Arnesov nakup zemljišča na območju Dravskih elektrarn Maribor ob že podpisani pogodbi za sofinanciranje predstavlja temeljni korak k izgradnji podatkovnega centra, ki bo omogočal odlično in mednarodno konkurenčno raziskovalno infrastrukturo za odprto znanost.

Od dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov do kapacitet za zmogljive superračunalnike

Podatkovni center bo nastal v okviru potreb po nacionalni infrastrukturi za odprto znanost in bo naslovil izziv dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov. S tem bomo na Arnesu omogočili infrastrukturno in v nadaljevanju tudi praktično izhodišče, ki bo prispevalo k zagotavljanju uresničevanja načel FAIR in tako k najdljivosti, dostopnosti, interoperabilnosti ter vnovični uporabi oz. ravnanju s podatki. Za razvoj znanosti in doseganje zahtev Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) je ključnega pomena prav dostop do vrhunske mednarodne raziskovalne infrastrukture, pri čemer bodo imele kapacitete Arnesovega podatkovnega centra vodilno vlogo.

Podatkovni center je del infrastrukture za odprto znanost

Podatkovni center bo predstavljal pomemben vezni del infrastrukture za odprto znanost, v sklopu katere smo na Arnesu v preteklih letih posodobili optično hrbtenico, s tem pa omogočili, da bo podatkovni center lahko služil tudi najzahtevnejšim organizacijam.

Nadgrajene hitre optične povezave, ki jih je Arnes vzpostavil v sklopu projekta Digitalizacija za odprto znanost – vzpostavitev hrbteničnega omrežja, tudi sicer predstavljajo pomemben prispevek k digitalnemu prehodu na področju raziskovanja v Sloveniji. Po nadgradnji lahko zagotovimo višjo zanesljivost delovanja omrežja, nove povezave pa omogočajo tudi prihodnje nadgradnje hitrosti do 800 Gb/s. Povezava Arnesove optične hrbtenice v panevropsko omrežje GÉANT še dodatno zagotavlja zanesljivo mednarodno povezanost podatkovnega centra z ostalimi evropskimi infrastrukturami, s tem pa omogoča vpletenost Slovenije v sodobno infrastrukturo za znanost in izobraževanje.

Trajnostna zasnova

Zaradi neposredne bližine Hidroelektrarne Mariborski otok bo podatkovni center lahko izkoriščal energetski potencial reke Drave, obenem pa dolgoročni načrti predvidevajo namestitev sončne elektrarne na strehi objekta, kar bo zagotavljalo dodaten prispevek k izrabi obnovljivih virov energije. Presežek toplotne energije zaradi delovanja podatkovnega centra bo namenjen ogrevanju prebivalcev Maribora, s tem pa bo podatkovni center še vidneje pripomogel k trajnostni prihodnosti, tako na lokalni kot nacionalni in nenazadnje globalni ravni.

Podatkovni center bo zgrajen do leta 2026

Za izgradnjo podatkovnega centra so ključna sredstva Evropske komisije iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU, ter skupna sredstva za digitalizacijo znanosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Tako bo omogočena kolokacija opreme, ki izobraževalni in raziskovalni sferi zagotavlja IKT-storitve, gostovanje opreme javnih raziskovalnih organizacij in univerz, novega superračunalnika ter dolgoročna hramba raziskovalnih podatkov z repozitorijskimi kapacitetami.

V načrtu gradnja še enega podatkovnega centra v okolici Ljubljane

Gradnja podatkovnega centra v Mariboru predstavlja le enega od korakov k doseganju odlične in mednarodno konkurenčne infrastrukture v Sloveniji. V načrtih je tudi gradnja podatkovnega centra v okolici Ljubljane, s čimer bo zagotovljena redundantnost Arnesovih storitev. Ob tem bodo nadgradnje optične hrbtenice v prihodnosti ob višjih hitrostih in zanesljivosti prispevale k razvoju kvantnih tehnologij na mednarodni ravni.

V projektu IR optika 2 smo na Arnesu še pred koncem projekta, ki traja do 30. junija 2024, vzpostavili in prevzeli 204, torej vse načrtovane optične povezave.

Optične povezave hitrosti vsaj 1 Gb/s

V sklopu projekta IR optika 2 smo na Arnesu želeli vzpostaviti optične povezave hitrosti vsaj 1 Gb/s pri čim več javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki morda še nimajo lastne optične povezave ali pa že uporabljajo optične povezave, vendar zanje plačujejo visoke stroške zakupa.

S tem smo želeli doseči cilj digitalizacije pedagoškega procesa na vseh ravneh izobraževanja, zagotoviti ustrezno informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo in e-storitve za razvoj digitalnih kompetenc.

Tako smo na Arnesu pripomogli k prilagoditvi izobraževanja digitalni dobi. Pridobljene povezave predstavljajo priložnosti za boljšo kakovost in obseg poučevanja z digitalnimi tehnologijami, podpirajo digitalizacijo učnih metod in pedagoških pristopov in zagotavljajo infrastrukturo, potrebno za vključujoče in odporno učenje na daljavo.

204 povezave za 67.000 učencev

Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti sodelujočim VIZ, saj ste nam omogočili učinkovito izvedbo izjemno pomembnega projekta.

Skupna vrednost programa znaša 5.900.000 €, sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost znašajo 4.836.065,57 €.

Načrt za okrevanje in odpornost je podlaga za koriščenje sredstev evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Pripomogel bo k okrevanju slovenskega gospodarstva in prispeval k blažitvi socialnih posledic pandemije covida-19. Z izvedbo načrtovanih reform in naložb za zeleni in digitalni prehod bo slovenska družba bolj trajnostna, odpornejša in bolje pripravljena na izzive prihodnosti. NOO sofinancirata Evropska unija – NextGenerationEU in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v okviru odziva Unije na pandemijo COVID-19.

Vse informacije o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v Republiki Sloveniji najdete na spletni strani noo.gov.si.