavnaj odstranili. Apple trdi, da je hrošča v iOS 17.5.1 popravil in da gre za problem v lokalni bazi, torej pri uporabnikih. V iCloudu naj teh fotografij ne bi bilo.
Apple zagotavlja, da se "nepopolno" pobrisane datoteke niso nikoli sinhronizirale v iCloud. Pojasnjuje, da težava ni v iCloud Photos, temveč v lokalni bazi na uporabnikovi napravi. To z drugimi besedami pomeni, da lahko od mrtvih vstanejo le fotografije, ki so bile posnete z isto napravo. Te so ostale v okvarjenih delih baze. Če napravo prodamo in se ponastavi, se pobrišejo vse uporabniške datoteke in baze, zato se ne more zgoditi, da bi novi lastniki naprav videli fotografije prejšnjega lastnika, so še dodali.
Hrošč je sicer redek in ga večina uporabnikov ni izkusila. Komur pa se je pojavil, mora neizbrisane datoteke še enkrat odstraniti, saj iOS 17.5.1 ne bo samodejno brisal teh fotografij. Morda je tako še najbolje, da ne bi pobrisal preveč.[st.slika 74672]
Čez mesec dni bo prenehala delovati aplikacija za hipno sporočanje ICQ, ki je leta 1996 orala ledino na tem področju. Preden so obstajali AOL Instant Messenger, Yahoo Messenger, Discord in ostale precej novejše aplikacije je ICQ že povezoval sto milijonov uporabnikov. Omogočal je zasebne pogovore in skupinske razprave. ICQ bo ukinjen 26. junija letos.
Ko je izšel ICQ ("I seek you"), je bil svet precej drugačen. Pogovarjali smo na IRC-u, datoteke smo prenašali s strežnikov FTP, iskali pa smo z Yahoojem. ICQ je konec leta 1996 izdalo izraelsko podjetje Mirabilis, ki ga je leta 1998 prevzel AOL. Dvanajst let pozneje ga je odprodal ruskemu Digital Sky Technologies (Mail.ru), ICQ pa je ostal priljubljen v tem delu sveta. Na Zahodu so ga medtem povozila druga orodja za hipno komuniciranje.
Zadnja verzija ICQ je izšla leta 2020, odtlej pa ga niti Rusi niso več vzdrževali. Zadnje popravke so sicer izdali lani, a ICQ je bil že več let na poti proti izhodu. Bistveno bolj popularna alternativa je VKontakte, medtem ko na Zahodu kraljujejo Messenger, Instagram in WhatsApp.[st.slika 74671]
Podjetje Humane, ki je lani predstavilo nekakšno tehnološko broško z imenom AI Pin, ki je skušala posnemati pametne ure, je naprodaj. Iztržiti želijo od 750 do 1000 milijonov dolarjev, čeprav je njihov paradni izdelek na trgu dobil zelo slabe odzive. A podjetje, ki sta ga ustanovila Applova prebežnika Imran Chaudhri in Bethany Bongiorno, ostaja optimistično.
AI Pin je bil sicer prava katastrofa. Za visoko ceno 700 dolarjev in še mesečna naročnina 24 dolarjev – medtem ko stane Applova pametna ura 400 dolarjev – je ponujal premalo. Naprava, ki se je pripela na obleko kot broška, je bila pretežka in je obleke vlekla k tlom. Ponujala ni kaj dosti, saj ni imela zaslona in nobenih aplikacij. Komunikacija je bila bodisi zvočna, hkrati pa je imela vgrajen laser za izris na roko. Zamik pri zvočni komunikaciji je bil dolg, predolg za naravno uporabo, laser pa je bil viden le v temnih prostorih. Imela je tudi kamero, s katero je lahko pogledala v svetu in odgovarjala na vprašanja, kaj je to.
Uporabniški vmesnik se je sicer zgledoval po pametnih urah, a postavljalo se je vprašanje, zakaj bi potemtakem AI Pin sploh kdo kupil, če pa je pametna ura praktičnejša. Avtonomija pa je tako ali tako znašala od dve do štiri ure. Recenzije so bile zato neprizanesljive.
Sedaj je proizvajalec AI Pin naprodaj, a vprašanje je, ali bo kdo imel interes zanj. Amazon, Apple, Google, Meta in Microsoft so največji igralci, ki pa imajo bodisi svoje, boljše rešitve, bodisi jih lahko razvijejo ceneje. Milijarda dolarjev za podjetje z zelo slabim izdelkom je res veliko.
[st.slika 74234]
Nvidiini poslovni rezultati še naprej dosegajo rekorde, ki jih poganja bum umetne inteligence. V minulem četrtletju so so se prihodki povišali na 26 milijard dolarjev, kar je 262 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tudi v primerjavi z minulim četrtletjem to predstavlja 18-odstotno rast. Dobiček je znašal 14,9 milijarde dolarjev, kar je 629 odstotkov več kot lani. S temi rezultati Nvidia upravičuje eksplozivno rast cene delnice, ki je v zadnjem letu pridobila več kot 200 odstotkov. Zgolj po objavi zadnjih rezultatov je delnica poskočila še za 10 odstotkov. Nvidia marža iz poslovanja znaša okrog 75 odstotkov, so sporočili. Ključni segment so podatkovni centri, saj je ta oddelek ustvaril kar 22,6 milijarde dolarjev prihodkov.
S ceno, ki je presegla tisoč dolarjev, postaja delnica tudi povsem administrativno draga za male investitorje. V današnjem svetu je to sicer precej manjši problem kot nekoč, saj je nakup necelih količin delnic dosegljiv pri večini borznih posrednikov, a se vseeno obeta cepitev. Nvidia se je odločila, da bo 7. junija letos razcepile delnice v razmerju 1:10. Lastniki bodo torej za vsako delnico prejeli devet dodatnih delnic, ki pa bodo desetkrat manj vredne.
Hkrati je Nvidia napovedala tudi četrtletno dividendo, ki bo znašala 0,01 dolarja na (novo, razcepljeno) delnico. To je 150 odstotkov več od prejšnjega izplačila. Presečni datum je 11. junij, izplačilo pa bodo izvedli 28. junija letos.
[st.slika 74670]
Po poročanju Bloomberga imata podjetji ASML in TSMC - prvo proizvaja naprave za izdelavo čipov, drugo pa čipe - pripravljen odziv na morebitno invazijo Kitajske na Tajvan. Že vrsto let je Tajvan najpomembnejše svetovno središče proizvodnje čipov, ki jo lahko zamaje že potres. Trenutno se 90 odstotkov najnaprednejših čipov proizvede na Tajvanu. Zato niso redke špekulacije, kaj bi se zgodilo s svetovnim gospodarstvom in tehnologijo, če bi Kitajska napadla Tajvan.
Po neuradnih podatkih Bloomberga, ki pristojni ne želijo komentirati, ASML lahko na daljavo izključi svoje naprave za proizvodnjo čipov, katerih največji odjemalec je prav tajvanski TSMC. Gre za najnovejšo linijo naprav za proizvodnjo v ekstremnem UV (EUV), kjer je TSMC vodilni na svetu, tehnologija pa najnovejša. Naprave za EUV so velike kot manjši avtobus in terjajo redno vzdrževanje in posodobitve. Med tem lahko ASML stroje oddaljeno ugasne, pravijo viri iz podjetja.
To bi se zgodilo, če bi Kitajska zavzela Tajvan. Kitajska je namreč kljub sankcijam še vedno največji kupec ASML-jevih strojev, saj skušajo doma vzpostaviti samozadostnost pri proizvodnji čipov. Pri cenejši čipih starejših generacij jim je to že uspelo. A če Kitajska napade Tajvan, bodo ASML-jevi stroji obstali na obeh ozemljih.[st.slika 74669]
Login
