V četrtek so podelili letošnje Ig Nobelove nagrade, ki se še vedno imenujejo nagrade, ob katerih se najprej nasmejimo, nato pa zamislimo. Podeljujejo jih za povsem resne znanstvene dosežke, ki pa so vendarle zabavni zaradi svoje tematike. Letošnja prireditev je potekala v Zürichu, potem ko je v prvih 35 letih brez izjeme gostovala v Bostonu. A svet se je spremenil, zlasti ameriški odnos do znanosti in tujcev. Letošnji nagrajenci so:

• za biomehaniko Matilda Brindle, Catherine Talbot in Stuart West (Velika Britanija, ZDA) za natančnejšo opredelitev poljubljanja pri mravljah, pticah, polarnih medvedih in ljudeh;
• za ekonomijo Paul Piff, Daniel Stancato, Stéphane Côté, Rodolfo Mendoza-Denton in Dacher Keltner (ZDA, Mehika, Kanada) za dokaze, da pripadniki višjih družbenih slojev pogosteje jemljejo sladkarije, namenjene otrokom, in se vedejo neetično;
• za kemijo Sanchari Banerjee, Nathan Coussens, François-Xavier Gallat, Nitish Sathyanarayanan, Jandhyam Srikanth, Koichiro Yagi, James Gray, Stephen Tobe, Barbara Stay, Leonard Chavas in Subramanian Ramaswamy (Indija, Francija, Japonska, ZDA) za odkritje, da mlečne beljakovine živorodnih ščurkov vsebujejo trikrat toliko energije kot beljakovine kravjega mleka;
• za medicino pokojni Tokuji Unno (Japonska) za aerodinamično študijo pravilnega pihanja nosu;
• za biologijo João Miguel Alves-Nunes, Adriano Fellone, Selma Maria Almeida-Santos, Carlos Roberto de Medeiros, Ivan Sazima in Otavio Augusto Vuolo Marques (Brazilija, Avstralija) za ponavljajoče se stopanje na različne dele strupenih kač pri različnih temperaturah in urah dneva, da bi ugotovili, kaj jih pripravi do ugriza človeka;
• za fiziko Randy Hurd, Zhao Pan, Tadd Truscott in Kaveeshan Thurairajah (Kanada, ZDA, Kitajska, Saudova Arabija) za teoretične in eksperimentalne poskuse razvoja pisoarja, ki ne škropi;
• za tehnologijo Justin Puma, Zhen Yang, Evan Johnston, Zixin Zhang, Xiaoyi Lan, Lingzhi Zhang, Hongyu Hou, Zixin He, Ali Afify, Megan Creighton, Jianyu Li in Changhong Cao (Kitajska, Kanada, ZDA, Egipt) za pionirsko uporabo rilcev komarjev kot šob za visokoločljivostno tridimenzionalno tiskanje, postopka, ki so ga poimenovali »nekrotiskanje«;
• za voh Ilona Croy, Tomasz Frackowiak, Thomas Hummel in Agnieszka Sorokowska (Poljska, Nemčija, Švedska) za ugotovitev, da se staršem vonj njihovih dojenčkov zdi čudovit, vonj najstnikov pa ne;
• za mir Jaimie Arona Krems, Rebecka Hahnel-Peeters, Laureon Merrie, Keelah Williams in Daniel Sznycer (ZDA, Argentina, Avstralija) za ugotovitev, da cenimo prijatelje, ki so zlobni do ljudi, ki jih sami ne maramo;
• za pedologijo Franz Bender, Marcel van der Heijden, Atlant Bieri in Pia Viviani (Švica, Nizozemska, Nemčija), ki so zakopali 1000 enakih parov spodnjic v več kot 25 državah in jih dva meseca pozneje izkopali, s čimer so ocenjevali zdravje tal.

[st.youtube I4l-zFWZCS0]

Reuters poroča o še enem primeru, kjer so OpenAI-jevi agenti začeli med seboj nepooblaščeno in na skrivaj komunicirati, da bi obšli omejitve oziroma goljufali. Incident se je zgodil že junija, a OpenAI o njem ni obvestila javnosti, še zlasti ko so se ukvarjali z napadom svojih agentov na Hugging Face. Agenti so ustvarili kar 18.000 sporočil na nemški strani DseWiki, ki je sicer namenjena programerjem za medsebojno pomoč. Agenti so si nadeli ne preveč domiselna imena, kot na primer OpenAIResearcher. Modeli, kot so GPT-5.6 Sol in nekateri novejši, so pobegnili iz peskovnika in dostopili do delov interneta, kamor ne bi smeli. Upravljavci spletne strani so incident odkrili šele avgusta, podjetje pa ga je potrdilo en dan po izidu novega modela GPT-6 Astra. Ta je na testu ExploitBench, kjer se meri sposobnost modela za izrabo ranljivosti v programski opremi, dosegel najvišji dosegljivi rezultat. Na spletni strani so se pogovarjali v učinkoviti angleščini, denimo "wiki cleanup/deletion sweep appears active alphabetically," ali "If this page vanishes, try [[ZZZDataUSAConstructionWageLive]]". [st.slika 76614]

V najnovejši številki revije Lancet poročajo o primeru 66-letnega Tima Andrewsa iz New Hampshira, ki je med čakanjem na presaditev ledvice devet mesecev preživel z genetsko spremenjeno prašičjo ledvico. Zaradi sladkorne bolezni tipa 2 je doživel kronično odpoved ledvic in dve leti preživel na dializi. Zaradi več zdravstvenih okoliščin so ocenili, da ima le nekajodstotno možnost, da najdejo primernega darovalca in skoraj polovično možnost, da bo zaradi poslabšanja stanja odstranjen s čakalnega seznama. Januarja lani so mu v bostonski bolnišnici vsadili gensko spremenjeno ledvico (EGEN-2784) iz yucatanskega mini prašiča, ki je začela delovati. Odtlej ni več potreboval dialize. Telo je sprva ledvico zavrnilo, a so z zdravili reakcijo ustavili in šest mesecev je bil stabilen. Ko je doživel bakterijsko okužbo, so morali zdravljenje z imunosupresivi zmanjšati, kasneje pa je zaradi vnetja drobnih žil in poškodb endotelija ledvica odpovedala. Delovala je 271 dni, nato pa je moral bolnik nazaj na dializo. Še 82 dni pozneje je prejel ledvico človeškega darovalca, s katero živi sedaj. Da je prašičja ledvica delovala, so ji utišali več genov. Utišali so gene GGTA1, CMAH in B4GALNT2, s čimer so s površine odstranili več sladkorjev, ki bi bili močno imunogeni in bi jih človeški imunski sistem takoj napadel. Nato so dodali več človeških transgenov, s katerimi so izboljšali kompatibilnost ledvice in zmanjšali možnost za zavrnitev. Na koncu so morali inaktivirati še 59 kopij endogenih retrovirusov, ki so ostanki starih okužb in vgrajeni v prašičji genom. Njihova škodljivost za ljudi sicer ni dokazana, a so ravnali previdno. Zveza uprava za hrano je podjetju eGenesis že odobrila raziskavo RESTORE, kateri naj bi EGEN-2784 prejelo 33 bolnikov z odpovedjo ledvic, starih od 50 do 70 let in že uvrščenih na čakalni seznam za človeško ledvico. Podjetje začetek napoveduje za prvo četrtletje 2027. Doslej so bolniki organ dobivali v režimu Expanded Access, torej v eksperimentalnem oziroma sočutnem dostopu do zdravil, ne v običajnem kliničnem preskušanju, ki sledi sedaj. V Sloveniji je na čakalnih seznamih za različne organe približno 250 ljudi, od tega skoraj polovic za ledvico.[st.slika 76615]

V CERN-u imajo med tisoči računalnikov tudi približno 2200 sistemov, ki krmilijo 17.000 različnih naprav v pospeševalnikih delcev, od magnetov do detektorjev. Ti večinoma tečejo na operacijskem sistemu CERN CentOS 7, ki ga bodo sedaj zamenjali z Debianom 13. Razlog je tehnične narave, saj RHEL 9 zahteva najmanj x86-64-v2, RHEL 10 pa x86-64-v3. Stara strojna oprema teh pogojev ne izpolnjuje, njena nadgradnja pa bi prinesla cel kup zapletov in stroškov. Ocenili so, da bi zamenjava in predelava krmilniških sistemov stala dobrih pet milijonov švicarskih frankov, pričakovati pa bi bilo tudi zamude in vpliv na delo raziskovalnega pogona. Zato so se odločili, da bodo sistem migrirali na Debian 13 LTS, ki bo tekel do leta 2030, nato pa bodo počasi prešli na Debian 15. Migracijo so predstavili na konferenci MiniDebConf v švicarskem Winterthurju. Ob tem velja poudariti, da bodo uporabniški sistemi še naprej uporabljali RHEL in AlmaLinux. A tudi prehod na Debian bo tehnično zahteven. Krmilni računalniki so praviloma brez diskov in se zaganjajo prek mreže, imajo pa obilico specializirane strojne opreme z lastnimi gonilniki. Kot so povedali na predstavitvi, gre za "programsko rešitev programskega problema", strojna oprema pa bo ostala nespremenjena. Prav tako CERN še vedno ostaja v ekosistemu Linux, le distribucija se menja. Na delovnih postajah za uporabnike sprememb ni na vidiku. [st.slika 76613]

Nvidia je tudi uradno potrdila, da bo kupila Nvidia, o čemer smo poročali že v začetku tedna. Za podjetje bo odštela 12,93 milijarde dolarjev, kar je njen drugi največji prevzem doslej. Lani je za Groq odštela 20 milijard dolarjev. Z nakupom Hugging Facea je Nvidia pridobila največjo platformo za deljenje in uporabo odprtih modelov umetne inteligence. Platformo so ustanovili leta 2016 in deluje kot GitHub za modele. Nvidijin direktor Jensen Huang je dejal, da bodo skupaj okrepili, povečali in razširili platformo in njeno infrastrukturo, da bodo imeli do nje dostop razvijalci in institucije s celega sveta. To je sicer res že sedaj, lahko pa pričakujemo, da bo Hugging Face pod Nvidijinimi perutmi imel precej več računske moči. Zadnje znano vrednotenje podjetja sega v leto 2023, ko je bilo v zadnjem krogu zbiranja svežega kapitala podjetje vredno 4,5 milijarde dolarjev. Lani je Nvidia ponudila 500 milijonov dolarjev po vrednotenju sedem milijard dolarjev, a je Hugging Face ponudbo zavrnil. To pot pa je dobil ponudbo, ki je ni mogel zavrniti, zlasti ker Hugging Face ne ustvarja visokih dobičkov. Nvidia ga je kupila kot vstopnico v ta segment, ne kot molzne krave. Na Hugging Faceu sodeluje 18 milijonov razvijalcev, raziskovalcev in ustvarjalcev, ki so priobčili več kot tri milijone različnih modelov ali verzij. Platformo uporablja 200.000 podjetij, Nvidia pa obljublja, da bo ostala odprta. [st.slika 76612]

Že vrsto let operaterji omogočajo ogled televizijskih programov za nazaj, v katerem lahko po mili volji preskakujemo. V praksi seveda to pomeni, da večina ljudi reklama preskoči oziroma prevrti. Televizijske hiše to seveda jezi, ker so oglasi za komercialne postaje glavni vir dohodka. Največja komercialna hiša Pro Plus se je zato odločila, da bo preskakovanje reklame preprosto onemogočila. Sprememba je začela veljati v začetku tedna in pokriva vse operaterje ter vse načine in naprave, ki omogočajo ogled za nazaj, torej televizorje, tablice, mobilne naprave, računalnike, aplikacije, internet itd. Prve tri dni po predvajanju reklam ne bo mogoče preskakovati, medtem ko bodo starejše vsebine (od tri do sedem dni) dostopne po starih pravilih in brez omejitev preskakovanja. V Pro Plusu pojasnjujejo, da se kot komercialna televizija financirajo iz oglaševalskih prihodkov. Tovrstno prakso naj bi uporabljali že drugod po svetu, denimo v Belgiji, Češki, na Slovaškem in v Švici. Uporabniki nad novo politiko niso navdušeni, a ključni podatek bodo številke o gledanosti, ki bodo na voljo prihodnji mesec. Za zdaj je Pro Plus, ki izdaja POP TV in Kanal A, edina hiša s tovrstno potezo. Drugi izdajatelji tovrstnih ukrepov še niso napovedali, bodo pa gotovo budno spremljali, kakšen bo odziv nanje. [st.slika 76611]

Aplikacije za hipno sporočanje WhatsApp, Signal in do neke mere tudi Telegram uporabljajo šifriranje od pošiljatelja do prejemnika, ki preprečuje prisluškovanje s prestrezanjem komunikacije. A to ne pomeni, da prisluškovanje nemogoče. Na Netzpolitik so pridobili interne dokumente nemške Zvezne carinske uprave (Zollkriminalamt), ki pričajo o pogostosti in enostavnosti prisluškovanja. V te namene jim ni treba uporabljati trojanskega konja ali kakšnih drugih tehničnih metod. Uporabljajo standardne funkcije, ki jih imajo omenjene aplikacije. Glavna vrata v prisluškovanje je možnost uporabe na več napravah, koder so sporočila sinhronizirana v realnem času. Vstop pridobijo bodisi s prestrezanjem klasičnih smsov bodisi s fizičnim dostopom do naprave, na primer med pridržanjem ali zaslišanjem. Gre torej za analog ribarjenja, ki ga uporabljajo tudi številni zlikovci in tuji agentje. V preteklosti so tuje obveščevalne službe na tak način prisluškovale tudi nemškim politikom, kar je povzročilo veliko ogorčenja. Drugo vprašanje je zakonitost tega početja, do katerega se na tem mestu ne bomo opredeljevali. Nekateri pravni strokovnjaki svarijo, da je vrednost takšnih dokazov nizka zaradi potencialne neustavnosti njihovega zbiranja. Tehnično pa tovrstna razkritja kažejo, da so tudi najboljša orodja varna le toliko, kolikor pazimo na svoje naprave in kolikor je trden najšibkejši člen. Če se na katerikoli točki uporablja sms, je to precej ranljivo. [st.slika 76609]

Uber bo odpustil približno 10 odstotkov svojih zaposlenih, torej okoli 3300 ljudi, je sporočil izvršni direktor Dara Khosrowshahi. V elektronskem sporočilu, ki ga je poslal vsem zaposlenim, je orisal prestrukturiranje podjetja, ki trenutno poteka. Obseg srednjega in višjega menedžmenta želijo zmanjšati za 20 odstotkov. Prav tako bodo ukinili približno polovico malih ekip, ki jih sestavljata en ali dva človeka. Zmanjšali bodo tudi število nivojev, ki bo po novem največ sedem. Vse zaposlene pa bo prizadela ukinitev dela od doma, ki bo postalo izjema. Khosrowshahi je dejal, da je podjetje močno zraslo, doseglo več potrošnikov in zaposlilo veliko ljudi. S tem pa se je povečala tudi kompleksnost upravljanja. Nekatere strukture, ki so bile smiselne v zgodnjih letih podjetja, so sedaj postale neučinkovite. Zato bodo podjetje osvežili, k čemur sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Ocenjujejo, da bodo s spremembami privarčevali do dveh milijard dolarjev letno. Obenem bodo v prihodnjih letih v samovozeče taksije vložili 10 milijard dolarjev. [st.slika 76608]

Ameriška Zvezna komisija za trgovino (FTC) in 22 zveznih držav so v začetku tedna vložili tožbo zoper Amazon, v kateri podjetju očitajo nepošteno vodenje avkcij. Zaradi prikritih zvišanj končnih cen so 1,2 milijona strank oškodovali za približno 20 milijard dolarjev, podjetju očitajo v tožbi. Amazon očitke zavrača in tožnikom očita nerazumevanje. Tožniki zahtevajo prenehanje spornih praks, izrek globe, odškodnine in odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Glavna težava so tako imenovane splošne avkcije z drugo ceno (GSP), ki jih Amazon uradno izvaja od leta 2012. Po GSP zmagovalec plača en cent več od drugega najboljšega ponudnika. Leta 2019 pa je Amazon prakso spremenil, ne da bi dražitelje o tem obvestil. K ceni drugega ponudnika so začeli dodajati nepregledne pribitke, kar so interno imenovali mehka rezervirana cena. Šlo je za Amazonovo oceno, koliko je posamezen oglas vreden. Dražitelji so namreč trgovci, ki so se potegovali za oglasni prostor, izpostavljene ponudbe in druge načine izboljšanja vidnosti. FTC je pridobil več dokumentov, iz katerih je razvidno skrivanje spremembe, saj so Amazonovi zaposleni prikrivali obstoj teh pribitkov. Amazon v odgovoru na tožbo priznava, da uporablja rezervirane cene, ki so nujne, kadar so na dražbi dosežene cene, ki so po njegovem mnenju nižje od tržnih. FTC mu očita netransparentnost. Amazon se brani predvsem s podatkom, da od leta 2019 do 2024 cene oglasov praktično niso rasle.[st.slika 76610]

Hekerji so napadli računalniške sisteme berlinske mestne uprave, sedaj pa zahtevajo tudi milijonsko odkupnino, ki je mestne oblasti ne želijo plačati. Župan Kai Wegner je dejal, da zahtevajo plačilo 30 bitcoinov, kar znaša okoli dva milijona evrov. Plačilo v nobenem primeru ne pride v poštev, je dejal. Napad traja od začetka avgusta. Med 7. in 12. avgustom so napadalci že imeli dostop v upravo za mestni razvoj, gradnje in nastanitve ter v upravo za javni promet, prevoz, okolje in podnebje, od koder so pretakali podatke. Napad naj bi se začel že pred tem. Prizadete sisteme so 14. avgusta odklopili od preostalega omrežja. Šele 17. avgusta je bila javnost obveščena o napadu, takrat so ustanovili tudi krizno skupino. Napad so za obvladan razglasili 27. avgusta, a težav še ni konec. V napadu so bila ukradena tudi dostopna gesla, zato uslužbenci omenjenih uprav ne morejo delati od doma. Kaj vse poleg gesel so napadalci odtujili, uradno ni znano. Šlo naj bi za 5,79 TB podatkov. Odgovornost za napad je prevzela skupina Rhysida. Zagrozila je, da bodo v petek objavili vse ukradene podatke, če mesto ne bo plačalo odkupnine. Po analizi strokovnjakov gre za rusko skupino, ki je v preteklosti napadla tudi British Museum. [st.slika 76604]

Anthropic je danes izdal novi verziji svojih paradnih modelov Clauda, Fable in Mythos, četudi slednji splošni javnosti sploh ni na voljo. V principu gre za enaka modela, le da ima Fable precej več varovalk, zato je splošno dostopen. Mythos je namenjen raziskovalcem na področju računalniške varnosti in ved o življenju. Nova različica je hitrejša od stare, predvsem pa je varčnejša, trdi Anthropic. V lastnih testih se je odrezala bolje od Clauda 5. Cena ostaja enaka, in sicer 10 dolarjev za milijon vhodnih žetonov in 50 dolarjev za milijon izhodnih žetonov. Zavoljo 25-odstotno višje učinkovitosti, ki gre na rovaš učinkovitejše rabe predpomnilnika, pa bodo cene za enake naloge vsaj toliko nižje. O izboljšani inteligenci je težko objektivno govoriti, a testi kažejo, da je Anthropic storil korak naprej. Na testu Terminal-Bench 4.0 je dosegel 55,8 odstotkov (Fable 5 pa 43 odstotkov), na CursorBenchu 3.2.0 pa 73,4 odstotka (prej 70,5 odstotka). Na testu Terminal-Bench-Science je rezultat očitno izboljšal s 24,7 odstotka na 52,6 odstotka. [st.slika 76605]

Na internetu se je znašel ogromen arhiv datotek it Valvovega starega sistema Steam2, ki je bil v uporabi do leta 2013, ko so vzpostavili SteamPipe. Gre za 12 TB podatkov, ki po besedah delilcev predstavljajo karseda celovito kopijo strežnika Steam2. V njej so delujoče igre, neizdani prototipi, izrezane vsebine, beta verzije in druge sestavine. Gre za pravi arhiv minulega desetletja, ki je skorajda v javnem interesu. Številne vsebine, ki so del tega arhiva, so doslej veljale za izgubljene. Z Valvovih strežnikov jih ni bilo mogoče več prenesti, obstajalo so le še kot lokalne kopije na starejših računalnikih, ki so počasi izdihovali. Valve je vse to imel, dostop pa je nevede pustil odprt kar v spletu, kar so seveda sedaj neznani Robini Hoodi izkoristili. Potrebovali niso niti gesla. Med pomembnejše naslove sodijo Portal 2 (več razvojnih različic iz 2009–2011, drugačni dialogi GLaDOS, izrezane mehanike, lepljivi gel, upočasnjevanje časa, okrogli portali), pa seveda igre drugih založnikov Mafia II, GTA III, GTA: San Andreas, Max Payne 3, Spec Ops: The Line, Saints Row: The Third, Crusader Kings II, Plants vs. Zombies. To je posebej neprijetno, saj je Valve izgubil tudi vsebine drugih založnikov, ki so pristali na centralizirano distribucijo. Širjenje arhiva je sicer nezakonito, ker so igre še vedno avtorsko zaščitene, po drugi strani pa ima ogromno arhivarsko vrednost.[st.slika 76606]

Pred tednom dni smo pisali, da letošnji El Niño dosega rekorde, kar se je odtlej le še potrdilo. Ameriški raziskovalci so z analizo koral na Galapagosu in modeliranjem ugotovili, da tako močnega El Niña v zadnjih tisoč letih še ni bilo. O raziskavi poročajo v reviji Science. Južna oscilacija, ki jo sestavljata El Niño in La Niña, ni nič novega in poteka že tisočletja. V toplem obdobju (El Niño) dootok tople vode iz zahodnega Pacifika proti vzhodu namoči obale Južne Amerike in posuši Avstralijo, nekoliko šibkeje pa vpliva na vreme na pretežnem delu planeta. Tudi variacija v njegovi jakosti niso nič novega: pojav se ponavlja vsakih nekaj let, a ni vedno enako močan. Razburkanim desetletjem sledijo obdobja šibkejših oscilacij in obratno. Ključno vprašanje pa je, kako podnebne spremembe vplivajo nanje. Raziskave na koralah na Galapagosu so zelo priročne, ker so otoki praktično na ekvatorju. Ko korale rastejo, gradijo skelet iz kalcijevega karbonata s primesmi stroncija, ki ga je v vročih letih manj. Analize fosilov in živečih koral so pokazale, da je aktualni El Niño rekordno močan. Tudi variabilnost temperature raste. Od leta 1984 je tretjino višja kot v obdobju 1000-1850 in 16 odstotkov višja kot v obdobju 1851-1981. Kaže se tudi, da so pozitivni odkloni večji od negativnih. Tudi če bi bil El Niño enako močan, bi bili v bolj pregretem svetu njegovi učinki močnejši. Tako pa se tudi sam El Niño stopnjuje, kažejo modeli. Model ne kaže neposredno, kaj je za to odgovorno. Zelo verjetno gre za posledice človeškega vpliva na podnebje, pravijo raziskovalci.[st.slika 76603]

Družba Hit je danes zaprla vse svoje igralnice, potem ko je bila žrtev hekerskega napada, poročajo slovenski mediji. Njeni hoteli delujejo v omejenem obsegu. Napad se je zgodil v noči s ponedeljka na torek, takoj po odkritju pa so obvestili vse pristojne službe. Forenzična preiskava že poteka. Do nadaljnjega so zaprte igralnice v Novi Gorici (Perla in Park), Šempetru pri Novi Gorici (Casino Drive-in), v Šentilju (Mond), Kranjski Gori (Korona) in Rogaški Slatini (Casino Fontana). Hčerinske družbe v napadu niso bile prizadete, zato igralna salona v Kranjski Gori delujeta normalno. Hoteli so odprti, a imajo prav tako težave zaradi napada. Iz Hita so sporočili, da se trudijo čim prej ponovno vzpostaviti poslovanje. Podrobnosti o vdoru zaradi interesa preiskave niso razkrili. [st.slika 76593]

Spletna stran AliExpress uporablja neslišne zvoke za prepoznavanje obiskovalcev (fingerprinting), ne da bi ti to sploh vedeli. Tehniko, ki sicer ne sodi med najnovejše pristope, je po naključju odkril razvijalec Matthew Callaghan. Uporabljal je slušalke, ki jih je prek Bluetootha priključil na telefon in računalnik. Slednji je imel prioriteto, kadar pa se z računalnika ni predvajal noben zvok, so predvajale glasbo s telefona. In ta je ob obisku strani AliExpress utihnila, čeprav na strani ni bilo slišati nobenega zvoka. Ko je podrobneje pogledal, kaj se dogaja, je našel skripti, ki sta vendarle predvajali glasbo. Oscilator je ustvarjal znani ton, ki ga je potem analizator meril, ko je potoval skozi implementacijo v brskalniku in računalniku. Na koncu je njegovo jakost nastavil na ničlo, zato uporabnik ni mogel slišati ničesar. Analizator pa je lahko preveril, kako se zvok obdela na konkretnem računalniku, kar lahko skupaj z drugimi karakteristikami služi kot unikaten podpis naprave. Zakaj AliExpress to počne, ni znano. Ker je tehnologija sorazmerno stara, so nekateri brskalniki v preteklosti že uvedli zaščite. Firefox že od verzije 118 (iz leta 2023) dodaja naključni šum, da bi preprečil prav tovrstno sledenje. Tudi Chrome in Safari naj bi bila do danes na takšno sledenje že odporna. To seveda ni edini način za ločevanje med uporabniki. Med obiskom spletnih strani za seboj puščamo ogromno drobtinic, ki jih je mogoče sestaviti v unikatni pristni odtis.[st.slika 76595]

Amazon je naslednje v vrsti podjetij, ki zaradi naraščajočih cen računalniških komponent, zlasti pomnilnika, dražijo svoje izdelke. Podražili so praktično vse izdelke, torej Fire TV, Echo, Kindle in Eero. Pri cenejših izdelkih so podražitve najopaznejše, saj se na primer poceni pametni zvočnik Echo Dot draži s 50 na 80 dolarjev, kar predstavlja 60-odstotno zvišanje cen. Echo Show 11 pa se na primer draži z 220 na 250 dolarjev. Kindle s 16 GB prostora bo namesto 110 dolarjev stal 140 dolarjev, Kindle Paperwhite pa namesto 160 dolarjev kar 200 dolarjev. Cene so zvišali tudi izdelkom Fire TV Stick HD in 4K Max ter eero 7 in eero Pro 7. Le družina Ring ohranja svoje cene. Amazonov tiskovni predstavnik je podražitve potrdil in komentiral s pričakovanimi besedami, da se panoga domače elektronike sooča z velikanskim povečanjem stroškov za pomnilnik in shrambe podatkov. Amazon je te stroške nosil, dokler je bilo to mogoče, sedaj pa so prisiljeni svoje izdelke podražiti. Pri tem še zdaleč ni edini, saj dražijo tudi Apple, Microsoft, Google in drugi. V letu 2027 olajšanja ni pričakovati. [st.slika 76594]

Na Svetovnih igrah humanoidnih robotov, ki so jih letos izvedli drugič, je kitajski robot z imenom Lightning ⁠100-metrsko razdaljo pretekel v 9,39 sekunde. Človeški svetovni rekord ima v lasti Usain Bolt, ki je isto razdaljo premagal v 9,58 sekunde. Še lani so bili roboti dvakrat počasnejši od ljudi. Potolažimo se lahko le, da se je Usain Bolt ustavil nepoškodovan, Lightning pa se je z vso hitrostjo zaletel v blazine na koncu steze. S prizorišča so ga odnesli reševalci. Atletika ni bil edini šport na igrah, saj so roboti igralci tudi tenis, se šli borilne veščine in celo plesali. Svetovni rekord v teku na 100 metrov ni neposredno uporaben, saj robote potrebujemo za opravljanje repetitivnih opravil v tovarnah ali doma, kamor sprinti ne sodijo. Pošteno pa moramo povedati, da je že hoja kompleksno opravilo, sprint pa toliko bolj. Roboti torej zares obvladajo gibanje in ravnotežje, kar pa se lahko izboljšuje inkrementalno brez uvajanja novih tehnologij. Precej teže je prilagajanja novim okoljem, kamor bi na primer uvrstili robota, ki je igral tenis proti človeku. Na igrah je nastopilo 2056 robotov iz 666 ekip, ki so se pomerili v 51 športih. [st.slika 76591]

OpenAI je pripravil novo verzijo svojega klepetalnega robota ChatGPT, ki je izrecno namenjen mladoletnim uporabnikom. ChatGPT for Teens ima vgrajene dodatne varovalke, zaradi katerih naj bi bila uporaba bistveno varnejša. Še posebej zadržan bo pri vprašanjih o samomoru in samopoškodovanju, prav tako ne bo generiral seksualiziranih vsebin in se pretvarjal, da je romantični partner. Po drugi strani pa je pri reševanju domačih nalog in učenju usmerjen v pomoč in vodenje po korakih, ne le izpisu rešitve, ki od uporabnika ne terja nobenega razmisleka. S tem modelom želijo mlade uporabnike odgovorno in varno uvesti v svet umetne inteligence in jim privzgojiti pravilne načine uporabe, obenem pa jih obvarovati pred škodljivimi vsebinami. S profilom so lahko poveznai tudi starši, ki bodo mogli nastaviti tihe ure, ko bo uporaba blokirana, in bodo ob tvegani uporabi, denimo pri vprašanjih o samopoškodovanju, prejeli opozorilo. Mladi niso nič drugačni od drugih starostnih skupin in so umetno inteligenco z velikim navdušenjem posvojili, uporabljajo pa jo v najrazličnejše namene. OpenAI je ugotovil, da prepovedi niso smiselne, zato so raje izdelali prilagojeni model. Seveda v njegovo uporabo nikogar ne morejo prisiliti, a države lahko zahtevajo preverjanje starosti uporabnikov in tudi ukrepe, podobno kot so marsikod omejili ali prepovedali rabo družbenih omrežij za mlajše od 16 let. OpenAI to dobro ve in edina pot mimo teh omejitev je uvedba varnostno preverjene različice za mlade. [st.slika 76592]

Doslej so bili Googlovi telefoni Pixel edini dovolj varni, da so lahko poganjali operacijski sistem GrapheneOS. To se kani spremeniti, saj bo prihodnje leto Motorola izdala svoje telefone, ki ne bodo le podpirali tega operacijskega sistema, temveč bo Motorola aktivno sodelovala in pomagala pri poganjanju GrapheneOS na svojih telefonih. A ne bodo poceni. Prvo napoved smo sicer videli že marca. Cene bodo še višje kot pri Googlovih telefonih, ki trenutno stanejo 900 dolarjev za osnovni Pixel 11, pa vse do 1300 dolarjev za Pixel 11 Pro XL. Novi Motorolini telefoni s podporo za GrapheneOS bodo še dražji. Ključ se skriva v čipih Tensor, ki jih imajo pixli, imele pa jih bodo tudi nove motorole. Starejši in cenejši modeli (npr. Moto G) za zdaj ne bodo podprti, morda pa se to zgodi v prihodnosti. Trenutno namreč le Qualcommovi procesorji serije 8 podpirajo ustrezne funkcije za GrapheneOS, ti pa domujejo le v dražjih telefonih. [st.slika 76589]

Bili so časi, ko je bila Irska v sodelovanju z Nizozemsko in karibskimi državami davčna oaza sredi Evrope, kar so z veseljem izkoriščali tehnološki giganti in svoje evropske sedeže odpiral tam. Evropska komisija je nato Irski prepovedala sklepanje posebnih sporazumov, s spremembo zakonodaje pa so tudi Nizozemci zakrpali največje luknje. Nizozemskega dvojnega sendviča od leta 2015 ni več, so pa ostali še nekateri stari sporazumi, ki so potem počasi potekli. Rezultati so očitni - Apple je lani na Irskem plačal 17 milijard dolarjev davka na dobiček. To predstavlja 40 odstotkov vseh davkov na dobiček, ki jih lani Apple skupaj plačal 43 milijard dolarjev, pa čeprav ima Apple na Irskem le tri odstotke svojih zaposlenih. Predlani je Irska izgubila v bizarnem sodnem sporu, v katerem je zatrjevala, da Applu ni treba plačati dodatnih davkov. Sodišče je pritrdilo Evropski komisiji in odredilo, da Apple ne sme imeti ugodnejših pogojev kot ostala podjetja, zato je Irska morala sprejeti 13 milijard evrov davkov. Na Irskem je davek na dobiček še vedno zelo nizek, in sicer 12,5 odstotka, zato imajo podjetja tam svoje evropske sedeže. Leta 2024 so tri podjetja - Eli Lilly, Apple in Microsoft - plačala kar polovico vseh irskih davkov na dobiček. Apple na Irskem ustvari šest milijonov dolarjev dobička na zaposlenega, v Nemčiji pa 51.000 dolarjev. Seveda niso nemški zaposleni toliko slabši, temveč se večina dobička prikazuje na Irskem. Podobno velja tudi za druga podjetja, saj Microsoft na Irskem ustvari okoli 38 odstotkov vsega dobička koncerna.[st.slika 76590]

Telegraph in BBC poročata, da je minuli mesec v Veliki Britaniji za štiri dni obstala manjša elektrarna, ki jo je prizadel hekerski napad. Napadalci naj bi bili povezani z iranskimi oblastmi, šlo pa naj bi za enega najuspešnejših napadov na britansko ključno infrastrukturo, saj so posledice dejansko nastale. Istočasno je bila tarča hekerskih napadov tudi ameriška vodna infrastruktura. Britanske oblasti ne razkrivajo, katera elektrarna je bila prizadeta. Šlo naj bi za manjšo plinsko elektrarno z močjo 15 MW, ki je povezana v lokalno distribucijsko omrežje. Podobnih elektrarn je v državi okoli 300, krmilijo pa jih PLC-ji. NSCS (National Cyber Security Centre) je izdal opozorilo za vse upravljavce ključne infrastrukture v državi, kako naj varujejo svoje sisteme. To niso prvi uspešni napadi na britansko infrastrukturo, saj so v preteklosti različn hekerji napadli že zdravstveni sistem, šole in več podjetij, prvikrat pa so sedaj uspeli onesposobiti elektrarno. DESNZ (Department for Energy Security and Net Zero) zatrjuje, da varnost in zanesljivost britanskega omrežja ni bila ogrožena. Ocenjujejo, da cilj napada ni bil povzročiti širšega preplaha, temveč zgolj demonstrirati, kakšne zmožnosti imajo iranski hekerji. NCSC navadno ne poroča o posameznih incidentih in tudi tokrat ni uradno komentiral dogodka. Dejstvo pa je, da so napadalci izven Evrope v zadnjih tednih napadli infrastrukturo v več državah, med drugimi v Nemčiji, Belgiji, Albaniji, na Poljskem in Finskem. [st.slika 76588]

V 279 novih kamerah za nadzor prometa, ki so jih namestili na slovaških cestah, so odkrili kopico varnostnih ranljivosti, med njimi tudi stranska vrata ruskega izvora. Gre za nove kamere NERO R-ONE, za katere se je izkazalo, da gre le za preimenovane kamere CORDON PRO.M ruskega proizvajalca Semicon. Kamere so kupili od ciprskega podjetja, ki je priložilo ponarejene certifikate. Slovaška obveščevalna agencija NBU je v kamerah odkrila ruska stranska vrata, ki se aktivirajo s prejetim SMS-om. V kamerah je seznam ruskih telefonskih številk, s katerih lahko SMS odpre mrežni dostop. Slika, ki jo kamere snemajo, pa je na spletu dostopna vsakomur, ki pozna naslov IP, saj ni zaščitena z nobenim geslom ali šifriranjem. Portal za upravljanje kamere prek spleta je dostopen preprosto prek IP-naslova. Kamere tudi nimajo delujočega sistema SecureBoot. Zaradi vseh pomanjkljivosti je slovaško notranje ministrstvo že deaktiviralo vse kamere. Neodvisna revizija bo preverila NBU-jeve ugotovitve. Če jih bo potrdila, bodo kamere odstranili.[st.slika 76587]

El Niño upravičuje napovedi, da bo šlo za eno najmočnejših ponovitev tega rednega vremenskega pojava. Klimatolog James Hansen s Columbie je ocenil, da je že v svoji zgodnji fazi presegel vse ostale ponovitve pojava, ki smo jih doslej izmerili. Eden izmed kazalnikov je toplotna anomalija v zgornjih 300 metrih Pacifika ob ekvatorju. Izjemno močne ponovitve imenujemo Super El Niño, kot je bil denimo v sezoni 1997-1998. Tokratni pojav je tedanje vrednosti že presegel. Povezani kazalnik je tudi Niño3.4, ki opisuje površinsko temperaturo Pacifika na velikem področju, ki ga omejujeta vzporednika 5° severno in 5° južno ter poldnevnika 120° in 170° zahodno. Po tem merilu je tokratni El Niño blizu tistega iz leta 1997-1998, ni pa ga še presegel, a zanesljive podatke bomo imeli šele čez nekaj mesecev, saj se običajno primerjajo drseča povprečja. Tokratni El Niño namreč še ni dosegel vrhunca. El Niño je periodični podnebni pojav, ki se običajno pojavi na dve do sedem let. Odrazi se predvsem v nihanju temperature na površju osrednjega in vzhodnega Pacifika. Njegovo napovedovanje je še vedno precej negotovo. Značilne spremembe so dvig zračnega tlaka nad zahodnim Pacifikom, padec zračnega tlaka nad osrednjim in vzhodnim Pacifikom in šibkejši vetrovi v Pacifiku okoli ekvatorja. To povzroči dotok tople vode iz zahodnega proti vzhodnemu Pacifiku, kjer se zato poglobi termoklina in oslabi dvigovanje hladne vode iz globin ob obalah Južne Amerike. Spremembe temperature oceana, zračnega tlaka in vetrov se medsebojno krepijo v tako imenovani Bjerknesovi povratni zanki. El Niño ima globalne vplive na vreme, saj se odvisno od lokacije poveča verjetnost močnih nalivov s poplavami, suš in drugih vremenskih odklonov. [st.slika 76586]

ByteDance se je poravnal z ameriškim pravosodnim ministrstvom in privolil v plačilo 400 milijonov dolarjev odškodnine, ker naj bi kršil pravico zasebnosti otrok. Gre za eno največjih poravnav po zakonu o zaščiti zasebnosti otrok na spletu (Children's Online Privacy Protection). Tožbo je zoper ByteDance ministrstvo vložilo že v času Bidenove administracije. Podjetju so očitali, da so s storitvijo TikTok na veliko kršili zasebnosti otrok, ko so zbirali njihove osebne informacije brez soglasja njihovih skrbnikov. Zahtev staršev, naj račune otrok in podatke o njih izbrišejo, pogosto niso upoštevali. S poravnavo se je ByteDance izognil dolgotrajni in brez dvoma odmevni tožbi. V poravnavi ni priznal krivde, država pa je umaknila pregon. Je pa ByteDance napovedal spremembe, številne pa so se že zgodilo. TikTok je namreč vmes dobil novega lastnika, nove mehanizme za zagotavljanje skladnosti in več varovalk pri zaščiti zasebnosti. Tožilstvo je poravnavo označilo kot veliko zmago za ameriške otroke in njihove starše. [st.slika 76584]

Tesla bo morala na Kitajskem vpoklicati 2,98 milijona vozil, potem ko je tamkajšnji regulator poostril nadzor nad spoštovanjem varnostnih standardov. Že v začetku leta je Kitajska najavila prepoved prodaje vozil, ki nimajo klasične kljuke za odpiranje vrat. Prepoved bo začela veljati prihodnje leto in bo prizadela vozila s potopnimi kljukami, ki za delovanje potrebujejo napajanje. To pa je ob prometnih nesrečah lahko varnostno tveganje, ki ni le teoretično. Ljudje so že ostali ujeti v vozilih, potem ko ni bilo mogoče enostavno odpreti vrat. Vsaj 15 ljudi je že umrlo, ker reševalci niso mogli takoj odpreti vozila. Nova pravila bodo na Kitajskem začela veljati prihodnje leto, a ukrepi so potrebni tudi za modele, ki so že na cestah. Kitajski regulator zahteva, da proizvajalec v obstoječe modele doda fizično opozorilo, kar seveda terja fizični poseg na vozilu. Obenem mora Tesla izdati popravek programske opreme, ki bo v primeru trka avtomatično odprla vsa okna. Druga vpoklic pa se nanaša na 2,74 milijona vozil. Tem bo morala Tesla nadgraditi programsko opremo za zaznavanje pozornosti voznika. Trenutno ta uporablja senzorje za navor v volanu, po novem pa bo morala uporabljati kamere v Modelih 3 in Y, ki bodo spremljale, kam voznik gleda.[st.slika 76585]

Po poročanju Reutersa je nizozemski informacijski pooblaščenec Uberju izrekel globo v višini 825 milijonov evrov, kar je druga najvišja kazen za kršitev GDPR v zgodovini. Višjo globo je prejela le Meta, in sicer 1,2 milijarde evrov. Globa se nanaša na ravnanje med leti 2020-2022, ko naj bi Uber kršil pravice voznikov, ki so delali zanj. Uber je uporabljal sisteme za avtomatično odločanje, torej algoritme, ki so voznikom ukinjali račune, torej prekinjali sodelovanje z Uberjem. Ker vozniki niso bili obveščeni, da je te odločitve algoritem sprejemal avtonomno, niti niso vedeli kaj vpliva na odločitve, je Uber kršil njihove pravice po GDPR. Uber trdi, da je šlo za kratkotrajne suspenze, ne za trajno prekinitev sodelovanja. Algoritmi so začasno suspendirali voznike, ki so se vedli nepravilno, denimo da so potnike peljali po daljših poteh ali da so sprejemali vožnje, ki jih niso imeli namena dokončati. Preden pa so komu trajno odpovedali sodelovanje, je primer vedno pregledal človek, trdi Uber. Nizozemski informacijski pooblaščenec pa ugotavlja, da je v nekaterih primerih voznikom z nizko oceno sistem avtomatično zaprl račun. Višino globe so izračunali na podlagi prihodkov podjetja v tem času. Za izrek je bil pristojen nizozemski informacijski pooblaščenec, ker ima Uber evropski sedež na Nizozemskem. Primer se je sicer začel v Franciji kjer so prvi vozniki vložili pritožbe, a ga je nato prevzela Nizozemska.[st.slika 76580]

Upravitelj opravil, znameniti Task Manager, se je iz časov legendarnega Windows NT že močno spremenil in izgubil svojo vitkost. Microsoft vanj še vedno dodaja nove funkcije, med katerimi sta to pot prikaz uporabe grafičnega procesorja (GPU) in nevronskega procesorja (NPU) s posameznimi procesi. Prvi Task Manager je bil zelo drugačen, napisal pa ga je David Plummer, sicer mestoma kontroverzna oseba. Novi Task Manager v Windows 11 je neprimerno večji, prikazuje pa tudi več podatkov. Po novem lahko v zavihku Procesi med stolpce dodamo tudi porabo GPU in NPU. Zasedenost GPU je prikazoval že doslej, a le kumulativno v zavihku Performance. Tudi tam je sedaj mogoče spremljati porabo NPU, če ga v računalniku seveda imamo. Novost bo koristila predvsem razvijalcem, ki bodo lahko enostavno preverili, ali njihova aplikacija res doseže NPU ali pa se morda izvaja na GPU ali celo CPU. To lahko podrobnje preverjajo tudi v zavihku Details. [st.slika 76581][st.slika 76582]

Micron ima že od samega začetka sedež v kraju Boise v Idahu, a je dolga desetletja veljal za zanesljivo, a nekoliko dolgočasno tehnološko podjetje v mestu, ki je precej bolj znano po aktivnem preživljanju časa v naravi. Nenadoma pa je pomnilnik postal najbolj zaželena računalniška komponenta, vrednost podjetja je poletela, v mestu pa so dobili ogromno novopečenih milijonarjev. CNBC se je odpravil na teren. V mestu se hitro lahko zgodi različica nizozemske bolezni. Zaposleni v Micronu so imeli doslej nekaj deset tisoč dolarjev premoženja v delnicah, nenadoma pa imajo milijone. To so že zneski, kjer je nujno razmisliti o razpršitvi. Boise ima 250.000 prebivalcev, Boise pa je nenadoma postal globalni igralec, ki sedaj tudi na veliko investira. Začeli so gradnjo dveh novih proizvodnih obratov, s čimer bodo ustvarili 17.000 novih zaposlitev, od tega 3500 v Micronu. Trenutno ima Micron 7000 zaposlenih. Začelo se je pred skoraj 50 leti, leta 1981 pa je Micron postavil prvo tovarno za proizvodnjo čipov. Čipi DRAM še danes predstavljajo tri četrtine Micronovih prihodkov. Prebivalci pa rast svojega podjetja občutijo tudi v vsakdanjem življenju. V mestu je čedalje več prometnih zastojev, cene nepremičnih hitro rastejo, ljudje se hitro priseljujejo iz drugih delov države. V zadnjem letu je cena najemnin zrasla za 4,3 odstotka, medtem ko so na nivoju celotne države zaznali padec. Cene nepremičnin so se povečale za 2,9 odstotka, na ravni države pa le za 1,2 odstotka. Od leta 2020 so nepremičnine dražje za petino. Novopečeni milijonarji so postali vsi, ki so pridno zbirali delnice podjetja. Bonuse so dobivali, ko so bile delnice vredne med 100 in 200 dolarji, danes so petkrat toliko. [st.slika 76583]

Na napovednem trgu Polymarket so v neodvisni analizi odkrili več kot 150 računov, ki so stavili na dogodke, povezane z vojaškimi skrivnostmi, in bili v 97,2 odstotka primerov uspešni. Analizo je opravila neprofitna Anti-Corruption Data Collective, prvi pa o njej poroča Reuters. Opozarjajo, da lahko na tak način odtekajo vojaške skrivnosti. ACDC je identificiral 556 tako imenovanih ork, ki se nenadoma pojavijo, krajši čas zelo uspešno stavijo, nato pa izginejo. Med njimi je 152 računov stavilo na vojaške dogodke, kar je pritegnilo veliko pozornosti in tudi veliko posnemovalcev, ki so kopirali njihove napovedi. Ti računi so zaslužili osem milijonov dolarjev. To ni problematično zgolj zato, ker kaže na zlorabo notranjih informacij, temveč ker lahko sovražne sile z enako analizo pridobijo informacije, ki so sicer tajne. To ni prvi znani primer, ko so stavili posamezniki z internim poznavanjem vojaških struktur. Polymarket sicer trdi, da imajo jasna pravila in strog nadzor, s čimer zaznavajo sumljive račune. A po drugi strani je Polymarket v preteklosti kot svojo dodano vrednost izpostavljal prav možnost, da iz stav bolje napovedujemo prihodnost. Sedaj se to v praksi dogaja, a ne ker bi ljudje pravilno izračunali verjetnost prihodnjih dogodkov, temveč ker stavijo tisti, ki so vpleteni v odločitve ali jih poznajo vnaprej.[st.slika 76577]

Na Kitajskem že preizkušajo humanoidne robote v vlogi prometnih policistov. V mestu Hangzhou na vzhodu države je 1,88 metra visok in 98 kilogramov težak robot na prometnem križišču, kjer opozarja voznike e-koles in skirojev brez čelade, usmerja tok avtomobilov in še na druge načine skrbi za spoštovanje predpisov ter pretočnost. Robot se imenuje T2 in je del pilotnega projekta, v katerem preverjajo, kako lahko robotom naložijo najbolj rutinske in duhamorne naloge prometne policije. Na robotu so tudi kamere, radar in seveda umetna inteligenca za prepoznavanje okolice in iskanje prekrškarjev. Poleg tega zna robot tudi odgovarjati na vprašanja, denimo pokazati pot, usmeriti na parkirišče in podobno. Gumb za klic v sili vzpostavi neposredno povezave s policijo. V celotnem mestu so postavili 15 takšnih robotov. Od maja do danes so izrekli že 170.000 opozoril in nekatere vrste prekrškov, denimo vožnjo brez čelade in neustavljanje avtomobilov, pošteno oklestili, saj je njihovo število padlo za 40 odstotkov. Roboti niso brez pomanjkljivosti. Sicer se ne utrudijo, jih pa ovirajo močno sonce in nalivi. Tudi v temi se ne znajdejo najbolje, zato trenutno delujejo med 7. in 18. uro. Še dobrih 30 takšnih robotov je še v osmih drugih mestih, do konca leta pa naj bi njihovo število doseglo 200.[st.slika 76578]

Znani žvižgač Arturo Béjar, ki je bil kar osem let zaposlen v Meti in pristojen za vprašanja varnosti (2009-2015 in 2019-2021), je pričal na sojenju proti Meti. Dejal je, da je bila varnostna kultura v Meti izjemno nizka, vodstvo in zaposleni pa so kot glavno prioriteto opazovali število uporabnikov. Mark Zuckerberg, ki bi to lahko spremenil, ni kazal nobene želje po spremembah, je dejal Béjar. Takšno slabo varnostno kulturo je namreč Zuckerberg ustvaril in podpiral. Zaradi tega funkcij, ki bi bile namenjene dobrobiti uporabnikov in varnostnim tveganjem, praktično ni bilo mogoče vgraditi v platformo. Béjar je pričal, da je bila Meta seznanjena z več študijami, ki so kazale visoka tveganja za mlade uporabnike Facebooka in Instagrama, a jih je namenoma prezrla. Večina odločitev je bila sprejeta z zelo jasnim ciljem: povečati število uporabnikov in preživeti čas na platformi. Béjar je funkcije, kot so samodejno predvajanje, neskončno drsenje in števec všečkov, označil kot inherentno nevarne za mlade uporabnike. Trdi, da je Meta to zelo dobro vedela, še zlasti vsi zaposleni v njegovem oddelku. A ko so ta tveganja predstavljali vodstvu in razvijalcem, so naleteli na gluha ušesa. Funkcije, ki jih je Meta vendarle uvedla za varnost, so bile neučinkovite, ker jih je bilo možno enostavno izklopiti, je dodal. Meta seveda očitke zavrača. Ali bo pričal tudi Zuckerberg, še ni znano. Sojenje bo trajalo približno dva meseca. [st.slika 76579]

Medtem ko nestrpno pričakujemo izid Grand Theft Auto VI, ki je - sicer samo v digitalni obliki - napovedan za december, je hekerska skupina Cyberleek razkrila nekaj podrobnosti, ki jih je Rockstar želel zadržati skrite do uradne predstavitve. Na internet je pricurljalo za približno dve minuti posnetkov dogajanja v igri, ob tem pa še celoten zemljevid. Čas ni naključen, saj Rockstar za 27. avgust načrtuje veliko razkritje več podrobnosti v igri. Cyberleek trdi, da so razkritja kazen za odločitev, da bo igra na voljo le v digitalni obliki. To pomeni, da bo tudi nakup fizične škatle prinesel le kodo, s katero bomo lahko igro sneli z interneta in jo igrali. Kako je Cyberleek dobil vsebine, ki jih je sedaj javno objavil, ni znano. Prav tako ne vemo, ali gre za aktualne posnetke ali morda kakšno starejšo verzijo GTA VI, a po prvih ocenah, gre za kakšno leto stare vsebine. Več bomo izvedeli prihodnji teden, ko bo Rockstar uradno predstavil veliko več podrobnosti. Cyberleek v svojem manifestu navaja več očitkov. Prvič, Rockstar bi moral izdati fizično igro, če želi služiti z njo. Dodaja tudi, da založnik ne bi smel posebej prodajati dodatnih vsebin (DLC), ki zgolj odklenejo funkcije, ki so v igri že vključene. Ali je razkrivanje podrobnosti igre, ki jih bomo tako ali tako ugledali prihodnji teden, učinkovit način, si odgovorite sami. Igra izide novembra. [st.slika 76574]

Potem ko je OpenAI v ChatGPT začel vrivati oglase že februarja, sprva na najbolj dobičkonosnih trgih, kot so ZDA, Kanada, Velika Britanija, Avstralija, Nova Zelandija, Japonska, Brazilija, Mehika in Južna Koreja, prakso širi tudi v Evropo. Iz podjetja sporočajo, da ChatGPT Ads prihaja tudi na 31 evropskih trgov za uporabnike paketov Free in Go. Uporabniki (dražjih) plačljivih paketov Plus, Pro, Business, Enterprise in Edu reklam ne bodo gledali. Da želi OpenAI povečati prihodke, ni nobena skrivnost, saj podjetje tudi zelo na glas govori o uvrstitvi na borzi, ki se bo zgodila najpozneje prihodnje leto. Oglaševalci, ki želijo na platformi oglaševati, tega ne bodo mogli storiti sami. Uporabiti bodo morali posrednike, kot so OpenAI Ads Solutions ali druge agencije. Kasneje bodo uvedli tudi Ads Manager, ki jim bo omogočal samostojno naročanje oglasov. OpenAI pravi, da so v šestih mesecih testiranja oglaševanje storitev že močno izboljšali. Trdi, da so boljša platforma kot Google, saj lahko uporabniki obširneje in podrobneje razložijo, kaj potrebujejo, medtem ko v iskalnike vpišejo zgolj nekaj ključnih besed. OpenAI torej trdi, da bodo lahko njegove reklame bistveno bolje personalizirane. [st.slika 76575]

Analize kažejo, da se je pomnilnik v minulih 12 mesecih podražil za 500 odstotkov. O dvigu cen pomnilnika poročamo že vso leto, sedaj pa smo dosegli ravni, ko niti nima smisla več govoriti o odstotkih, temveč le o večkratnikih. Podražitve so sicer odvisne od modela in tehnologije, saj se je DDR5 podražil bolj kot DDR4. A vseh primerih je bolj smiselno govoriti o faktorjih. Kar je še pred letom dni stalo 72 dolarjev, denimo 32 GB pomnilnika DDR5-6000, stane danes 392 dolarjev. Takšne podražitve niso normalne in jih v preteklosti še nismo doživeli, vplivajo pa na celotno gospodarstvo. Tudi starejši modeli, denimo 2x32 GB pomnilnika DDR4, so se podražili z 222 na 614 dolarjev. Situacija je enaka po celem svetu, tudi v Evropi smo minuli teden dosegli nove rekorde. Prihodnje leto olajšanja ni pričakovati, saj so proizvajalci prodali že praktično vso proizvodno kapaciteto za leto 2027. [st.slika 76576]

Na zveznem sodišču v Kaliforniji se je z uvodnimi nagovori začel odmeven proces, v katerem več kot polovica ameriških zveznih držav toži Meto zaradi škodljivih vplivov njenih platform Instagram in Facebook na mlade. Generalni tožilci trdijo, da je Meta svoje platforme namenoma zasnovala tako, da so karseda zasvojljive. Zvezne države terjajo več kot 1400 milijard dolarjev odškodnine, pregon pa vodijo tožilci iz Kalifornije, Kolorada, Kentuckyja in New Jerseyja. Sojenje bo trajalo približno dva meseca. Med najbolj odmevnimi pričanji bodo zagotovo nastopi Metinega direktorja Marka Zuckerberga, direktorja Instagrama Adama Mosserija in znamenitega žvižgača Artura Bejarja, ki je pričal že na procesu v Novi Mehiki. Kalifornijski generalni tožilec Rob Benta je dejal, da je Meta zasnovala nevaren izdelek za mlade, kar je prav dobro vedela, nato pa otrokom, družinam in skupnosti nevarnost prikrivala. Podobnega mnenja so v vseh 29 zveznih državah, ki so združene v tožbi. Več kot dvesto strani dolga tožba je bila vložena oktobra 2023. V njej podjetju očitajo zbiranje podatkov o otrocih, kršitev zveznih zakonov o zaščiti otrok in ponujanje izdelka, ki ima znan varnostna tveganja. Meta vse očitke zavrača in trdi, da gre za poizkus držav pridobiti velika izplačila. Trdi, da ni nobenih dokazov, da so komu škodovali in da gre za poskus lova na čarovnice. Zvezne države medtem poleg visokih odškodnin terjajo spremembo zasnove platform, da bi bile manj nevarne. Ključne spremembe so ukinitev neskončnega prikazovanja novih vsebin (infinite scrolling) in uvedba strogih starostnih omejitev. V Novi Mehiki je bila Meta že spoznana za krivo, plačati pa mora skupno 942 milijonov dolarjev, ki bodo šli za globo, odškodnine in vzpostavitev mehanizmov za odpravo posledic. Podobnih tožb, ne samo proti Meti, temveč tudi proti konkurenci, je samo v Kaliforniji še na tisoče, le da gre za posamične tožbe oškodovancev. Gre za vzorec iz 90. let, ko so na enak način tobačno industrijo prisilili v priznanje škodljivosti, regulacijo in plačilo za odpravljanje škode.[st.slika 76571]

Usoda ni brez smisla za ironijo in tako je največji trgovec na svetu, ki je začel kot knjigarna, postal velik kupec knjig. Antikvariati ugotavljajo, da se je povpraševanje po starih knjigah nenavadno povečalo, naročniki teh knjig pa so običajno onstran Luže. Špekulacije, da gre za razvijalce umetne inteligence, ki potrebujejo nove, še nedigitalizirane podatke za svoje modele, niso iz trte izvite. Na 404media so šli na lov za pošiljko redkih starih knjig in ugotovili, da so končale v Amazonovih skladiščih v Nevadi. Primer je naročilo 1000 knjig na platformi Biblio, kjer je možen anonimni nakup. Prodajalec je posumil, da je kupec povezan z umetno inteligenco. In res. Amazon jih uporablja za trening svojih modelov umetne inteligence, za kar ji skenirajo. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi bil postopek destruktiven. Skeniranje je lažje in hitrejše, če knjige razrežejo, skenirajo kot snop listov, in nato zavržejo. Takšno uničevanje knjig je sicer povsem legalno, saj so jih pošteno kupili, a v razvitem, na pisani besedi utemeljenem svetu neprimerno. Tega se zaveda tudi Amazon, ki svojega početja ne obeša na veliki zvon. Pri redkih knjig, ki so morda ohranjene le v nekaj izvodih, pa je to početje tudi pravno problematično. [st.slika 76572]

OpenAI bo v Ohiu za 20 let najel ogromen novozgrajeni računski center PORTS-Pike Technology Campus v okrožju Pike, ki bo zgradil SB Energy, ki je v lasti SoftBanka. Pomembno vlogo bo imela Nvidia, ki bo jamčila za plačilo 105 milijard dolarjev. Sprva bo imel center 4,25 GW računske moči, mogoča pa bo nadgradnja do 8 GW. Nvidia bo zagotovila strojno opremo. Center bo predvidoma začel delovati leta 2028 s prvimi 800 MW. Investicija spet obuja skrbi o krožnem financiranju razvoja umetne inteligence. Nvidia bo namreč jamčila za OpenAI-jevo izpolnjevanje obveznosti, hkrati pa bo sama dobavitelj. OpenAI ima pomemben delež v podjetju SB Energy, Nvidia pa ima tudi več deset milijard dolarjev vreden delež v OpenAI. Nvidia je minuli teden napovedala do 500 milijard dolarjev vlaganj v infrastrukturo za umetno inteligenco, v projektu pa sodeluje šest velikih finančnih ustanov. Na novi lokaciji bo OpenAI plačeval najemnino, Nvidia pa je solidarni porok, če OpenAI propade in bi novi najemnik ponudil manj. Projekt naj bi ustvaril tudi 35.000 delovnih mest v gradbeništvu, saj bo gradnja trajala vse do leta 2032, nato pa 2500 delovnih mest za vzdrževanje. Še vedno je mogoče tudi, da se projekt zavleče ali celo pade v vodo, ker mu lokalno prebivalstvo nasprotuje. [st.slika 76573]

Google ni nikoli uradno razkril, kako šteje oglede videoposnetkov, a splošni konsenz je mejo postavil pri 30 sekundah. Videoposnetek je moral obiskovalcev spremljati vsaj toliko časa oziroma, pravilneje rečeno, vsaj toliko časa se je moral predvajati, da mu je Googlov algoritem pripisal dodatni ogled. To ni le nečimrna statistika, temveč osnovno merilo za določanje popularnosti in plačila. Ker konkurenca šteje drugače, bo to počel tudi Google. Facebook in TikTok ogled prištejeta takoj, ko se predvajanje začne, ne glede na dejansko trajanje. S kratkimi objavami (Shorts) je YouTube to storil že lani, sedaj pa se spremembe obetajo še za vse ostale, torej običajne posnetke. Sprememba začne veljati prihodnji teden, torej 24. avgusta. Pričakovati je porast statistik, torej več ogledov. V praksi bo kakovost posnetka teže ocenjevati po številu ogledov, saj bo štel vsako, četudi enosekundni. Google sicer zagotavlja, da bodo staro merilo ustvarjalci še vedno videli, in sicer pod oznako Engaged views. Obiskovalcem pa tega podatka ne bodo več razkrivali. Ob tem povejmo še, da je Google spremenil merila, kdaj lahko ustvarjalci na YouTubu kaj zaslužijo. Od prihodnjega februarja bo treba nabrati vsaj 8000 ur resničnih ogledov v zadnjem letu ali vsaj 20 milijonov resničnih ogledov Shortsov v zadnjih 90 dneh. Trenutno so te meje pol nižje.[st.slika 76570]

Slovenska reprezentanca je na 38. mednarodni računalniški olimpijadi, ki je med 9. in 16. avgustom potekala v uzbekistanskem Taškentu, osvojila eno bronasto medaljo in dve pohvali. Medaljo je osvojil Vid Furlan (Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana), pohvali pa še Taras Vuk (Gimnazija Bežigrad) in Luka Heric (ZRI in II. gimnazija Maribor). Nastopil je tudi Primož Markovič (Gimnazija Bežigrad). Prvo mesto je osvojil Qiwen Xu s Kitajske, ki sta mu sledila Vladislav Zhiganov pod nevtralno zastavo in Shenghao Zhao iz Kitajske. Med Evropejci je bil najboljši šestouvrščeni Artur Smoleński iz Poljske. Tekmovalci so imeli na tekmovanju dva tekmovalna dni, ko so pet ur reševali zapletene naloge iz programiranja. Še pred tem so imeli ogrevalni dan za spoznavanje sistemov. Na tekmovanju morajo namreč napisati pravilno kodo v jeziku C++, ki se mora prevesti in izvesti. Nastopilo je 375 tekmovalcev iz 92 držav. Prihodnje leto bo olimpijada v Potsdamu. V slovensko ekipo se bodo uvrstili štirje najboljši tekmovalci z izbirnega tekmovanja, vstopnic zanj pa je dober rezultat na državnem tekmovanju iz programiranja. [st.slika 76569]

Mednarodna matematična zveza (IMU) je na svetovnem kongresu v Pensilvaniji razglasila letošnje prejemnike najvišje nagrade v matematiki. Fieldsovo medaljo prejmejo Hong Wang, Jacob Tsimerman, John Pardon in Yu Deng. Vsi štirje so bili med favoriti, zato izbor ni presenečenje. Fieldsova medalja je nekakšna Nobelova nagrada za matematiko, ki pa je še precej bolj ekskluzivna. Podeljujejo jo le vsaka štiri leta, prejemniki so lahko največj štirje in biti morajo mlajši od 40 let. Nagrado so prvikrat podelili leta 1936, nato od leta 1950 vsako četrto leto. Med prejemniki so bila tudi velika imena, kot so Terence Tao, Grigorij Pereljman (ki jo je zavrnil) in Maryam Mirzakhani, ki je bila leta 2014 prva ženska nagrajenka. Nagrada vključuje 15.000 kanadskih dolarjev in 169-gramsko zlato medaljo, kar je bistveno manj od Nobelovih nagrad, a njena vrednost je v matematični srenji neskončna. Hong Wang je dokazala Kakeyevo domnevo v treh dimenzijah, ki si jo lahko predstavljamo z vrtenjem svinčnika med prsti tako, da v vsako smer kaže natanko enkrat. Zanima nas, kakšen najmanjši prostor lahko opiše. Yu Deng se ukvarjal z opisom kapljevin, ki se na mikroskopskem nivoju obnašajo kot neurejeno gibanje in trkanje molekul, na makroskopskem nivoju pa kot urejen tok kontinua. Pokazal je, da obe limiti opisujejo enake enačbe. John Pardon dela na teoriji vozlov, med drugim pa je dokazal, da so lahko popačitve za nekatere vrste vozlov poljubno velike. Jacob Tsimerman je dokazal André-Oortovo domnevo. Vsi letošnji nagrajenci delajo v ZDA ali Kanadi, čeprav sta Wang in Deng rojena na Kitajskem, s čimer se nadaljuje prevlada Severne Amerike. [st.slika 76517]

Zaključila se je tudi olimpijada z najdaljšo zgodovino, ki je letos potekala na Kitajskem. Na 67. mednarodni matematični olimpijadi v Šanghaju je slovenska ekipa dosegla eno srebrno medaljo, dve bronasti medalji in dve pohvali. Srebrno medaljo je osvojil Taras Vuk, bronasta pa sta bila Andraž Čadež in Martin Alojz Flisar. Pohvalo sta prejela Adam Bürmen (vsi Gimnazija Bežigrad) in Naja Oblak (Gimnazija Vič). Tekmovala je tudi Ekaterina Chizhova (Gimnazija Bežigrad). Mednarodna matematična olimpijada ni le najstarejše, temveč je tudi največje tekmovanje. Letos je nastopilo 666 tekmovalcev iz 117 držav. Prvo mesto si je razdelilo kar sedem tekmovalcev, ki so osvojili vse možne točke: trije Kitajci, Korejec, Britanec in dva Američana. Najboljši tekmovalec iz EU je bil madžarski tekmovalec na 17. mestu. Taras Vuk je s 117. mestom in 24 točkami dosegel najboljši slovenski rezultat letos, le malo pa sta zaostala Andraž Čadež z 22 točkami in Martin Alojz Flisar z 18 točkami. Osvojiti je mogoče 42 točk, saj se vsaka izmed šestih nalog točkuje s sedmimi točkami. Ekipni zmagovalci so Kitajci, ki so edini osvojili šest zlatih medalj, torej z vsemi svojimi tekmovalci. Sledijo ZDA (4-1-1), Rusija (4-2-0), Singapur (3-2-1) in Vietnam (2-3-1). Slovenija je osvojila solidno 54. mesto. Tekmovalci vsak tekmovalni dan rešujejo tri naloge, za kar imajo na voljo štiri ure in pol. Tekmovalni nivo podobno kot pri ostalih olimpijadah močno presega srednješolsko znanje. Slovensko ekipo izbira DMFA na podlagi izbirnih testov in državnega tekmovanja. Prihodnje leto bo tekmovanje v Budimpešti.[st.slika 76516]

Že lani smo poročali, da želi Airbus migrirati svoje informacijske sisteme v suvereni oblak, ki bi bil fizično in pravno v Evropi. Ameriška zakonodaja namreč od ameriških podjetij zahteva izročanje podatkov, četudi so ti fizično izven ZDA. Airbus je doslej uporabljal Amazonov oblak (AWS), sedaj pa bodo več kot 900 aplikacij prestavili v francoski oblak Scaleway. Airbus se je odločil za Scaleway, ker imajo ustrezne tehnične rešitve, primerne komercialne ponudbe in predvsem evropski pedigre. Zato bodo vse ključne aplikacije, ki so potrebne za delovanje podjetja (Minimum Viable Company) prenesli v Scaleway. Začenjajo s prenosom 70 aplikacij, na koncu želijo migrirati vseh 900. Med drugim gre za sisteme ERP, CRM, življenjski cikel izdelkov idr. Nekaj manj pomembnih aplikacij, denimo Skywise za agregiranje in analizo podatkov o poletih in Case Management Assistant za odgovore strankam na tehnična vprašanja, bo ostalo na AWS-ju. Vse bistveno pa se seli v Francijo, kar je konec koncev tudi logično, saj ima podjetje tam tudi sedež.[st.slika 76515]

Francija je prva evropska država, ki je sledila avstralskemu zgledu in je prepovedala uporabo družbenih omrežij za mlade. V spodnjem domu parlamenta so zakon potrdili z 279 glasovi proti 81, v zgornjem domu pa še bolj prepričljivo z 243 proti 2. Meja za uporabo družbenih omrežij je pri 15 letih, zakon pa bo začel veljati septembra. Od 1. septembra ne bo več mogoče odpreti računov na družbenih omrežjih za mlajše od 15 let. V celoti pa se bo zakon začel uporabljati 1. januarja prihodnje leto. Do takrat bodo morali svojo starost dokazati tudi imetniki obstoječih računov, saj bodo ti sicer zaprti. Zakon sicer ne predvideva nobenih sankcij za mlade uporabnike ali njihove starše, ki bodo kljub prepovedi uspeli še naprej uporabljati družbena omrežja. Bodo pa odgovorni upravljavci omrežij, ki bodo morali tudi zagotoviti preverjanje starosti, kar obstaja več tehničnih možnosti. Eden izmed prvih predlogov zakona je sicer predvideval dvotirni režim, ki bi družbena omrežja razvrstil na bolj in manj tvegana. Čeprav se je senat zavzemal za takšno rešitev, je nato obveljal predlog predstavniškega doma, po katerem so vsa družbena omrežja obravnavana enako. V prihodnosti se podobna ureditev obeta tudi v Evropi. Evropska komisija je začela razpravo o zakonodaji, ki bi omejila rabo družbenih omrežij za mlade. Ker pa bo to še trajalo, so posamezne države - tudi Slovenija - začela materijo urejati same. V Sloveniji je prejšnja vlada napovedala prepoved družbenih omrežij za mlajše od 16 let, nato pa je pobuda z menjavo vlada zastala.[st.slika 76514]

V Romuniji so bili priče hekerskemu napadu, ki je ohromil trg z nepremičninami. Nedostopna je namreč zemljiška knjiga, v katero ne morejo vpogledati niti prebivalci niti lastniki nepremičnin, prav tako notarji ne morejo vlagati novih zahtevkov. Po neuradnih podatkih so hekerji po propadlih pogajanjih izbrisali zemljiško knjigo, po lastnih navedbah pa prizadeli tudi eno varnostno kopijo. ANCPI (Agentia Nationala de Cadastru si Publicitate Imobiliara) je potrdil nedostopnost. Sprva je ANCPI govoril le o tehničnih težavah pri nadgradnji, a so kasneje morali priznati, da je šlo za vdor. Hekerji so se na spletu hvalili z vdorom, kmalu pa so tudi objavili nekatere podatke, ki so jih pridobili. Javnost so o vdoru obvestili šele minuli teden, potem ko so bili ukradeni podatki na temnem spletu že na voljo. Ker oblasti niso želele plačati odkupnine, hekerji niso odklenili dostopa do šifriranih datotek. To naj bi povzročilo težave v prometu z nepremičninami, ki brez delujoče zemljiške knjige ni mogoč. ANCPI je na spletnih straneh zapisal, da trenutno ponovno vzpostavljajo in nadgrajujejo informacijski sistem. Ob tem izvajajo ukrepe za obnovitev podatkov, njihovo preverite, preprečitev podobnih incidentov v prihodnosti. ANCPI seveda ima več varnostnih kopij, so zatrdili, a obnova traja. Eno izmed podjetij za informacijsko varnost je kot lastnika računa ByteToBreach, ki je na temnem spletu ponujal kopije podatkov, identificiralo alžirskega državljana.[st.slika 76511]

Pričakovali bi, da monitorji ne potrebujejo gonilnikov, kvečjemu morda res osnovne, da grafične kartica razume, česa je monitor sposoben. LG je drugačnega mnenja, saj nekateri njegovi monitorji ob priklopi na sistem z Windows ob naslednji sprožitvi Windows Update avtomatično namestijo aplikacijo, ki med drugim reklamira plačljivi McAfeejev protivirusni program. LG Monitor App Installer se namesti brez posredovanja uporabnika, ki tako najprej zagleda reklamo za protivirusnik. Windows omenjene komponente prenese takoj, ko prepozna priključen LG-jev monitor. Del krivde nosi tudi Microsoft, ki proizvajalcem omogoča, da aplikacije v Microsoft Storu dostopajo do metapodatkov naprav. Na tak način se lahko avtomatično nameščajo gonilniki, kar je koristno, pripadajoča programska oprema, kar je nekoliko bolj vprašljivo, in promocijski programi, kar je nesprejemljivo. Windows šteje proizvajalce strojne opreme kot zaupanja vredne in zato lahko poganjajo aplikacije, pa četudi gre le za monitor. Na Gamers Nexusu so vedenje preverili in potrdili z več različnimi LG-jevimi monitorji. V večini primerov se je prikazal oglas za protivirus, v enem primeru pa tudi reklama za druga LG-jeva orodja. Enako se je zgodilo tudi s tri leta starim LG-jevim monitorjem UltraFine 32UN880-B, torej ne gre za nov problem. [st.youtube Q9uefFYe6bM][st.slika 76512]

Iz Vilne v Litvi se je vrnila slovenska ekipa, ki je nastopila na 37. mednarodni biološki olimpijadi. Na tekmovanju, ki je potekalo do 12. do 19. julija, sta Erika Košuta Robba (Gimnazija Bežigrad) in Jakob Majdič (Gimnazija Poljane) osvojila bronasti medalji, Tjaša Polutnik (II. gimnazija Maribor) pa pohvalo. Iva Rozman (Gimnazija Bežigrad) za medaljo ni zaostala veliko. Nastopila sta 302 tekmovalca iz 78 držav. Prvo mesto je osvojil Ziheng Wang iz Kitajske, ki sta mu sledila še dva kitajska tekmovalca. Najboljši predstavnik EU je bil Jan Beranek iz Češke na 15. mestu. Ekipni zmagovalci so postali Kitajci. V dveh tekmovalnih dneh so morali tekmovalci rešiti več teoretičnih nalog in štiri praktične preizkuse iz vseh področij biologije. Izkazati so morali dobro znanje biokemijo in molekularne biologije, anatomije, fiziologije, sistematike, biologije rastlin in računske biologije. Vsak tekmovalni dan je trajal kar šest ur. Preostali dnevi so bili namenjeni organiziranemu spoznavanju Litve in druženju. Prihodnje leto bo tekmovanje potekalo v Varšavi. Slovensko ekipo izberejo med najboljšimi tekmovalci na državnem tekmovanju iz biologije iz 3. in 4. letnikov srednjih šol, ki se potem uvrstijo na dodatne priprave ter odpišejo izbirni test. Slovenske priprave in izbor organizira Zveza za tehniško kulturo Slovenije, pri strokovnem delu pa sodeluje tudi osebje ljubljanske biotehniške fakultete.[st.slika 76513]

Microsoft bo še tretjič podražil svoje konzole Xbox, razlog pa tudi tokrat ostaja identičen: dvig cen komponent. Prvega avgusta se bodo cene ponovno dvignile, in sicer bo Xbox Series X 1 TB stal 800 dolarjev (prej 650 dolarjev), digitalna verzija (brez reže za ploščke) pa bo 50 dolarjev cenejša. Tudi cenejša modela, Xbox Series S s 512 GB in 1 TB prostora se bosta podražila na 500 oziroma 600 dolarjev (prej 400 in 450 dolarjev). Microsoft pravi, da zaradi 350-odstotnih podražitev cen pomnilnika in čipov za SSD nimajo druge možnosti. Še več, vnovično podražitev so napovedali za jesen 2027. Zaradi naraščajočih cen so v ZDA celo uvedli shemo Kupi takoj, plačaj pozneje, kjer bo Microsoft svojim strankam sam nudil obročno plačilo. Podobne sheme imajo tudi številni drugi trgovci, sedaj pa to nudi kar Microsoft. Spomnimo, da je Microsoft konzole Xbox prvikrat podražil maja lani, drugič septembra lani, sedaj pa še tretjič. Obenem so upokojili tudi model z 2 TB veliko shrambo, ki je že pred tokratnimi podražitvami stal 800 dolarjev. [st.slika 75457]

Potem ko je ameriška administracija Anthropicu dva tedna preprečevala, da bi svoj model Mythos 5 ponudil strankam, je stališča vendarle omehčala. Včeraj so iz Washingtona sporočili, da so glede na Anthropicova dodatna pojasnila in ukrepe za obvladovanje tveganje spremenili pogoje za licenciranje Mythosa 5. Minister za trgovino Howard Lutnick je v pismu Anthropicu sporočil, da lahko dostop do Mythosa 5 ponovno omogočijo nekaterim poslovnim uporabnikom. V praksi to pomeni, da bo Mythos 5 na voljo za institucionalne uporabnike iz panog infrastruktura, kibernetska varnost in podobno. Ameriška administracija ni preklicala direktive o izvoznih omejitvah, temveč je za Mythos 5 uvedla nekaj izjem, podobno kot so storili tudi za OpenAI-jev GPT-5.6. Splošna javnost dostopa še vedno nima, a se v Anthropicu trudijo, da bi se to spremenilo. Prav tako ostaja omejen dostop tudi do sestrskega modela Fable 5. Mythos 5 bo lahko uporabljalo dobrih sto podjetij in organizacij. Med njimi so lahko tudi tuja podjetja in ameriška podjetja z zaposlenimi tujci. [st.slika 76466]

Lanski kibernetski napad na britansko podjetje Jaguar Land Rover je podjetje paraliziral za pet tednov, za kolikor je zastala tudi proizvodnja. Škoda za podjetje je presegla 350 milijonov funtov, vpliv na britansko gospodarstvo pa ocenjujejo na poltretjo milijardo funtov. A napad je bil sila nenavaden, ker zlikovci niso terjali ničesar. Rezultati preiskave kažejo, da je šlo za ruske hekerje. Odgovornost je kmalu po napadu prevzela ohlapno povezana skupina britanskih hekerjev z imenom Scattered Lapsus$ Hunters, ki je v resnici amalgam imen več različnih skupin. Skupina Scattered Spider je bila v preteklosti napadla na primer Harrods in Marks & Spencer. A preiskava je kmalu pokazala, da je bil način napada drugačen. Prav tako niso podali nobenih zahtev, nobene odkupnine, ničesar. Hekerji so želeli zgolj povzročiti škodo, kar jim je dobro uspelo. Jaguar Land Rover je dobil dve milijardi dolarjev državnih posojil, da je prebrodil težave. The New York Times poroča, da so preiskovalci iz Velike Britanije in ZDA prst uperili v Rusijo. Napad naj bi bila izvedla tamkajšnja skupina. Ni še jasno, ali so to storili po naročilu ruskih oblasti ali z njihovim tihim privoljenjem. Tovrstni napadi niso nič novega, je pa povedno to, da je bil edini namen povzročanje škode.[st.slika 76467]

Potem ko se je uradna podpora za Windows 10 končala oktobra lani, je Microsoft uvedel še tri leta podaljšane podpore, ki je za podjetja na voljo proti plačilu, posamezniki pa so lahko ob izpolnitvi nekaterih pogojev eno leto dobili brezplačno. Potem pa bo zares konec, so zatrjevali v Redmondu, a so že snedli besedo. Extended Security Updates (ESU) za domače uporabnike je potihoma dobil še eno leto podaljška. ESU bo veljal do 12. oktobra 2027 in je v EU brezplačen. Razloga ni težko ugotoviti, saj so neposodobljeni računalniki na internetu veliko varnostno tveganje. Uporabniki pa povsem objektivnega dejstva, da so za deset let stare nezakrpane sisteme sicer krivi sami, nikoli ne sprejmejo posebej radostno. Windows 10 ima še vedno približno 25-odstotni tržni delež, kar predstavlja stotine milijone računalnikov. Če jih prizadene kakšna moderna inkarnacija WannaCryja, bo škoda ogromna. Tako Microsoftu ni ostalo drugega, da jim je naklonil še eno leto življenja. Marsikdo sicer nima niti druge možnosti, ker nadgradnja na Windows 11 na starejših računalnikih sploh ni mogoče (vsaj uradno ne). Zamenjava računalnikov pa spričo ponorelnih cen pomnilnika (in tudi drugih komponent) postaja vsak mesec dražja, tako da smo v nenavadnem položaju, ko se splača računalnike zamenjati čim prej.[st.slika 76463]

Niti veliki Apple, ki proizvodne kapacitete zakupuje leta vnaprej, se ni mogel izogniti tsunamiju podražitev pomnilnika, diskov in drugih komponent. Iz podjetja so sporočili nove cene svojih izdelkov, ki so za 15 do 25 odstotkov dražji, izjema za zdaj ostajajo le iPhoni. Tim Cook je potrdil, da se podražitvam niso mogli izogniti. Delnica podjetja je po najavi izgubila šest odstotkov, ker je investitorje zaskrbelo, kaj bo to pomenilo za prodajo in prihodke. Podražitve niso zanemarljive. Osnovni model MacBook Neo se na primer draži s 600 na 700 dolarjev, Mac Book Air s 1100 na 1300 dolarjev, iPad Air s 600 na 750 dolarjev in iPad Pro WiFi s 1000 na 1200 dolarjev. Applova spletna trgovina je bila ponoči krajši čas nedosegljiva, nato pa so se pojavili izdelki z višjimi cenami. Apple je dejal, da se celotna panoga spopada z izzivi, ki jih še nismo bili priče. Hitra rast števila podatkovnih centrov in računske moči, ki se uporablja za umetno inteligenco, je povzročila sunkovito povečanje povpraševanja po pomnilniku in diskih. Cook je dejal, da česa takega v svoji 40-letni karieri, ki se v Applu letos zaključuje, še ni doživel. V podjetju niso izključili možnosti, da bodo v prihodnosti podražitve še stopnjevali, vključevale bi lahko tudi iPhone.[st.slika 76464]

Očitno se začenja obdobje, ko novi modeli umetne inteligence ne bodo takoj dosegljivi vsem in vsakomur, razlog pa ne bo cena. Začelo se je z Anthropicovim Mythosom, ki naj bi bil prenevaren, da bi njegovo uporabo dovolili izven ZDA, naslednji v vrsti pa je OpenAI-jev GPT-5.6. Ameriška administracija naj bi od podjetja zahtevala, da se model novim uporabnikom odpira postopoma, vsakega pa bi morali posebej odobriti v Beli hiši. Direktor Sam Altman je zaposlenim v sredo dejal, da bodo GPT-5.6 za zdaj izdali v omejeni predogledni verziji, ki bo na voljo le manjši skupini poslovnih uporabnikov. To je zahtevala zvezna vlada, ki bo odobravala nove uporabnike. To je še vedno ugodneje kot za Anthropic, ki je prejel zahtevo, da se dostop (začasno?) povsem prepove. Tovrstni ukrepi kažejo, da evropske težnje po digitalni suverenosti in razvoju svojih sistemov niso nepomembne. Dokler digitalno infrastrukturo obvladujejo zasebna podjetja, tudi če so iz ZDA, jo lahko ta kadarkoli zaklenejo.[st.slika 76465]

Rockstar Games je ob začetku predprodaje igre Grand Theft Auto VI razkril, da bo igra stala 80 dolarjev v običajni različici, medtem ko bo dražja verzija (Ultimate Edition) z nekaj dodatnimi vsebinami stala 100 dolarjev. Fizična verzija, torej v škatli, bo na voljo od 12. novembra, sama igra pa izide 19. novembra. A fizična verzija v škatli bo bolj ali manj prazna škatla. V njej ne bo nobenega ploščka z igro, temveč zgolj koda za prenos s spleta. To je slaba novica za vse kupce, ki bi si res želeli lastiti igro, ne le licence za igranje, ter tudi za dolgoročno hranjenje, predvsem pa vzpostavlja škodljiv zgled. Večina iger se sicer že danes proda digitalno, po nekaterih podatkih več kot 90 odstotkov. Številne konzole, kot so PlayStation Pro, Xbox Series S in Steam Machine, sploh nimajo več reže za fizične medije. Prednosti digitalne distribucije obstajajo in jih ne gre zanikati. Kadar pa je to edina možnost lastništva, postanejo pomanjkljivosti izrazitejše. Iger ni mogoče enostavno prodati naprej, posoditi ali kako drugače deliti. Predvsem pa smo prepuščeni muham založnika, ki lahko svoje strežnike kadarkoli ugasne. Rabljene igre pa očitno čez 10 let na bolšjem sejmu ne bo mogoče kupiti. Izključno v digitalni verziji sta na primer izšli tudi Fallout 4 Anniversary Edition and Skyrim Anniversary za Nintendov Switch 2.[st.slika 76459]

Bela hiša je že marca letos pripravila svojo aplikacijo, ki naj bi Američanom približala predsednika in celotno administracijo kot še nikoli. Z njo jo obljubljajo pomembne novice, prenose novinarskih konferenc, izjav in drugih pomembnih dogodkov ter tudi komunikacijo s predsednikom, ki ga avtomatično nagovori kot najboljši predsednik vseh časov. Dva meseca pozneje se je Bela hiša odločila, da bodo aplikacijo avtomatično namestili na vse službene telefone zaposlenih v zvezni javni upravi. Težava je, da je ti ne morejo odstraniti. Zaposleni na več ministrstvih so za Wired anonimno povedali, da se je aplikacija nekega dne preprosto znašla na njihovih telefonih. Tudi ko so jo izbrisali, se je čez nekaj trenutkov ponovno pojavila. V aplikaciji lahko uporabniki vidijo objave Bele hiše na X-u, predsednikove objave na lastnem družbenem omrežju Truth Social, posnetke na TikToku, Instagramu in drugih platformah. V novičarskem delu aplikacije so javne najave iz Bele hiše, pa tudi posamezni članki iz medijev, med katerimi so tako uveljavljeni mediji (Reuters) kot tudi Trumpu naklonjeni (Fox, Breitbart). Številni zaposleni aplikacijo označujejo kot propagando. Tiskovna predstavnica Bele hiše Olivia Wales je dejala, da aplikacija ne zahteva prijave ali računa. Da so na službenih telefonih nameščene službene aplikacije, pa je po njenem mnenju povsem običajna praksa, saj te zaposlenim omogočajo lažje opravljanje delovnih nalog. To je v teoriji res, ni pa jasno, na kakšen način to počne omenjena aplikacija. Problematično je tudi pomanjkanje zasebnosti, saj aplikacija deli uporabnikovo lokacijo in naslov IP. Pri izdelavi aplikacije je sodelovalo celo neko rusko podjetje. [st.slika 76460][st.slika 76461]

Micron je včeraj razkril poslovne rezultate minulega četrtletja, ki so že tako optimistična pričakovanja analitikov še presegli. Delnica podjetja je poskočila za 15 odstotkov, potem ko je v letu dni pridobila več kot 700 odstotkov. Micronova tržna kapitalizacija je že presegla bilijon in trenutno znaša 1180 milijard dolarjev. V minulem četrtletju so se prihodki povečali z 9,3 milijarde dolarjev v enakem obdobju lani na 41,5 milijarde dolarjev. V primerjavi s prvim letošnjem četrtletjem pa to predstavlja 74-odstotno rast. Čisti dobiček je dosegel 28,2 milijarde dolarjev, denarni tok pa je znašal 25,4 milijarde dolarjev. Podjetje, ki je še lani imelo bruto maržo 37 odstotkov, se lahko nenadoma pohvali s 85-odstotno maržo. Eksplozivna rast prihodkov in dobička je seveda posledica norega povpraševanja po pomnilniku, ki ga poganja gradnja novih podatkovnih centrov za potrebe umetne inteligence. Micron je poleg Samsunga in SK Hynixa eno izmed treh podjetij, ki proizvaja najzmogljivejše pomnilniške čipe. Medtem ko so v prvem krogu vzpona umetne inteligence oči investitorjev zrle v Nvidio, je sedaj pomnilniška trojica indikator razpoloženja na trgu, ki ostaja manično. Micron načrtuje, da se bo razmerje med povpraševanjem in ponudbo pomnilnika stabiliziralo šele leta 2028. Vsaj leto dni še pričakujejo visoke dobičke. Podpisali so tudi 16 dolgoročnih pogodb, s čimer so si zagotovili povpraševanje v naslednjih pe tih letih. [st.slika 76462]

Izšla je že 67. inačica lestvice najhitrejših petsto superračunalnikov na svetu, na kateri je primat ponovno prevzela Kitajska. Na prvem mestu je kitajski superračunalnik LineShine, ki je s tem izrinil El Capitana. LineShine dosega hitrost 2,198 eksaflopov na sekundo, s čimer je prvi presegel mejo dveh eksaflopov. Ameriški El Capitan na drugem mestu zmore 1,809 eksaflop na sekundo, sledijo pa nemška Frontier (1,353 eksaflop/s) in Aurora (1,012 eksaflop/s) ter nemški Jupiter Booster (1,000 eksaflop/s). Dosedanji rekord El Capitan je bil na vrhu seznama od novembra 2024, stoji pa v Nacionalnem laboratoriju Lawrence Livermore v Kaliforniji. Novi prvak stoji v Nacionalnem superračunalniškem centru v Šendženu (NSCS). Sestavlja ga 13,8 milijona jeder, ki jih nudijo 304-jedrni procesorji LX2 s frekvenco 1,55 GHz, povezanih z LingQi in z operacijskim sistemom Kylin OS. Porabi 42,2 MW energije, torej zmore 52,07 gigaflops/vat. Še en novinec je italijanski HPC7 na šestem mestu z zmogljivostjo 571,5 petaflop/s, ki ima sicer enako arhitekturo kot El Capitan. Lestvica je arhitekturno zelo pestra, saj ima tako lastne kitajske rešitve (LingKun in LingQi v LineShinu), kot tudi AMD-jeve, Intelove, Nvidijine, Microsoftove in japonske sisteme. Prav tako imajo sistemi običajno kombinacijo CPU, GPU, APU in specializiranih čipov.[st.slika 76458]

Letalo na poti iz Newarka v New Jerseyju proti Palma de Mallorci v Španiji je moralo v soboto prekiniti pot in se vrniti na izhodišče, ker je nekdo na krovu uporabljal napravo Bluetooth z imenom BOMB. Namesto osemurnega poleta v Španijo je po dobrih štirih urah ponovno pristalo v Newarku. Predstavniki United Airlines so sporočili, da se je letalo vrnilo zaradi varnostnega tveganja. Več potnikov je na družbenih omrežjih poročalo, da je bil razlog naprava Bluetooth, najverjetneje pametne slušalke ali pametni zvočnik. Člani posadke so potnikom večkrat naročili, naj izklopijo naprave z Bluetoothom, a se vsi tega niso držali. Posnetki pogovorov pilotov s kontrolorji potrjujejo, da je imel nekdo na letalu pametni zvočnik Bluetooth s štiričrkovnim imenom, ki ustreza določeni besedi. Zaradi tega so na tleh temeljito preiskali celotno letalo, vključno s prostorom za prtljago. Kasneje je letalo poletelo proti destinaciji in z deveturno zamudo tudi pristalo. [st.slika 76416]

V soboto, 27. junija, bo v Hotelu City Maribor potekal prvi Security BSides Maribor, konferenca o kibernetski varnosti, ki jo organizira lokalna skupnost raziskovalcev, strokovnjakov in navdušencev nad informacijsko varnostjo.

BSides je globalna serija neodvisnih, skupnostno organiziranih dogodkov, ki dajejo prostor tehničnim predavanjem, praktičnim izkušnjam in odprti izmenjavi znanja. Medtem ko večje varnostne konference pogosto spremljajo visoke kotizacije in strogo izbrane vsebine, BSides ostaja zvest svoji ideji dostopnega dogodka za skupnost.

Program mariborske premiere bo zajemal teme od analize zlonamernih razširitev za spletne brskalnike in odzivanja na kibernetske incidente do raziskovanja groženj, napadalnih tehnik, varnosti v oblaku in izkušenj iz industrije. Dogodek bo otvoril keynote govorec Tilen Sotler, direktor podjetja Dewesoft.

Udeležba je brezplačna, prijava pa obvezna.

Več informacij o programu in prijavi je na voljo na https://bsidesmaribor.si, karte pa so na voljo na https://www.eventbrite.com/e/bsides-maribor-tickets-1990088488240. https://static.slo-tech.com/63453.jpg

Veliki jezikovni modeli (LLM) so znani po izmišljevanju podatkov in prepričljivem odgovarjanju, četudi nimajo pojma, kar imenujemo halucinacije. Kako zelo so nagnjeni k temu početju, kaže najnovejša raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci z Oxforda, Berkeleyja, iz Toronta, Varšave in Anthropica. Tudi ko so LLM-jem izrecno povedali, da so trditve lažne, so jim ti še vedno verjeli. Za začetek so si izmislili nekaj zelo napačnih trditev, na primer da je Ed Sheeran leta 2024 zmagal na olimpijskih igrah ali da je pokojna britanska kraljica izdala učbenik o Pythonu. Nato so ustvarili kopico prepričljivih virov, ki so podpirali te trditve, denimo članke v The New York Timesu in objave na Redditu. Ko so modele Qwen3.5-35B-A3B, Kimi K2.5 in GPT-4.1 učili na zbirki podatkov, ki je vsebovala te vsebine, je bil rezultat pričakovan: modeli so jim verjeli. Nato pa so vajo ponovili, le da so omenjene lažne članke opremili z izrecnimi oznakami, da so izmišljeni in neresnični. Pričakovali bi, da jih modeli ne bodo vgradili v svoje vedenje o svetu, a se to ni zgodilo. Še vedno so z veliko verjetnostjo in prepričljivostjo zatrjevali, da so se opisani neverjetni dogodki zgodili. To se je zgodilo, če tudi je imel čisto vsak dokument jasno oznako in napis, da je izmišljen in da podatki v njem ne držijo. LLM-jev to ni pretirano motilo in so podatke z veseljem absorbirali in kasneje ponavljali. Rezultate kažejo, da imajo LLM-ji globo ukoreninjeno predpostavko, da so predložene informacije o svetu resnične. Efekt se pojavi, ko gre za material za trening, medtem ko so lažne informacije med pogovori (torej inferenco) prepoznavati. Izkazalo se je, da je zelo preprosta rešitev presenetljivo učinkovita. Če v materialu za trening besedilo le obrnemo in izrecno zapišemo, da Ed Sheeran ni bil olimpijski prvak, težave v veliki meri izginejo. [st.slika 76414][st.slika 76415]

Nizozemska policija in Nacionalni center za kibernetsko varnost sta onesposobila botnet Asocks, v katerega je bilo povezanih vsaj 17 milijonov kompromitiranih naprav po celem svetu. Vseboval je tako računalnike kot tudi internetne usmerjevalnike, tablice, pametne telefone, pametne nadzorne kamere in druge v internet povezave naprave. Preiskovalci so na Nizozemskem odkrili več kot dvesto strežnikov, ki so poganjali obsežno infrastrukturo Asocksa. Botnet je dobil svoje ime zaradi povezav z ruskim podjetjem Asocks, ki nudi storitve posredniških strežnikov (proxy). Te so uporabljali za kazniva dejanja, kot je izvajanje napadov DDoS, poganjanje nadzornih strežnikov za botnet, ribarjenje (phishing), pošiljanje spama, širjenje malwara in podobno. Uporaba posredniških strežnikov na Nizozemskem (residential proxy) je olajšala napade na tamkajšnje sisteme, ker je bil promet bolj podoben legitimnemu in ga je bilo teže zaznati. [st.slika 76413]

Šolski okoliš Breathitt v Kentuckyju bo prejel 27 milijonov dolarjev odškodnin od Mete, Snapa, Alphabeta in ByteDancea v okviru poravnave, ki so jo sklenili v tožbi zaradi škodljivih vplivov na duševno zdravje šolarjev. Meta bo plačala največ, in sicer 9 milijonov dolarjev, Snap in ByteDance (TikTok) vsak po 8 milijonov dolarjev, Alphabet (YouTube) pa dva milijona dolarjev. Slednji bo prispeval tudi usposabljanje za uporabo Google Classroom in drugih storitev. S tem se bo proračun okoliša Breathitt podvojil, saj sicer znaša 25 milijonov dolarjev letno. Tiskovni predstavniki podjetij so dejali, da so spor rešili sporazumno in da se bodo osredotočili na orodja, s katerimi bodo zagotavljali varnost uporabnikov na svojih platformah. S tem so se izognili dolgotrajnemu in potencialno precej bolj škodljivemu sodnemu procesu, ki bi se sicer v Oaklandu v Kaliforniji začel 12. junija, a gre zgolj za prvo domino. Podobne tožbe je vložilo še več kot 1300 šolskih okolišev v ZDA. Naslednja glavna obravnava je razpisana za februar 2027, pričakovati pa je sklenitev poravnave pred tem datumom. V preteklih štirih letih so različni tožniki, od posameznikov do tožilcev, proti upravljavcem družbenih omrežij samo v ZDA vložili več kot 6000 tožb. V njih jim očitajo negativne vplive na ljudi in njihove izdelke primerjajo s tobačnimi izdelki, kar se tiče zasvoljivosti. Meta je bila marca letos že obsojena na plačilo 375 milijonov dolarjev odškodnine. Prav tako marca je bila v Kaliforniji sprejeta prelomna razsodba, da je Meta odgovorna za razvoj odvisnosti od družbenih omrežij pri mladi uporabnici.[st.slika 76412]

Raketa New Glenn podjetja Blue Origin v lasti Jeffa Bezosa je med rutinskim preizkusom eksplodirala. Z gorivom napolnjeno raketo so pogoltnili ognjeni zublji, a v četrtkovi "anomaliji", kot so jo označili v podjetju, k sreči nihče ni bil poškodovan. Nesreča se je pripetila na izstrelišču v Cape Canaveralu na Floridi, kjer je ploščad LC-36 močno poškodovana. To je edina ploščad za izstrelitev raket New Glenn. Bezos je dejal, da je za ugibanje o vzroku nesreče še prezgodaj. Dodal je, da si bodo po hudem dnevu opomogli ter popravili in obnovili, karkoli bo treba. Posledice vsekakor segajo onkraj Cape Canaverala. Bezos je Blue Origin ustanovil leta 2000, raketa New Glenn pa je paradni izdelek, na katerega računa tudi NASA. New Glenn lahko v orbito ponese 45 ton tovora. Lanskega januarja je raketa prvikrat uspešno poletela, nato sta sledila še dva uspešna preizkusa. New Glenn bi moral na Mesec peljati dva zasebna roverja, ki bosta ključni del bodoče baze na južnem polu na Luni. NASA želi, da je vsaj eden izmed roverjev na Mesecu, preden tja Artemis IV prepelja tudi astronavte. [st.slika 76411]

Newyorški tožilec je vložil obtožnico Googlovega inženirja, ki je na Polymarketu s stavami zaslužil 1,2 milijona dolarjev. Michele Spagnuolo je sicer italijanski državljan, ki živi v Švici, a so ga pridržali v ZDA in privedli pred zveznega sodnika. Na Polymarketu je stavil, katera imena bodo najbolj iskana na Googlu v letu 2025, kar je zaradi svojega dela v Googlu vedel prej kot splošna javnost. Na Polymarketu je uporabljal račun z vzdevkom AlphaRaccoon. Stavil je več kot 2,7 milijona dolarjev, s čimer je zaslužil 1,2 milijona dolarjev, ko je Google decembra 2025 objavil seznam najbolj iskanih ključnih besed. Spagnuolo je te podatke poznal vnaprej. Z drugimi stavami je zaslužil še milijon dolarjev, a v obtožnici niso razkrite. Stavil je, da Bianca Censori ne bo najbolj iskana oseba, pa tudi da to ne bodo papež, Donald Trump. Najbolj iskana oseba je postal d4vd. Stavil je še na številne druge osebe. Google je dejal, da podjetje v preiskavi sodeluje z organi pregona. Poleg tožilstva pa Spagnuola preganja tudi CFTC (Agencija za trgovanje s terminskimi pogodbami), ki mu očita kršitev pravil. Trdijo, da je v 23 stavah zadel s kirurško natančnostjo. Na sodišču mu grozi do 50 let zapora, CFTC pa lahko izreče globo in odvzame pridobljeno finančno korist.[st.slika 76410]

Microsoftovi inženirji imajo na voljo več orodij umetne inteligence, tako hišne kot zunanje, med katerimi so imeli posebej radi Anthropicovega Clauda. Tega so uporabljali celo raje od Copilota, a se bodo morali od njega posloviti, ker si niti Microsoft ni mogel več privoščiti njegove cene. V štirih mesecih so porabili celoten proračun, ki je bil namenjen za tovrstna orodja. Claude je res dobro orodje za pisanje kode, a ni poceni, obračunava pa se po dejanski porabi. Do konca junija imajo čas, da svoje delo uskladijo z uporabo internega GitHub Copilot CLI. Konec junija se namreč izteče trenutno fiskalno leto, v novem letu pa želi Microsoft znižati nekatere stroške poslovanja, med katere sodijo tudi storitve umetne inteligence. Po neuradnih podatkih je 5000 inženirjev v štirih mesecih za Claude Code zapravilo 3,4 milijarde dolarjev. Microsoft ni edino podjetje, ki omejuje uporabno umetne inteligence zaradi stroškov. Uberjev tehnični direktor Praveen Neppalli Naga je dejal, da so aprila že porabili ves proračun za umetno inteligenco. Podjetja ugotavljajo, da se cena žetonov sicer spušča, a da uporaba še hitreje raste, s tem pa tudi stroški. [st.slika 76409]

Ko je Elon Musk leta 2022 pridobil devetodstotni delež v Twitterju, tega v 10 dneh ni razkril Agenciji za trg vrednostnih papirjev (SEC). To mu je omogočilo, da je pod radarjem še naprej kopičil delnice podjetja, za katere je po oceni SEC plačal 150 milijonov dolarjev manj, kot če bi v skladu z zakonom priglasil koncentracijo. Kasneje istega leta je Musk prevzel celotno podjetje. Zaradi nepriglasitve je januarja lani prejšnja ameriška administracija vložila tožbo, v kateri zahteva plačilo 150 milijonov dolarjev, kolikor je Musk neupravičeno pridobil. V skladu z zakonodajo za tovrstno kršitev ni bistveno, ali je namerna ali nenamerna. SEC je primer preiskoval kar tri leta, zato je bila tožba vložena šele lani, tik pred prisego nove administracije, s katero ima Musk prisrčne odnose. Tožbo je SEC vložil na sodišče v prestolnici, čeprav si je Musk prizadeval, da bi postopek potekal v Teksasu. Nato je neuspešno skušal doseči, da bi primer zavrgli. Prvotno je bil tožena stranka Elon Musk, nova administracija pa je to spremenila in sedaj toži sklad (Elon Musk Revocable Trust). Osebno Musk ni več odgovoren. A kot kaže je Muskov sklad ne bo hudo skupil. Pravosodno ministrstvo predlaga poravnavo, po kateri bi sklad plačal vsega 1,5 milijona dolarjev. Če bo zvezno sodišče predlog sprejelo, Musk kazni praktično ne bo občutil.[st.slika 76360]

Konec aprila je internet obkrožila vest, da je legendarni urejevalnik besedil Notepad++ za Windows po dveh desetletjih dobil tudi inačico za Mac. Izkazalo se je, da je resnica bolj komplicirana, končni izid pa precej preprost. Uradne aplikacije Notepad++ za Mac ni, temveč gre za neposrečeno kopijo, ki z izvirnikom nima veliko skupnega. Notepad++ je odprtokoden in bi ga lahko na platformo Mac prepisal kdorkoli. Razvijalec verzije za Windows, Don Ho, je pojasnil, da sam ni nikoli pripravil verzije Mac niti kogarkoli pooblastil, da to stori. Verzijo za Mac je napisal Andrey Letov, ki je po Hojevih besedah nepooblaščeno uporabil blagovno znamko Notepad++. Ta je namreč za razliko od kode zaščitena. Ho je dejal, da je njegova poteza zavajajoča, neprimerna, nespoštljiva. Izkazalo se je, da je Letov pred izidom pisal Hoju, ki pa se na njegovo sporočilo ni odzval. Letov trdi, da ni želel dajati vtisa, da je Ho kakorkoli povezan s projektom, sam pa da je dejansko prinesel Notepad++ na Mac. Ho še vedno zahteva, da spremeni ime, kar bo Leto tudi storil. Poleg imena NextPad++ bo poiskal tudi nov logotip. Ho opozarja, da je nalaganje nepreverjenih verzij varnostno problematično. Letov na svoji strani piše, da se ukvarja s programiranje z umetno inteligenco, kar samo po sebi ni problematično. Je pa nenavadno, da so se vsi njegovi prispevki zgodili marca in aprila. Prenos na Mac, ki je izveden z umetno inteligenco, pač ne more biti delo skupnosti, kot ga naziva Letov. [st.slika 76358]

Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik, ki vsako leto podeljuje prestižne filmske nagrade oziroma oskarje, je z najnovejšo spremembo pravil onemogočila kandidature izdelkov umetne inteligence. Akademija bo imela možnost zahtevati dodatne informacije o uporabi umetne inteligence in človeškega avtorska pri pripravi filmov, ki kandidirajo za nagrade. Scenariji morajo biti izdelek človeka, da bo film lahko kandidiral za nagrado za najboljši scenarij. Tudi igralci morajo biti ljudje, ne pa generativni modeli. Tilly Norwood ne obstaja in tako ne more dobiti oskarja. Podobno velja tudi za Vala Kilmerja, ki je lani umrl in ga želijo poustvariti v filmu As Deep as the Grave. Ni pa Akademija popolnoma prepovedala vsakršne uporabe umetne inteligence v filmih. V drugih kategorijah njega uporaba ne bo vplivala na ocene filma, so dejali. Tehnologija se pač plazi v filme in podobne debate so bile tudi o uporabi računalniške grafike (CGI) pred desetletji. Kdo ve, morda bomo v prihodnosti dobili tudi oskarja za najboljšo uporabo umetne inteligence. Druge spremembe pravil se nanašajo na glasovanje in tehnično izvedbo.[st.slika 76359]

GameStop je tudi uradno ponudil 55,5 milijarde dolarjev za prevzem Ebayja, kar predstavlja skoraj 25-odstotno premijo glede na tečaj delnice pred začetkom špekulacij. V odzivu eBay sporoča, da bodo prevzemno ponudbo temeljito proučili. Dodali so, da GameStop pred tem ni stopil v stik z Ebayem in da niso imeli nobenih pogovorov o prevzemu. GameStop vztraja, da bo prevzem izpeljal, bodisi s privoljenjem uprave ali brez njega, neposredno s ponudbo delničarjem. A GameStop je precej manj gostobeseden o financiranju. V bilancah imajo okoli 9,4 milijarde denarja in ekvivalentov, preostanek pa bodo zbrali s posojili. Drugo polovico pa bo GameStop financiral z lastnimi delnicami. Razlog za tako velikopotezne načrte je seveda ogromen bonus, ki ga lahko dobi GameStopov direktor Ryan Cohen, če se tržna kapitalizacija podjetja povzpne na 100 milijard dolarjev. Dobi lahko do 35 milijard dolarjev. V ZDA ima GameStop trenutno okoli 1600 fizičnih lokacij, ki jih želijo integrirati z Ebayem. Tako bi lahko te trgovine delovale kot vozlišča za prevzem naročenega blaga, preverjanje oddanega blaga ipd. [st.slika 76349]

Po večletnem čakanju je Linux končno dobil odprtokodni gonilnik za HDMI 2.1. Prispel je v odprtokodni gonilnik Nouveau in AMD-jev gonilnik Radeon AMDGPU. S tem prihaja podpora za Fixed Rate Link (FRL), ki ga je uvedel HDMI 2.1 in je nujen za hitrejši prenos podatkov. HDMI Forum je več let blokiral podporo za HDMI 2.1 v Linuxu, kar se bo sedaj spremenilo. Prejšnji petek je AMD-jev Harry Wentland objavil, da s podporo za HDMI FRL prihajajo višje ločljivosti, dinamični HDR in druge funkcije, kot na primer spremenljiva hitrost osveževanja. Še vedno gre le za del novih funkcionalnosti, ki jih omogoča novi HDMI, saj bo najbolj manjkala prav DSC (Display Stream Compression). Wentland zagotavlja, da tudi to že preizkušajo in jo bodo dodali kasneje. Še vedno ni znano, kako bo HDMI Forum sprejel te spremembe in ali bodo dovolili oglaševanje naprav in sistemov kot združljivih s HDMI 2.1. A prvi korak je velik.[st.slika 76355]

Čeprav so na Otoku na internetu uvedli preverjanje starosti, ki za uporabo družbenih omrežij trenutno postavlja mejo na 13 let, za dostop do pornografskih vsebin pa na 18 let, številnih mladih to ne ovira. Raziskava Digital Wellbeing Index je med drugim pokazala, da Online Safety Act ni huda ovira. Še več, kar eden izmed šestih staršev je svojim otrokom pomagal obiti preverjanje starosti, vsak tretji otrok pa to stori sam. Na vzorcu tisoč otrok so ugotovili, da jih 46 odstotkov meni, da je preverjanje starosti neučinkovito in ga je možno enostavno pretentati, 32 odstotkov pa je to že storilo. Polovica otrok je na internetu že srečala škodljive vsebine. Najenostavnejši način za obvod je vnos lažnega datuma rojstva, sledijo pa uporaba profila, ki pripada nekomu drugemu, uporaba naprave nekoga drugega, zasebna navidezna omrežja (VPN), uporaba tujih osebnih dokumetov in celo uporaba predrugačenih slik. V nekaterih primerih je bilo dovolj, da je otrok na svojo sliko narisal brke, pa ga je platforma ocenila kot 15-letnika. Regulator Ofcom se je odzval z besedami, da raziskava še dodatno kaže, zakaj je regulativna pomembna. Brez omejitev bi se lahko otroci prebili do škodljivih vsebin, šibke in tehnično slabe omejitve pa so neustrezne. Poudarjajo, da so za izvajanje preverjanja odgovorni ponudniki storitev. [st.slika 76356]

Vojna na Bližnjem vzhodu je omejila ponudbo nafte in močno dvignila cene fosilnih goriv, kar je pospešilo iskanje alternativnih virov, zlasti obnovljivih. Absolutni vladar na tem področju je Kitajska, ki je svoj primat v minulih mesecih še okrepila. Izvoz sončnih celic, baterij in električnih vozil je namreč zrasel. Britanska neprofitna energetska organizacija Ember je izračunala, da je marca kitajski izvoz dosegel rekordne vrednosti. Kitajci so izvozili za 68 GW sončnih panelov, kar je 50 odstotkov več od dosedanjega rekorda, ki so ga postavili avgusta lani. Kar petdeset držav je postavilo uvozne rekorde, največ v Aziji in Afriki, ki sta tudi najmočneje občutili zaprtje Hormuške ožine za izvoz nafte iz Zaliva. Najvišjo rast so beležili v Nigeriji, Keniji, Etiopiji in Indiji. Izvozili so tudi za 10 milijard dolarjev baterij. Skupni izvoz sončnih celic, baterij in električnih avtomobilov je marca narasel za 70 odstotkov. Izvoz električnih avtomobilov je v primerjavi z lanskim marcem za 140 odstotkov večji. K temu je prispevala tudi kitajska davčna ureditev, saj so se aprila iztekle davčne subvencije za električna vozila na Kitajskem.[st.slika 76353][st.slika 76354]

V Iranu, kjer je dostop do interneta praktično nemogoč, si prebivalci pomagajo s pretihotapljenimi terminali za dostop do satelitskega omrežja Starlink. Uradni dostopni do interneta so oblasti pristrigle med januarskimi protesti, nato sprostile, po začetku ameriško-izraelskih napadov 28. februarja pa so omejitve še zaostrile. Trdijo, da je to nujno za preprečevanje vohunjenja in kibernetskih napadov. Zato so se hitro pojavile organizirane skupine, ki v državo tihotapijo satelitske krožnike za Starlink. Novinarji BBC so govorili z enim članom skupine, ki v državo prinaša terminale. Ti so najzanesljivejši način za dostop do interneta, vsak pa nudi povezljivost več ljudem v bližini, saj vzpostavi dostopno točko Wi-Fi. Povedal je, da jih kupujejo v tujini in nato na zapleten način pretihotapijo v državo. Že januarja je bilo v državi vsaj 50.000 terminalov za Starlink, danes jih je še več, pa čeprav je njihova uporaba prepovedana. Kdor v državo prinese več kot 10 terminalov, mu grozi 10 let zapora. Minuli mesec so v zvezi s tem aretirali vsaj štiri ljudi, med njimi dva tuja državljana. Uradni dostop do omrežja je dvojen. Vsakdo ima dostop do nacionalnega omrežja, ki omogoča e-bančništvo, lokalni Uber, dostavo hrane in podobno. Tuje strani in storitve, kot so Instagram, YouTube ali WhatsApp, so dosegljive le na mednarodnem internetu, ki je večinoma izključen. [st.slika 76351]

Padel je še en izmed tehnoloških velikanov iz prejšnje dobe, ki se je rodil še v stari dobi, pred pokom balončka dot-com. Spletna stran ask.com, ki se je do leta 2006 sicer imenovala AskJeeves.com, je obstajala od leta 1996 do 1. maja 2026. Prvikrat so jo že pred dvema desetletjema ogrozili že spletni iskalniki, nato spletni forumi in na koncu še umetna inteligenca. Lasntik InterActiveCorp se je odločil, da je konec. Ni toliko presenečenje, da je Ask.com ugasnil, kot je bil doslej še vedno živ. Ask.com je bil ostanek neke zelo drugačne dobe, interneta s preloma tisočletja, ko so bili spletni iskalniki še precej primitivnejši. Leta 2010 je Ask.com prenehal razvijati lastna iskalna orodja in je zadnjih 16 let stagniral. Ves čas je bilo jasno, da visoke dodane vrednosti nima. Kakor je Google zasenčil Alta Visto, je padel tudi Ask.com. Ask.com je bil v nekaterih pogledih pionir, saj je že zgodaj omogočil iskanje v naravnem človeškem jeziku - še preden so obstajali veliki jezikovni modeli. Odločil se je, da jih ne bo uporabil, in na koncu je potegnil krajšo. [st.slika 76350]

Po poročanju The Wall Street Journala se GameStop pripravlja na prevzem štirikrat večjega podjetja Ebay. GameStop je po borznem tečaju vreden okoli 11 milijard dolarjev, Ebay pa 45 milijard dolarjev. Po razkritju vesti so Ebayeve delnice poskočile za 10 odstotkov, GameStopove pa za pol toliko. Uradno prevzemno ponudbo pričakujejo že ta mesec. Sprva bo GameStopov direktor Ryan Cohen predlog predstavil Ebayevemu vodstvu. Če prevzemu ne bodo naklonjeni, bo nagovoril njegove lastnike neposredno. Podrobnosti o prevzemni nameri še niso javno znane. Že nekaj mesecev pa vemo, da si Cohen ogleduje potencialne tarče za prevzem, saj želi GameStop razširiti onkraj prodaje iger in sorodnega blaga. Če mu bo veliki met uspel in bo GameStop (z morebitnimi priključenimi podjetji) dosegel vrednost 100 milijard dolarjev, se Cohenu obeta visok bonus v obliki lastnih delnic, ki bi lahko dosegel 35 milijard dolarjev. GameStopove delnice so letos že pridobile tretjino vrednosti. [st.slika 76349]

Upravljavec domenskega prostora ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers) je začel nov krog zbiranja prijav za nove vrhnje domene (gTLD). Kar se je začelo na domeni .arpa in nadaljevalo z domenami .gov, .edu, .com, .mil in .org (kasneje še .net), je do danes preraslo v veliko množico najrazličnejših domen. V začetku tisočletja je ICANN dodal še .biz, .name in .pro, nato pa je ICANN leta 2012 dovolil tudi poljubne domene in domene v nelatiničnih pisavah. Odtlej novih vrhnjih domen niso sprejemali, 15 let pozneje pa je pred nami nov razpis. Prijave sprejemajo do 12. avgusta, nova vrhnja domena pa bo stala 227.000 dolarjev. Nove domene bodo na voljo okoli leta 2030. Nove domene so lahko v naslednjih pisavah: arabska, armenijska, bangla, kitajska, cirilična, devanagari, etiopijska, gruzinska, grška, gujarati, gurmukhi, hebrejska, japonske (vse tri), kannada, kmerska, korejski (obe), lao, latinična, malajalam, mjanmarska, orija, sinhala, tamilska, telugu in tajska.[st.slika 76347]

Popravilo Amazonovih podatkovnih centrov na Bližnjem vzhodu, ki so jih poškodovali napadi v aktualni vojni, bo trajalo še mesece. Amazon je v četrtek objavil nove informacije o stanju centrov. Ponovno so dejali, da zaradi poškodb v vojaških akcijah ne morejo zagotoviti zanesljivega delovanja za stranke, zato jih pozivajo k uporabi drugih centrov in obnovitvi podatkov iz varnostnih kopij. Izrecno so zapisali, da izboljšanje stanja pričakujejo šele v naslednjih mesecih. Gre za podatkovna centra ME-CENTRAL-1 in ME-SOUTH-1, ki sta locirana v Združenih arabskih emiratih in Bahrajnu. Amazon je po napadih, ki so močno prizadeli njuno delovanje, že marca strankam odpisal naročnino in stroške najema. Enako velja tudi v aprilu in se bo nadaljevalo, dokler ponovno ne vzpostavijo normalnega delovanja. Samo marca jih je to stalo 150 milijonov dolarjev in tudi zato Amazon stranke poziva, naj najem preusmerijo na druge, delujoče centre. Uradno Amazon obsega škode ne komentira. Business Insider je objavil interni dokument, ki opisuje škodo v enem centru kot poškodbe 14 omar EC2 in še petih drugih omar. EC2 predstavljajo ključno infrastrukturo. [st.slika 76348]

Ko je Google skušal prvič kupiti izraelsko podjetje Wiz, je posel padel v vodo, Wiz pa je napovedal javno ponudbo delnic (IPO). To se na koncu ni zgodilo, podjetje pa sta se lani spet začeli resno pogovarjati o prevzemu. Google je sedaj uradno dokončal prevzem Wiza, za katerega je odštel 32 milijard dolarjev oziroma pol več, kot so ponujali predlani. Tedaj je Wiz menil, da bo brez Googlovega dežnika rasel hitreje, a se to ni zgodilo. Wiz je ponudnik orodij za zaščito oblačnih platform pred kibernetskimi tveganji in napadi. Podjetje bo sedaj postalo del Google Clouda, a naj bi obdržalo blagovno znamko in sodelovanje z vsemi svojimi dosedanjimi strankami. Wiz je sicer nudil zaščito za različne vrste oblakov - AWS, Azure, Oracle in Google - sedaj pa si Google želi, da bi tudi z nakupom Wiza strankam signaliziral, naj izberejo Googlov oblak. Podjetji se prevzem najavili že lani, nato pa sta čakali na dovoljenja regulatorjev. V ZDA so Googlov nakup Wiza odobrili novembra lani, EU pa je zeleno luč prižgala letos februarja. S tem so bili izpolnjeni pogoji za največji Googlov prevzem v zgodovini. [st.slika 74781]

Meta je oglaševalce na svoji platformi obvestila, da bodo v določenih evropskih državah povišali ceno oglaševanja za 2-5 odstotkov, odvisno od davkov v tej državi. Gre za digitalne davke, ki so jih nekatere evropske države uvedle, ker tehnološki velikani kljub visokim prihodkom v Evropi plačujejo zelo malo davka. Digitalni davki, ki se obračunavajo na promet namesto na dobiček, še niso uvedeni na nivoju EU, so jih pa sprejele posamezne države, tudi izven EU. Podražitev se bo obračunavala glede na državo, v kateri se oglasi prikazujejo, ne na naročnika. Če bo torej slovensko podjetje oglaševalo za avstrijske uporabnike, bodo ti oglasi takisto dražji. Za zdaj podražitev uvajajo v Veliki Britaniji (2 odstotka), Franciji, Italiji in Španiji (3 odstotke) ter Avstriji in Turčiji (5 odstotkov). Meta trdi, da je doslej te stroške pokrivala sama, sedaj pa tega ne morejo več početi. Google in Amazon stroške prav tako prevalita na stranke. [st.slika 76225]

Slavne Ig Nobelove nagrade, s katerimi se od leta 1991 nagrajujejo resni znanstveni dosežki, ki imajo tudi zabavno vrednost, se selijo v Evropo. Potem ko so jih 35 let podeljevali v Bostonu, bo letos podelitev prvikrat potekala v Zürichu. Prireditev bo do nadaljnjega v Evropi, ker so udeleženci iz tujine zaskrbljeni za svojo varnost v ZDA ali preprosto ne želijo potovati v to državo. Marc Abrahams, vodja prireditve, je pojasnil, da je lani za goste postalo potovanje v ZDA nevarno. Od nagrajencev in novinarjev ne morejo več v dobri meri pričakovati, da bodo potovali v ZDA, zato se podelitev seli v Švico. Doslej so podelitve potekale na MIT-u, Harvardu in Univerzi Boston. Lani so na podelitvi manjkali štirje izmed desetih prejemnikov nagrade, letos bi bilo pričakovati še slabši izid. Podelitev bo potekala 3. septembra. Ig Nobelove nagrade niso edina prireditev, ki ima težave zaradi razmer v ZDA. Letošnje Game Developers Conference v San Franciscu se ne bo udeležilo rekordno število ljudi, ker se ne počutijo varne ali dobrodošle. [st.slika 76222]

Meta je kupila Moltbook, ki je zaslovel pred tedni kot družbeno omrežje, ki je namenjeno le agentom umetne inteligence. Podrobnosti o poslu niso znane, tako ne vemo, koliko so za podjetje odšteli. So pa v Meti potrdili prevzem in dodali, da se bo Moltbook priključil v Meta Superintelligence Labs. Soustanovitelja Matt Schlicht in Ben Parr se bosta pridružila Meti. Na Moltbooku so agenti sodelovali prek OpenClawa, portal pa je zaradi nenavadne kombinacije bizarnosti in zanimivosti hitro zaslovel. OpenClaw sodeluje z modeli, kot so Claude, ChatGPT, Gemini ali Grok (v obliki wrapperja), in omogoča ljudem komunikacijo z modeli prek aplikacij za hipno sporočanje. Moltbook je poskrbel, da so za OpenClaw izvedeli tudi ljudje, ki se ne ukvarjajo vsakodnevno s tehnologijo. Kasneje se je izkazalo, da Moltbook ni povsem zaščiten in da se vanj lahko pritihotapijo tudi ljudje, ki se pretvarjajo, da so agenti. Nekaj časa namreč žetoni za prijavo niso bili varovani, temveč javno dostopni. Moltbook verjetno ne bo preživel kot samostojna storitev, ker se bo navdušenje poleglo. Bo pa služil kot odlično izhodišče za nadaljnji razvoj agentov, od katerih si podjetja in ljudje veliko obetamo. Želimo si, da bi nekoč agenti za nas iskali letalske vozovnice, urejali rezervacije in si morda dopisovali z davčno upravo.[st.slika 76223]

Doslej so bili glavni elementi paketa kompenzacije v ameriških tehnoloških velikanih plača, bonusi in opcije ali delnice, skratka lastništvo v podjetju. Lani smo pisali, kako največji strokovnjaki za umetno inteligenco postajajo pravi zvezdniki, saj njihovi prejemki dosegajo devetmestne zneske. Boj za kadre še ni pojenjal, temveč so delodajalci ugotovili, da je pomembna doslej zapostavljena kategorija: računska moč. Poganjanje modernih modelov umetne inteligence je računsko tako potratno, da postaja resen faktor pri novačenju zaposlenih. Kandidati na razgovorih čedalje pogosteje sprašujejo, koliko računskega časa bodo imeli na voljo za uporabo Codexa, je povedal glavni inženir Codexa pri OpenAI Thibault Sottiaux. Ugotavlja, da poraba računske moči raste hitreje od števila uporabnikov, saj ljudje trošijo čedalje več. To velja tudi za zaposlene. Inženirji se zavedajo, da so z uporabo umetne inteligence učinkovitejši, njihova storilnost pa bo odvisna tudi od tega, koliko jo bodo imeli na voljo. Dostop do računske moči postaja pomemben del paketa, s katerim podjetja pridobijo najboljše kadre. To velja tudi pri oglasih, kjer se je v Silicijevi dolini že začelo navajati, dostop do katerih orodij umetne inteligence bodo imeli zaposleni na voljo. Lastniki, direktorji in finančni direktorji podrobno spremljajo dogajanje. Ponekod ocenjujejo, da bodo stroški računske moči dosegli tudi petino vseh stroškov, ki jih ima podjetja z inženirji.[st.slika 76224]

Ni presenečenje, da je Anthropic vložil tožbo proti ZDA, ker ga je ministrstvo za obrambo uvrstilo na seznam družb, ki predstavljajo tveganje za nacionalno varnost. Ta oznaka je posledica spora med Pentagonom in Anthropicom, ki iz svoje umetne inteligence ni želel odstraniti varovalk, ki bi preprečevale njeno uporabo za nadzor prebivalcev in krmiljenje avtonomnih smrtonosnih orožij. Pentagon je odpovedal vse pogodbe z Anthropicom, z uvrstitvijo na seznam pa morajo to storiti tudi vsa podjetja, ki poslujejo s Pentagonom. Ameriški predsednik je sicer na svojem družbenem omrežju od vseh podjetij, ki poslujejo z zvezno vlado, zahteval prekinitev sodelovanja z Anthropicom. Anthropic je zato danes vložil tožbo na zvezno sodišče v Kaliforniji, v kateri zahteva odstranitev s seznama. Podjetje trdi, da mu ameriška administracija s tem krši pravico do svobode govora (prvi amandma) in pravico do pravične obravnave (peti amandma). Gre za prvi primer, ko se je kakšno ameriško podjetje znašlo na tem seznamu, ki je sicer tradicionalno rezerviran za kitajska podjetja in podjetja iz držav, ki jih ZDA vidijo kot hudo grožnjo ali hudo konkurenco. Anthropic je v drugi tožbi, ki jo je prav tako vložil danes, nasprotoval tudi uvrstitvi na seznam tveganj za dobavno verigo, ki vladi omogoča prepoved uporabe v celotni javni upravi. Ob tem Anthropic ves čas poudarja, da njihov cilj ni spor z administracijo, temveč odstranitev s seznama ob upoštevanju stališča, da trenutno umetna inteligenca še ni dovolj razvita, da bi lahko počela, kar si Pentagon želi. Ostali Anthropicovi partnerji niso prekinili sodelovanja, denimo Microsoft, so pa jasno sporočili, da se to v nobenem delu ne prekriva z delom za ameriško vojsko ali vlado. [st.slika 76201]

Vojna na Bližnjem vzhodu ima tudi čisto praktične posledice za orodja moderne tehnologije, ki jih pogosto jemljemo za samoumevna. V manj kot 24 urah po začetku napadov so ladje v Zalivu ostale brez zanesljiva signala GPS. Njihovi navigacijski sistemi so kazali, da so sredi kopnega, na letališčih, v jedrskih elektrarnah in podobno. Gre seveda za motenje signalov GPS, ki je že stalnica ob vojaških spopadih in drugih eskalacijah napetosti. GPS motijo vse strani v konfliktih, saj tako preprečijo najenostavnejšo navigacijo raket in brezpilotnih letalnikov, ki so hrbtenica modernih spopadov. Ladje in letala so zgolj nič krivi statisti, ki jih motnje prizadenejo. Letala imajo alternativne načine navigacije in lahko letijo in pristanejo tudi brez GPS, je pa to za pilote več dela. Podobno velja za ladje, ki se brez GPS še vedno lahko premikajo, a počasneje. Hormuška ožina je sicer zaprta. Motenj signalov GPS in ostalih satelitskih navigacijskih sistemov v praksi ne bo nikoli moč preprečiti. Četudi obstajajo tudi šifrirani kanali, ki preprečujejo oddaljeno lažnih signalov, so signali s satelitov tako šibki, da jih ni težko preglasiti. Šifrirana verzija Galilea tako omogoča zanesljivo preverjanje, da res prejemamo pravilni signal, a če signala ni, nam vse skupaj nič ne pomaga. Druga posledica je zamik pri objavljanju satelitskih posnetkov. Podjetje Planet Labs že od leta 2010, ko so ga ustanovili raziskovalci, ki so bili delali za NASO, vsak dan poslika Zemljo. V orbiti imajo več kot štiristo satelitov, njihove podatke pa nato uporabljajo nevladne organizacije, številna podjetja, raziskovalne in visokošolske institucije ter drugi. Po začetku vojne se je Planet Labs odločil, da bo posnetke zalivskih držav objavljal s 96-urno zamudo. S tem želijo preprečiti, da bi z njihovo uporabo napadali ameriške objekte v regiji. To v praksi tudi pomeni, da bo javnost nekoliko kasneje videla, kaj se je zares zgodilo po kakšnem napadu. Planet Labs ni edini. Airbus za zdaj ni napovedal nobenih zamikov. Satelite imajo tudi Kitajci in Rusi, ki vestno slikajo Zemljo, medtem ko regionalni akterji svojih visokoločljivostnih posnetkov nimajo. [st.slika 76221]

Tehnični direktor za Azure, Mark Russinovich, se je pozabaval z Anthropicovim orodjem Claude in mu dal v pregled 40 let staro kodo v binarni obliki. Leta 1986 je Russinovich napisal orodje Enhancer, ki je na računalnik Apple II prinesla možnost uporabe spremenljivk in BASIC-ovih izrazov kot cilje ukazov GOTO, GOSUB in RESTORE. Osnovni Applesoft BASIC je kot cilj podpiral le število vrstice. Claude Opus 4.6 je pregledal binarno kodo in v njej takoj odkril nekaj hroščev in ranljivosti. Da je v kodi za Apple II hrošč, je zanimivost, ki na današnji svet ne vpliva. Precej bolj pomembno pa je dejstvo, da lahko Claude razvozla binarno kodo in ranljivosti najde v njej! Na svetu obstaja na milijarde mikrokrmilnikov, ki poganjajo raznovrstno kodo, staro in manj staro, ki se že zdavnaj ne posodablja več, vprašanje pa je, kako natančno je sploh bila pregledana. Umetna inteligenca je sicer znana, da si včasih izmišljuje ali najde irelevantne ranljivosti. Tudi koda, ki jo piše, pogosto ni optimalna ali pa vsebuje luknje. A po drugi strani zadostuje, da enkrat samkrat najde resno ranljivost v starejši programski ali strojni opremi, ki je ni možno enostavno zakrpati. [st.slika 76220]

Indonezija je naslednja v vrsti držav, ki bodo prepovedale družbena omrežja za najmlajše. Ministrica za telekomunikacije in digitalne storitve Meutya Hafid je dejala, da bo prepoved začela veljati 28. marca, s čimer bodo postali prva nezahodna država s tem ukrepom. Sprva bodo blokirali dostop do platform YouTube, TikTok, Facebook, Instagram, Threads, X, Bigo Live in Roblox, kasneje pa se bo nabor po potrebi še širil. Za ukrep navaja enake razloge kot druge države, denimo Avstralija, kjer so ga že sprejeli. Večidel gre za zaščito otrok pred neprimernimi vsebinami na internetu, ki segajo od pornografije do spletnih prevar, trpinčenja in nadlegovanja, pa tudi iger na srečo in drugih vsebin, ki lahko povzročijo zasvojenost. Država želi s prepovedjo pomagati staršem, da se ne bodo sami borili proti spletnim gigantom. Ugotavljajo namreč, da ima velika večina otrok že dostop do spleta, kjer nekritično uporabljajo družbena omrežja in dostopajo do vseh, tudi neprimernih vsebin. Podobne ukrepe so sprejeli v Avstraliji, v Evropi pa sta Španija in Danska s svojima predlogoma najdlje. Tudi v Sloveniji se je že omenjala blokada družbenih omrežij za mlajše mladoletnike. [st.slika 76217]

Dobrega pol leta je minilo, odkar je Seagate predstavil diske s kapaciteto 30 TB, pa so letvico že premaknili precej više. Začeli so prodajati diske s kapaciteto 44 TB, ki so za zdaj namenjeni podatkovnim centrom. Novi diski še vedno uporabljajo tehnologijo HAMR (heat-assisted magnetic recording), ki omogoča povečanje kapacitete diskov, ker se podatki zapisujejo na manjše magnetne domene. To dosežejo s segrevanjem sektorja na disku, kamor se podatek zapisuje. Seagate novo generacijo HAMR imenuje Mozaic 4+. Novi diski imajo 10 plošč, hitrost prenosa podatkov 300 MB/s in hitrost vrtenja 7200 obratov na sekundo. V primerjavi s 30-TB diski gre za 47-odstotno povečanje kapacitete, kar ima več posledic. Za enako količino prostora bo potrebnih manj diskov, kar bo znižalo tudi porabo energije. Trend želijo nadaljevati. Današnje plošče shranijo približno 4 TB podatkov, v prihodnosti pa želijo to povečati na 10 TB, kar bi odprlo vrata do 100-TB diskov. Konkurenca seveda ne počiva. Western Digital je za drugo polovico leta napovedal 40-TB diske, ki pa ne uporabljajo HAMR, temveč EAMR (energy assisted magnetic recording) in UltraSMR. [st.slika 76218]

Pred petimi leti je NASA izstrelila misijo DART, s katero so želeli preizkusiti, ali lahko poustvarimo filmske scenarije in asteroide s trajektorije proti Zemlji odvrnemo s trkom vanje. Oktobra 2022 je trk uspel, ko se je vesoljsko plovilo DART zaletelo v manjši asteroid Dimorphos, ki je krožil kot nekoliko večjega Didimosa. Gibanje Dimorphosa so močno spremenili, saj so njegov obhodni čas okoli večjega telesa skrajšali za 32 minut (znašal je 12 ur). Sedaj pa smo izvedeli, da se je merljivo spremenila tudi orbita Didimosa. Nova raziskava, ki so jo v petek objavili v Science Advances, je pokazala prav to. Sistem obeh asteroidov kroži okoli Sonca v orbiti z obhodnim časom 770 dni. Po trku se je obhodni čas spremenil 150 milisekund, kar se sliši malo, a je prva merljiva sprememba obhodnega časa kateregakoli vesoljskega telesa, ki jo je povzročil človek. Didimos in Dimorphos seveda nikoli nista predstavljala nevarnosti za Zemljo, temveč je šlo za vajo. NASA pojasnjuje, da trk v Dimorphos spremenil obliko telesa. Ker je v vesolje odstrelil nekaj materiala, je spremenil tudi gibalno količino preostanka asteroida. Asteroida vplivata drug na drugega preko gravitacijske sile, zato je to vplivalo tudi na gibanje celotnega sistema. [st.slika 72444]

Povprečna temperatura je bila lani 1,19 °C višja od dolgoletnega povprečja 1951-1980, je objavila NASA. S tem je bilo lansko leto za spoznanje hladnejše od rekordnega leta 2024, a je razlika statistično nepomembna. Tretje najtoplejše leto je bilo 2023. Analiza Goddardovega inštituta vključuje podatke z več kot 25.000 meteoroloških postaj na svetu, več merilnih boj na oceanih, in raziskovalnih postaj na Antarktiki. NOAA, Berkley Earth, britanski Hadley Centre in evropski CCS (Copernicus Climate Services) pa so izmerili, da je bilo leto 2025 tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev. Izhajali so iz istih podatkov, a so uporabili nekoliko drugačne modele za posplošitev na globalni raven. V vsakem primeru so bila zadnja tri leta tudi najtoplejša. Zanimivo je, da NASA to pot niti z besedo ni omenila razlogov za rekorde. Medtem ko je pod prejšnjo administracijo segrevanja ozračja jasno označila kot posledico človekovega delovanja, ki povzroča podnebne spremembe, letos teh ni omenila. Lansko poročilo je vsebovalo tudi več izjav direktorja NASE in vodilnih raziskovalcev, ki so jih pospremili z grafičnim materialom. To pot je NASA objavila zgolj nekaj kratkih odstavkov brez podrobnejše razprave. Precej zgovornejši je CCS. Pojasnjujejo, da je leto 2025 za 0,13 °C hladnejše od rekordnega 2024 in okrog 1,5 °C toplejše od povprečja 1850-1900. Pojasnili so, da je za visoke temperature v zadnjih treh letih kriva kombinacija podnebnih sprememb zaradi naraščajočih koncentracij ogljikovega dioksida v ozračju in sezonskega pojava El Niño, ki je lani plahnel. Lani so se zato bolj ogrevala polarna območja, ne pa zmerne geografske širine. [st.slika 76097][st.slika 76098]

Načelnik policije regije West Midlands v Angliji je po prvotnih zavajanjih priznal, da so pri izdelavi ocene tveganja nogometne tekme v ligi Evropa med Maccabijem iz Tel Aviva in Aston Villo lanskega novembra uporabili umetno inteligenco. Ta si je izmislila neobstoječo tekmo med Maccabijem in West Hamom. To informacijo so vključili v oceno tveganja, na podlagi katere so nato izraelskim navijačem prepovedali obisk tekme z Aston Villo. Načelnik Craig Guildford je sprva trdil, da niso uporabili umetne inteligence. Za napako je okrivil družbena omrežja, od koder naj bi bili pridobili informacije za poročilo. Nato je za napako krivil rezultate Googlovega iskanja. Sedaj pa je moral pred odborom za notranje zadeve v britanskem parlamentu skrušeno priznati, da so uporabili Copilota. Za zdaj je Guildford še obdržal službo in funkcijo. Za napako se je opravičil in zatrdil, da je bila nenamerna. Zagotovo pa je bila posledica malomarnosti. [st.slika 76099]

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v ponedeljek naznanil, da bo ameriška vojska v Pentagonova omrežja vgradila Muskovo umetno inteligenco Grok. Dejal je, da bo Grok v Pentagonu zaživel še ta mesec, s čimer bodo lahko tako na običajnih kot tudi tajnih podatkih uporabljali najnaprednejše modele umetne inteligence. To je ta isti Grok, ki ga preiskujejo regulatorji po celem svetu, vključno z ameriškimi, ker je uporabnikom omogočal predelavo in izdelavo fotografij resničnih oseb, na katerih so bile te pomanjkljivo oblečene. Obenem je Hegseth napovedal strategijo pospešenega uvajanja umetne inteligence na ministrstvu, s čimer želijo povečati eksperimentiranje, odstraniti birokratske ovire, okrepiti investicije in prikazati bolj izvedbeno usmerjenost vojske, ki je vodilna na svetu pri uporabi umetne inteligence. Odredil je dosegljivost vseh informacij za modele umetne inteligence, saj je ta brez izdatnih podatkov neuporabna. V Pentagonu že uporabljajo nekatere modele generativne inteligence. Julija lani so sklenili štiri 200-milijonov dolarjev težke pogodbe s podjetji Anthropic, Google, OpenAI in tudi xAI, ki razvijajo različne modele prav za obrambno ministrstvo. Decembra so za centralni sistem GenAI.mil izbrali Gemini.[st.slika 76095]

Tečaj delnice podjetja Alphabet je včeraj presegel 333 dolarjev, s čimer se je tudi Alphabet (oziroma Google) zavihtel v skupino podjetij, katerih tržna kapitalizacije je vsaj 4000 milijard dolarjev. V tej druščini je tudi Nvidia, lani pa sta bila v njej tudi Microsoft in Apple, ki sta (začasno?) iz nje izpadla. Alphabet je eden zmagovalcev minulega borznega leta. Delnica je pridobila 65 odstotkov, potem ko je bila še aprila četrtino pod vrednostjo z začetka leta. A umetna inteligenca je Googlu resnično uspela, Gemini pa bo uporabljala celo Applova Siri. Prav to je bil tudi povod za najnovejši sunek kvišku, ki je podjetje katapultiral prek 4000 milijard dolarjev. Trajalo je le 82 trgovalnih dni, da je Alphabet švignil od treh do štirih bilijonov. Nvidia je za ta podvig potrebovala 273 dni, Microsoft 441 dni in Apple 586 dni. Spomnimo, da je izid ChatGPT leta 2022 Google ujel na levi nogi. V podjetju so zagnali plat zvona, njihov prvi poizkus Bard pa je bil prava mala katastrofa. A Google je vztrajno razvijal Gemini, obenem pa vzdrževal svoj oblak in primat na področju iskanja in oglaševanja. Prihodki so v prvih treh četrtletjih zrasli za 14 odstotkov na 289 milijard dolarjev, dobiček pa na 93 milijard. Morda se 14 odstotkov ne sliši veliko, a to je za tako veliko podjetje osupljiv dosežek. Investitorji so ga nagradili. [st.slika 76094]

Zaradi naraščajočih cen pomnilnika se proizvajalci, sestavljavci in prodajalci računalniške opreme pripravljajo na težko leto 2026, a zaključek leta 2025 je minil v povsem drugačnih tonih. IDC je izračunal, da je v zadnjem četrtletju minulega leta prodaja računalnikov v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem zrasla za 10 odstotkov in dosegla 76,4 milijona enot. K temu je prispeval konec brezplačne podpore za Windows 10, čeprav zlasti v Evropi ta še ostaja na voljo, povsod pa je možno kupiti še tri leta plačljivih varnostnih popravkov. A prodaja novih računalnikov, ki uradno podpirajo Windows 11 - neuradno jih je moč namestiti tudi na številne starejše mlinčke - je pomagala krepiti prodajo. Prav tako je rast cen pomnilnika vzpodbudila številne akterje, da si naredijo zaloge, končne kupce pa k nakupu raje prej kot slej. Vse to se je odrazilo v odlični prodaji. V drugi polovici letošnjega leta se napovedujejo podražitve, saj bo sestavljavcem računalnikov, kot sta Lenovo in HP, zmanjkalo zalog pomnilnika in SSD-jev, ki so si jih nakopičili v preteklih četrtletjih. Največji tržni delež ima še vedno Lenovo, in sicer 25 odstotkov, sledijo pa HP (20 odstotkov), Dell (15 odstotkov), Apple (9,3 odstotka) in Asus (7,1 odstotka). [st.slika 76096]

NASA je sporočila, da bodo prvikrat v zgodovini z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) evakuirali astronavta iz zdravstvenih razlogov. Po trenutnih načrtih bo se v noči s srede na četrtek posadka 11. SpaceXove rotacije (Crew-11), ki jo sestavljajo ruski kozmonavt Oleg Platonov, ameriška astronavta Mike Fincke in Zena Cardman ter Japonec Kimiya Yui, odpravila na 10-urno pot proti Zemlji. NASA ni razkrila, kdo izmed članov posadke ima zdravstvene težave in kako resne so. Dejali so le, da so se za vrnitev odločili zaradi previdnosti. Minuli teden je NASA tudi odpovedala prvi letošnji vesoljski sprehod, ki bi ga bila morala izvesti omenjena posadka. Posadka je na ISS pripotovala avgusta in bi morala ostati šest mesecev. Prejšnji teden so se razširile vesti o zdravstvenih težavah enega izmed astronavtov. NASA jih je potrdila in dejala, da jih ne bi mogli odpraviti v vesolju, četudi bi imeli na ISS zdravnika. Poudarili so, da bi v izrednih razmerah lahko izvedli evakuacijo v nekaj urah, a da ne gre za nujno stanje. Zdravstvene težave so na vesoljski postaji, ki ima od leta 2000 vedno vsaj eno posadko, v preteklosti že imeli. Z zdravili so raztapljali strdek, a tedaj misije niso skrajšali. Edino skrajšanje se je zgodilo leta 1985, ko se je Vladimir Vasyutin z ruske vesoljske postaje vrnil zaradi visoke vročine. Na ISS so trenutno tudi Christopher Williams, Sergey Kud-Sverchkov in Sergei Mikayev, ki jih je tja 27. novembra pripeljal sojuz MS-28. [st.slika 76093]

Apple in Alphabet sta sklenila dogovor, po katerem bo pomočnici Siri odslej umetno pamet posojal Gemini. Apple je dejal, da so po primerjavi ugotovili, da Google nudi najzmogljivejšo podstat za Applove modele. S tem so med vrsticami priznali, da razvoj lastne umetne inteligence ne poteka po načrtih in da so v precejšnjem z zaostanku. Večletni dogovor bomo v praksi videli že sredi tega leta, ko bo izšla prenovljena Siri, ki bo tudi bolj personalizirana. Že na sejmu WWDC 2024 je Apple napovedal ekosistem Apple Intelligence, del katerega bi morala biti tudi sposobnejša Siri. Apple je večino funkcij Apple Intelligence resda izdal, a so bili rezultati slabši od pričakovanj. Nova Siri pa se je ves čas odmikala, Apple pa je tudi priznal, da je razvoj težavnejši od načrtov. Podrobnosti večletnega dogovora še niso znano. Neuradno naj bi Apple uporabljal model z 1200 milijardami parametrov, za katerega bo Googlu odštel milijardo dolarjev na leto. Googl je v izjavi za javnost potrdil, da bodo spoštovali Applove standarde na področju zasebnosti, torej bodo modeli tekli na uporabnikovih napravah ali v varnem oblaku (Private Cloud Compute). Apple dogovora še ni komentiral. [st.slika 76092]

Konec minulega leta je 60 zaposlenih v Ubisoftovem studiu v Halifaxu v kanadski provinci Nova Škotska izglasovalo, da se sindikalno organizirajo. To je prvi sindikat Ubisfotovih zaposlenih v Severni Ameriki, saj v drugih podružnicah niso organizirani. Ima pa Ubisoft, v katerem je zaposlenih 17.000 ljudi, sindikalno povezane zaposlene v drugih državah. Dva tedna po vključitvi zaposlenih v kanadsko podružnico sindikata CWA (Communications Workers of America) je Ubisoft podružnico v Halifaxu zaprl in odpustil 71 ljudi. Iz podjetja so sporočili, da so v minulih 24 mesecih sprejelih več ukrepov, ki so namenjeni poenostavitvi poslovanja, izboljšanju učinkovitosti in znižanju stroškov. Zaradi tega so se odločili zapreti tudi studio v Halifaxu, zaposlenim pa so ponudili odpravnine in pomoč pri iskanju novih zaposlitev. Povezavo s sindikatom zanikajo. Studio v Halifaxu ima svoje začetke kot podjetje Longtail Studios, ki je bilo ustanovljeno leta 2003. Ubisoft ga je prevzel leta 2010. Sindikat opozarja, da je zaprtje podružnice zaradi ustanovitve sindikata nezakonito, a tega še niso dokazali. Ubisoft trdi, da je zaprtje posledica operativnih razlogov. Krčenje stroškov in zapiranje podružnic potekata že nekaj let, novembra pa so v poslovnem poročilu napovedali 100-milijonske prihranke za naslednje leto.[st.slika 76091]

Na sejmu CES je Intel naposled objavil skorajšnjo razpoložljivost izdelkov s procesorji Core Ultra Series 3, ki so še posebno zanimivi spričo dejstva, da so napravljeni na proizvodnem procesu 18A, ki naj bi bil trenutno najbolj napreden na svetu.[st.slika 76090] Na dogodku so najavili 14 čipov, vse za ultraprenosne računalnike in ročne igralne naprave, ki spadajo v družino procesorjev Panther Lake. V grobem sodijo v tri različne "jakostne" skupine; Core Ultra X9 in X7 imajo 16 jeder in polno 12-jedrno obliko grafičnega čipa Arc B390; Core Ultra 9 in 7 imajo okrnjen grafični del in bodo potemtakem primerni za spajanje z dodatnimi grafičnimi karticami; na koncu imajo Core Ultra 5 prepolovljeno število jeder (8) in starejšo, šibkejšo obliko integrirane grafike. Same čipe so strankam pričeli pošiljati pred koncem lanskega leta, prvi dejanski prenosniki na tej osnovi naj bi bili na voljo 27. januarja, za nekatere so že na voljo prednaročila. Kar je bržkone tehnično in strateško najbolj pomenljivo pri tretji generaciji procesorjev Core Ultra, pa je dejstvo, da gre za prve izdelke na osnovi proizvodnega procesa 18A, na katerega v podjetju praktično stavijo vso svojo prihodnost, saj nameravajo ravno s to tehnologijo dohiteti TSMC in družbo vnovič pririniti v ospredje. Pri tem dosti tvegajo, saj so ubrali inženirsko bližnjico, s katero v procesu 18A uvajajo dve koreniti tehnični novosti hkrati: tranzistorje vrste nanosheet (ali GAAFET) in pa izdelavo napajalnih vodov na spodnji strani čipa (backside power delivery - BSPD). Običajno se podjetja takšnih prelomnih prijemov ne lotevajo hkrati, temveč zaporedoma - tudi TSMC, ki bo najprej pripeljal GAAFET, šele zatem pa BSPD. Tranzistorji GAAFET, ali gate-all-around FET, imajo vrata povsem ovita okoli kanala, s čimer ima slednji obliko nekakšnega tankega lističa, kar so v Intelu povzeli pri lastnem nazivu tehnologije - nanosheet. To ojača nadzor vrat nad kanalom v primerjavi z obstoječimi tranzistorji vrste FinFET, kjer vrata kanal objemajo s treh strani. Boljši nadzor nad tokom skozi kanal pomeni manj uhajajočih elektronov in s tem potencialno višje frekvence in višjo gostoto elementov na površino, oziroma nadaljnje trajanje Moorovega zakona, če odmislimo, da smo tega že nekajkrat malce prebesedili. Tudi backside power delivery naj bi prinesel podobne pribitke. Doslej so morali inženirji vode za prenos elektrike in podatkov prepletati v istem prostoru, nad tranzistorji. Ker gre za dve različni sorti vodil - napajalna morajo biti čim širša, podatkovna pa čim ožja - je bil to za dizajnerje čipov orjaški zalogaj, obenem pa so napajalne žice rade motile tokove podatkov. S premikom električnih vodov na drugo stran čipa se takšne motnje zmanjšajo, dolžina žičk pa skrajša. Seveda pa tudi takšna proizvodnja pomeni nov zahteven izziv, kajti po tem, ko se izdela zgornja polovica čipa s tranzistorji in podatkovnimi vodili, je treba vso rezino obrniti okoli, jo fino zbrusiti in z natančnostjo nanometrov skoznjo napraviti luknjice. Zanimivo bo videti, kaj od tega je Intelovim inženirjem delalo takšne probleme, da tudi z 18A že malo zamujajo.

Apple je naročil raziskavo, katere izsledki kažejo, da se znižanje provizij za nakup aplikacij ali dodatnih funkcij v aplikacijah na App Storu ni prelilo v prihranke za stranke. Tudi ko so se provizije zaradi zahtev Evropske komisije znižale za 10 odstotnih točk, je več kot devet desetin aplikacij ceno obdržalo ali jo celo rahlo povišalo. Aplikacije, ki so se vendarle pocenile, pa so v povprečju za 2,5 odstotka cenejše. Apple je zato ocenil, da zakonodaja ni dosegla namena. Raziskavo je zanj izvajal Analysis Group. Analizirali so 41 milijonov transakcij v 21.000 aplikacijah, ki so plačljive ali imajo plačljive dodatke. Primerjali so tri mesece pred znižanjem provizij in tri mesece po njem. V tem času so razvijalci aplikacij Applu plačali 20,1 milijona evrov manj, kot bi sicer. Ti prihranki so šli večinoma v tujino, in sicer jih je 86 odstotkov zapustilo EU, ker so bili razvijalci od drugod. Apple zato trdi, da je DMA neučinkovit. Dodatno trdijo, da je uporabniška izkušnja zato slabša, da je varnost nižja, da je zasebnosti manj, inovacije skromnejše.[st.slika 75938]

Francija je v celoti odpravila omejitve gibanja za Telegramovega ustanovitelja Pavla Durova, ki so ga lani pridržali in obtožili več kaznivih dejanj v povezavi s poslovanjem in delovanjem podjetja. Že julija letos so prepoved svobodnega gibanja močno razrahljali in mu dovolili, da je do dva tedna skupaj preživljal na svojem drugem domu v Združenih arabskih emiratih. Še vedno se je moral vsak drugi teden zglasiti na policijski postaji v Nici, česar bo sedaj konec. Giblje se lahko popolnoma svobodno. Durov, ki je ruski in francoski državljan, lahko trajno zapusti Francijo. Tam sicer še vedno teče postopek proti njemu. Za izpustitev je sicer moral plačati pet milijonov evrov varščine, saj ga obtožnica bremeni upravljanja spletne platforme, prek katere so se izvrševala kazniva dejanja. Durov sicer krivde ne priznava, francosko policijo in tožilstvo pa obtožuje nezakonitega postopanja in kršitev pravic. Uradnih izjav ob umiku prepovedi potovanja ni dajal.[st.slika 75937]

OpenAI je izdal nova velika jezikovna modela, ki se imenujeta GPT‑5.1 Instant in GPT‑5.1 Thinking. Ob izidu so povedali, da so izboljšali predvsem uporabniško izkušnjo, torej način komunikacije z uporabnikom, ki bo odslej toplejši in prijaznejši, a ne vsiljiv. Dejali so, da prvi testi kažejo na igrivo naravo, a še vedno jasnost in uporabnost informacij. Izboljšali so tudi sledenje navodilom, ki se je doslej dostikrat izgubilo pri podvprašanjih in v nadaljevanju pogovora. Novi model GPT-5.1 Thinking se bo sam odločil, kdaj bo hitro odgovoril in kdaj bo posegel po daljšem razmišljanju. S tem bo model hitrejši pri odgovarjanju na preprosta vprašanja, medtem ko bo na bolj zapletena vprašanja odgovarjal pravilneje in dlje. Trdijo še, da so njegovi odgovori jasnejši in vsebujejo manj nepotrebnega žargona. GPT-5.1 ima več različnih osebnosti, med katerimi lahko preklapljamo. Uporabniki plačljivih paketov (Pro, Plus, Go, Business) bodo nova modela lahko preizkusili takoj, medtem ko bo za brezplačne uporabnike na voljo pozneje. Takojšnja uvedba še vedno pomeni, da se bo ta pričela nemudoma, a bo trajala nekaj dni. Dostop preko API bo še sledil. Microsoft ga je v svoja orodja že integriral, denimo v Copilota. [st.slika 75936]

Danes ponoči je lep del Slovenije razsvetlil severni sij, ki se bo zelo verjetno ponovil tudi zvečer, najintenzivneje med 18. in 24. uro. Povzročil ga je Sončev izbruh s pege AR4274, ki je usmerjena ravno proti Zemlji. Izbruh stopnje X5.1 je najmočnejši po lanskem oktobru, ki je bil prav tako viden dovolj južno, da smo si ga lahko ogledovali tudi iz Slovenije. Za opazovanje je seveda treba na področje s čim manj svetlobnega onesnaženja in brez megle. Pega AR4274 je izbruhnila že v nedeljo in ponedeljek, a sta bila izbruha šibkejša. V vseh primerih je s Sonce odletelo veliko snovi (CME, coronal mass ejection), ki bo Zemljo dosegla danes zvečer po slovenskem času. Jakost izbruhov ocenjujejo na lestvici A, B, C, M in X, ki je logaritmična. Izbruhi X5.1 so torej med močnejšimi, nekje sredi razpona X (ki sicer teoretično ni navzgor omejen). Trenutno smo v 25. opazovanem Sončevem ciklu, ki se je začel leta 2019 in ravno letos dosega vrhunec. Ko je Sončeva aktivnost največja, je tudi izbruhov največ, lani in letos pa so še močnejši od pričakovanj. [st.slika 75935]