Reading view

Raziskava Safe.si: Vse več spletnega nasilja med osnovnošolci

By: Luka Kušar

26 August 2024 at 10:33

Letošnja raziskava Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v sklopu Fakultete za družbene vede UL, je pokazala, da je vsaj eno obliko spletnega nasilja že doživelo kar 65 % osnovnošolk in 55 % osnovnošolcev zadnjega triletja osnovne šole.

Ko je bila nazadnje, leta 2018, na Fakulteti za družbene vede izvedena podobna raziskava Odklikni!, je o spletnem nasilju poročalo za 10 odstotnih točk manj osnovnošolskih najstnic (55 %) ter za 6 odstotnih točk manj fantov (49 %). Ti izsledki se ujemajo z ugotovitvami fokusnih skupin s starši, učitelji in drugo relevantno stroko, ki so bile izvedene leta 2022 v okviru projekta TRACeD, kjer so udeleženci poročali, da so se razmere, povezane s spletnim nasiljem med otroki in mladostniki, med in po epidemiji koronavirusa precej zaostrile in poslabšale.

Spletno nasilje se širi med mlajše najstnike

Poleg tega se izvajanje nasilja prek spleta širi med mlajše najstnike. V raziskavi leta 2018 je bilo spletnega nasilja več med srednješolci kot osnovnošolci. Letos pa so se deleži osnovnošolcev izenačili in celo nekoliko presegli srednješolce. Delež srednješolcev, ki so doživeli spletno nasilje, ostaja na enaki ravni kot pred šestimi leti. Letošnja raziskava je tako pokazala, da je eno od oblik spletnega nasilja doživelo 63 % dijakinj (leta 2018 64 %) in 54 % dijakov (enako kot 2018).

Mladi doživljajo več različnih oblik nasilja

Med oblikami spletnega nadlegovanja, ki jih mladi doživljajo najpogosteje, so širjenje neresničnih govoric o njih (41 % v OŠ in 38 % v SŠ), prejemanje sporočil z neprimerno vsebino, na primer spolne narave (35 % v OŠ in 39 % v SŠ), prejemanje žaljivih, nesramnih komentarjev o njihovem videzu (31 % v OŠ in 25 % v SŠ), ustvarjanje in razpošiljanje njihovih posnetkov brez dovoljenja (26 % v OŠ in 24 % v SŠ) ter grožnje (25 % v OŠ in 20 % v SŠ).

Iz primerjave podatkov je razvidno, da so tisti, ki so doživeli nasilje na spletu, v raziskavi 2024 poročali, da so doživeli več oblik le-tega kot v raziskavi 2018. Deleži najstnikov, ki so doživeli posamezne oblike nasilja, so se v primerjavi z letom 2018 namreč povečali precej bolj, kot se je povečal skupen delež vseh, ki so že doživeli nasilje na spletu. Še posebej pri tem izstopajo osnovnošolske najstnice, pri katerih so se deleži pri nekaterih oblikah spletnega nasilja podvojili, potrojili ali povečali celo za petkrat.

Bistvena razlika med fanti in dekleti v doživljanju spletnega nasilja

Razen nekaj izjem vse oblike spletnega nasilja tudi v večji meri doživljajo dekleta kot fantje. Poleg tega dekleta v raziskavi poročajo, da jih nasilje bolj prizadene, medtem ko je fantom v največjih deležih ob tem vseeno ali celo smešno. Osnovnošolke, ki so bile tarče spletnega nasilja, so odgovorile, da so se ob tem počutile stresno (42 %), 37 % jih je bilo jeznih, 35 % zaskrbljenih, 28 % je bilo vseeno, okrog četrtine jih je bilo prestrašenih in prav toliko razburjenih. Vsaka peta zaradi nadlegovanja ni mogla spati, enak delež se jih je počutilo osramočenih in nemočnih. Po 14 % jih je imelo zaradi tega šolske težave: se niso mogle učiti, ali si niso upale v šolo. Skoraj vsaka deseta (8 %) pa je imela kot posledico spletnega nasilja zdravstvene in telesne težave. Med osnovnošolci pa jih je kar polovica, ki so dejali, da jim je bilo ob spletnem nasilju vseeno, 31 % je bilo smešno, 25 % je bilo jeznih, več kot polovico manj kot deklet jih je bilo pod stresom (18 %). Precej manj jih je bilo zaskrbljenih (vsak peti), prav toliko jih je bilo razburjenih. Po 10 odstotnih točk manj kot deklet jih je bilo prestrašenih ali ni moglo spati. Ugotavljamo, da predvsem fantje spletno nadlegovanje normalizirajo in ga jemljejo kot nekaj običajnega.

Vse te ugotovitve kažejo, da se je treba z otroki in mladostniki veliko pogovarjati, jih osveščati in izobraževati o temah spletnega nasilja in posledic le-tega, tako doma kot v šoli.

Več statistik lahko najdete na tej infografiki.

So internet volitve varne?

Gorazd+:blog

By: Gorazd

12 June 2014 at 13:26

Razpis volitev v čas šolskih počitnic je zopet obudil debato o e-volitvah, bolj natančno: o volitvah preko interneta. O tem sem že pisal že dve leti nazaj in tam opisal različne pomisleke, ki jih imam ob vpeljavi internet volitev “na horuk”. Poskusimo tokrat v obliki pogostih trditev oz. vprašanj in odgovorov.

Baje tehnoloških in varnostnih vprašanj ni več?

To ne drži. Strokovnjaki s področja informacijske varnosti smo običajno zadržani pri vprašanju volitev preko interneta, saj vidimo pri realizaciji kar nekaj problemov. Večino razlogov za to zadržanost sem opisal v prispevku “Bodo volitve anonimne ali Anonymousove?”

Kaj ni to kot e-bančništvo, ki ga uporabljamo brez problemov?

Paralela med internet banko in internet volitvami ni ravno prava. Banke lahko vračunajo pričakovane izgube zaradi zlorab e-bančništva in zakon recimo določa pri nakupih preko interneta zgornjo mejo, za katero odgovarja kupec (150 EUR pri nas), ostalo mora pokriti banka (poenostavljam). To kaže, da zlorabe so in da je na njih treba računati. Kako jih bomo vračunali v volilni izid?

Ampak Estonci jih imajo že nekaj let!

Res je, vendar so trenutno izjema in ne pravilo. Protiargument je recimo, da večina informacijsko razvitih držav še nima internet volitev, nekatere pa so pilotske projekte uvajanja celo ukinile zaradi problemov (glej Wikipedia: Electronic voting examples, recimo primeri Nemčije in Nizozemske). Če torej kot argument vzamemo eno državo, potem velja tudi protiargument drugih držav, ali ne?

Programerji si estonsko kodo za njihov volilni strežnik lahko ogledate na GitHubu.

Kaj ne bi internet volitve rešile trenutnega problema poletnih volitev?

Udeležba bi bila sigurno višja, v to ne dvomim. In tudi veliko bolj praktično bi bilo! Vseeno pa ni tako enostavno – za začetek bi morali vsem državljanom razdeliti digitalna potrdila (certifikate). Estonci imajo te shranjene na čipu osebne izkaznice, pri nas smo imeli podobne ideje na prelomu tisočletja, pa so se ustavile (ve kdo, zakaj?).

Letos je itak prepozno tudi zato, ker bi morali spremeniti vsaj kakšen zakon.

Vi infosec ljudje ste malo čudni in povsod vidite probleme.

Mislim, da ne gre za to. Če je vprašanje, ali so problemi varnosti internet volitev rešeni, potem je strokovno utemeljen odgovor: ne. Če pa je vprašanje, ali si želimo internet volitev in bomo vzpostaviti učinkovite mehanizme za upravljanje tveganj, ki so s tem povezana, potem pa to ni samo vprašanje tehnologije in njene varnosti, ampak najprej stvar odločitve družbe oz. politike. Napačno pa je negirati strokovno argumentirano mnenje zaradi tega, ker moti izid, ki si ga želimo. Da ponazorim:

A: Poglej, ti si strokovnjak za to: ali zadevo uvedemo?
B: Ne, raje ne.
A: Hm. No, vseeno mislim, da bi jo uvedli.

Proti argumentu “to je vse čisto res, ampak jaz še vedno mislim drugače” se je nemogoče boriti, saj ni racionalen. Govori o tem, kaj si nekdo želi, da bi bilo res ne glede na dejansko stanje (in je pravzaprav zanikanje realnosti).

Ampak internet volitve so napredne in praktične!

Že mogoče in zna biti, da bomo nekoč vsi volili na daljavo. Obstajajo tudi bolj načelni zadržki, ki jih je zelo dobro opisal Žiga Dolhar v zapisu “Tajnost in svoboda volitev v dobi informatizacije” in te je prav upoštevati pri odločitvah. Napačno pa je, da se vedno skuša vpeljati internet volitve zaradi trenutnih političnih točk nekoga ali zaradi svojevrstne zapletene situacije, ki si jo skuhamo sami. Dolgoročen projekt e-participacije na različne načine bi sigurno osvetlil vrsto nerešenih vprašanj tudi pri volitvah v Državni zbor in morda celo našel kakšno rešitev.