Arnesov nakup zemljišča na območju Dravskih elektrarn Maribor ob že podpisani pogodbi za sofinanciranje predstavlja temeljni korak k izgradnji podatkovnega centra, ki bo omogočal odlično in mednarodno konkurenčno raziskovalno infrastrukturo za odprto znanost.

Od dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov do kapacitet za zmogljive superračunalnike

Podatkovni center bo nastal v okviru potreb po nacionalni infrastrukturi za odprto znanost in bo naslovil izziv dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov. S tem bomo na Arnesu omogočili infrastrukturno in v nadaljevanju tudi praktično izhodišče, ki bo prispevalo k zagotavljanju uresničevanja načel FAIR in tako k najdljivosti, dostopnosti, interoperabilnosti ter vnovični uporabi oz. ravnanju s podatki. Za razvoj znanosti in doseganje zahtev Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) je ključnega pomena prav dostop do vrhunske mednarodne raziskovalne infrastrukture, pri čemer bodo imele kapacitete Arnesovega podatkovnega centra vodilno vlogo.

Podatkovni center je del infrastrukture za odprto znanost

Podatkovni center bo predstavljal pomemben vezni del infrastrukture za odprto znanost, v sklopu katere smo na Arnesu v preteklih letih posodobili optično hrbtenico, s tem pa omogočili, da bo podatkovni center lahko služil tudi najzahtevnejšim organizacijam.

Nadgrajene hitre optične povezave, ki jih je Arnes vzpostavil v sklopu projekta Digitalizacija za odprto znanost – vzpostavitev hrbteničnega omrežja, tudi sicer predstavljajo pomemben prispevek k digitalnemu prehodu na področju raziskovanja v Sloveniji. Po nadgradnji lahko zagotovimo višjo zanesljivost delovanja omrežja, nove povezave pa omogočajo tudi prihodnje nadgradnje hitrosti do 800 Gb/s. Povezava Arnesove optične hrbtenice v panevropsko omrežje GÉANT še dodatno zagotavlja zanesljivo mednarodno povezanost podatkovnega centra z ostalimi evropskimi infrastrukturami, s tem pa omogoča vpletenost Slovenije v sodobno infrastrukturo za znanost in izobraževanje.

Trajnostna zasnova

Zaradi neposredne bližine Hidroelektrarne Mariborski otok bo podatkovni center lahko izkoriščal energetski potencial reke Drave, obenem pa dolgoročni načrti predvidevajo namestitev sončne elektrarne na strehi objekta, kar bo zagotavljalo dodaten prispevek k izrabi obnovljivih virov energije. Presežek toplotne energije zaradi delovanja podatkovnega centra bo namenjen ogrevanju prebivalcev Maribora, s tem pa bo podatkovni center še vidneje pripomogel k trajnostni prihodnosti, tako na lokalni kot nacionalni in nenazadnje globalni ravni.

Podatkovni center bo zgrajen do leta 2026

Za izgradnjo podatkovnega centra so ključna sredstva Evropske komisije iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU, ter skupna sredstva za digitalizacijo znanosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Tako bo omogočena kolokacija opreme, ki izobraževalni in raziskovalni sferi zagotavlja IKT-storitve, gostovanje opreme javnih raziskovalnih organizacij in univerz, novega superračunalnika ter dolgoročna hramba raziskovalnih podatkov z repozitorijskimi kapacitetami.

V načrtu gradnja še enega podatkovnega centra v okolici Ljubljane

Gradnja podatkovnega centra v Mariboru predstavlja le enega od korakov k doseganju odlične in mednarodno konkurenčne infrastrukture v Sloveniji. V načrtih je tudi gradnja podatkovnega centra v okolici Ljubljane, s čimer bo zagotovljena redundantnost Arnesovih storitev. Ob tem bodo nadgradnje optične hrbtenice v prihodnosti ob višjih hitrostih in zanesljivosti prispevale k razvoju kvantnih tehnologij na mednarodni ravni.

Zoom je predstavil nove funkcionalnosti, ki bodo učiteljem olajšale izvedbo izobraževanja ali preverjanja znanja na daljavo. Predstavljamo funkcionalnosti “All screens mode” in “Focus mode” in učiteljem predlagamo, kako jih lahko z orodjem Arnes Zoom učinkovito uporabite pri pouku.

All Screens Mode za skupinsko delo

All screens mode učiteljem omogoča, da od vseh udeležencev zahtevajo deljenje zaslona, kar učitelju omogoča pomikanje po hkratnem pogledu učencev in njihovih deljenih zaslonov. Ta funkcionalnost poenostavi in izboljša pregled med izobraževanjem na daljavo. Med učno uro lahko učitelj omogoči, da tudi učenci vidijo vse deljene zaslone.

Predlogi za učitelje:

1. Ocenjevanje: Uporabite All screens mode med ocenjevanjem znanja na daljavo. Tako lahko spremljate, kako učenci rešujejo naloge, vidite njihove zaslone in omejite goljufanje.
2. Skupinsko delo: Med skupinskimi dejavnostmi lahko učenci delijo svoje zaslone in ideje z ostalimi, učitelj pa ima pregled nad delom vseh učencev.
3. Individualna pomoč: Ko učenci delajo na svojih projektih, lahko učitelj spremlja zaslone vseh učencev in nudi pomoč, kjer je potrebna.

Navodila za aktivacijo načina All screens mode najdete na spleti strani Zooma.

Focus Mode za preverjanje znanja

Focus mode je uporaben za izvedbo izobraževanja na daljavo, saj učencem omogoča, da ostanejo zbrani in delajo na svojih nalogah, ne da bi jih motili drugi. Učitelj lahko vidi vse slike udeležencev, medtem ko drugi udeleženci vidijo le učiteljevo. Pri deljenju zaslona lahko učitelj preklaplja med zasloni, ki jih delijo udeleženci, medtem ko udeleženci vidijo le svoje vsebine. Če učitelj meni, da bi morala vsebina nekega udeleženca biti vidna tudi drugim, lahko enostavno začne deljenje tega zaslona z vsemi udeleženci.

Predlogi za učitelje:

1. Pouk brez motenj: Uporabite Focus mode med učno uro ali vajami, da bodo učenci osredotočeni na svoje naloge, brez motenj s strani drugih udeležencev.
2. Pozornost na posamezniku: Med delom na projektih ali vajah lahko učitelj pregleda napredek vsakega učenca posebej in mu nudi povratne informacije.
3. Preverjanje znanja: Focus mode je koristen pri preverjanju znanja, saj učitelju omogoča spremljanje dela vseh učencev.

Navodila za aktivacijo načina Focus mode prav tako najdete na spleti strani Zooma.

Nove funkcionalnosti Zooma, kot sta All screens mode in Focus mode, so uporabne pri izvedbi izobraževanja na daljavo ali hibridnega izobraževanja. Učiteljem omogočajo boljši pregled nad razredom, povečano zbranost učencev in učinkovito posredovanje znanja. Preizkusite jih in ugotovite, kako lahko z Arnes Zoomom brezplačno podpremo vaš način poučevanja.

Filesender je praznoval 15. obletnico delovanja. Cilj storitve Arnes Filesender, ki ga nudimo uporabnikom v Sloveniji, je enostaven in varen prenos datotek velikosti do 100 GB. Uradno se je storitev začela pred 15 leti kot skupni projekt nacionalnih izobraževalnih in raziskovalnih omrežij iz Norveške, Avstralije in Irske. Danes Filesender uporabljajo v več kot 45 državah, prav tako pa je bila storitev izbrana za prenos datotek v vozlišču Evropskega oblaka za odprto znanost (EOSC).

Pobuda se je začela leta 2007, ko se je v razpravah v TERENI, takratnem panevropskem izobraževalnem in raziskovalnem omrežju, pokazala jasna potreba po storitvi za prenos velikih datotek. Na začetku je bila vrednostna ponudba storitve Filesender naslednja: enostavna in zasebna izmenjava poljubno velikih datotek.

»Čeprav se je začelo z osnovnim predlogom enostavnega prenosa velikih datotek, ni bilo treba pošiljati ključkov USB, trdih diskov, smo sčasoma opazili premik k temu, da je pojem varnosti postal pomembnejši, kar omogočamo tako z zaupanja vrednim posrednikom kot tudi s šifriranjem prenosa,« je povedal Jan Meijer, predsednik upravnega odbora Filesender.

Enostavna uporaba na spletu

Med ključnimi koraki je bila zgodnja izbira prenosa samo na spletu. Filesender je že od samega začetka prilagojen brskalniku in namestitev odjemalca ni potrebna.
Prednosti uporabe Arnes Filesenderja so tudi:

• pošiljate lahko datoteke do velikosti 100 GB;
• šifriranje se izvaja v brskalniku, zasebnost je tako zagotovljena;
• samodejno nadaljevanje prenosa, tudi če se spremeni naslov IP, kar omogoča zanesljiv prenos v slabših omrežjih in omogoča, da oseba premakne prenosnik na drugo lokacijo in nadaljuje prenos;
• AAI-prijava;

Čeprav obstajajo različne ponudbe spletnih storitev, je Filesender med redkimi dolgoročno stabilnimi odprtokodnimi paketi. Priljubljen je zaradi odprtokodnosti, zasebnosti, podpore šifriranju in pošiljanju zelo velikih datotek z brskalnikom.

13. in 14. maja se je v Portorožu v sklopu konference Dnevi slovenske informatike odvil drugi, 24-urni krog prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa.

Pod sloganom “Z odprto znanostjo sooblikuj prihodnost” se je na prvem Arnesovem vseslovenskem HackathONu v reševanju aktualnih in pomembnih tematik pomerilo več kot 70 študentov iz vse Slovenije, od katerih se je 40 najboljših uvrstilo v finalni krog.

Prvo mesto v roke ekipi IDealni Scenarij za rešitev za upravljanje podatkov

Strokovna komisija je imela izjemno težko delo, saj je bilo v množici odličnih projektov težko izbrati najboljše. Zmagovalna ekipa z imenom IDealni Scenarij, ki so jo sestavljali Alen Cigler, Ruben Ferreira, Hana Skitek, Erazem Stanonik in Jana Volk, je predstavila rešitev za učinkovito upravljanje, deljenje in izkoriščanje podatkov brez tveganja za varnost, zasebnost ali suverenost podatkov. Njihov sistem standardizira in regulira način upravljanja, deljenja in izkoriščanja podatkov, kar odpravlja obstoječe ovire za učinkovito izmenjavo in uporabo podatkov ter omogoča posameznikom, podjetjem, raziskovalnim organizacijam in vladnim institucijam raziskovanje novih priložnosti, ki jih prinaša sodobna tehnologija.

Na drugo mesto so se uvrstili Filip Štamcar, Nik Pirc in Matija Derganc iz skupine Kenguruji, ki so v 24 urah izboljšali poplavni napovedni model, s pomočjo katerega so ustvarili nove poplavne karte Slovenije, podatke primerjali z obstoječo protipoplavno infrastrukturo in podatke ocenjene višine vode glede na vremensko napoved prikazovali na spletni strani.

Tretje mesto so na tekmovanju osvojili člani skupine Rudarji znanja, ki so v zasedbi Blaž Erzar, Haris Kupinić, Luka Salvatore Pecoraro, Jaša Samec in Jovana Videnović ustvarili projekt žARKO, ki s pomočjo fotografij in zajema drugih podatkov razpoznava kratkoročno obsevanje, napoveduje količino proizvedene energije sončnih elektrarn in zaznava okvare ali slabše delovanje celic zaradi umazanije. Vse tri ekipe so pri svojem delu izhajale iz podatkov, ki so na voljo na portalu Odprti podatki Slovenije – OPSI, drugo in tretje uvrščena ekipa pa je uporabila tudi podatke Agencije Republike Slovenije za okolje – ARSO.

BliskBus najboljši v reševanju izziva podjetja Sandoz | Lek

Sponzorski izziv podjetja Sandoz | Lek je bil osredotočen na obdelavo naravnega jezika in velike jezikovne modele pri označevanju zdravil in navodil za uporabo. Tekmovalci so dostopali do ekskluzivnih podatkovnih zbirk podjetja ter podatkov Centralne baze zdravil, Pravilnika o označevanju in navodil za uporabo ter podatkov na portalu OPSI. Nagrado za najboljšo rešitev je prejela ekipa BliskBus, ki sta jo sestavljala Iva Černoša in Neo Xander Kirbiš.

Glasujte za najboljšo Arnes HackathON rešitev po izbiri publike

Zdaj pa je vaša možnost, da tudi vi glasujete za najboljšo ekipo oz. predstavitev rešitve. Ekipa z največ glasovi bo prejela nagrado in priznanje.

Glasujete lahko samo enkrat, časa pa imate do 3. junija.

Vse predstavitve si lahko ogledate na portalu Arnes Video, na kanalu Arnes HackathON, za njih pa glasujete na anketi na storitvi Arnes 1KA.

Povezujemo znanje s sodelovanjem, izkušnjami in strokovnostjo

Arnesov HackathON so soorganizirali Slovensko društvo Informatika, Portal OPSI, ki ga upravljata Ministrstvo za digitalno preobrazbo ter Ministrstvo za javno upravo, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Nacionalni kompetenčni center za superračunalništvo EuroCC SLING in Slovenska skupnost odprte znanosti. Dogodek pa je potekal tudi pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Nepogrešljive podatke, izkušnje in strokovnost so v sklopu HackathONa delili tudi Institut Jožef Stefan, Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Institut informacijskih znanosti Maribor (IZUM), Clarin.si, Center za jezikovne vire in tehnologije (CJVT) ter Inštitut za novejšo zgodovino.

V sklopu HackathONa so strokovno pomoč in podporo tekmovalcev nudili mentorji ter komisija z različnih področij, ki jih je naslavljal HackathON. Tako smo sodelovali z Ano Slavec (UP FAMNIT in InnoRenew CoE), Janijem Pogačarjem s Fakultete za informacijske študije v Novem Mestu, Marino Rajič z Ministrstva za digitalno preobrazbo, Alenko Pšeničnik z Ministrstva za javno upravo, Slavkom Žitnikom in Damjanom Fujsom s Fakultete za računalništvo in informatiko UL, Sergejo Masten z Arhiva družboslovnih podatkov (ADP), Gašperjem Hrastljem s Slovenske nacionalne komisije za UNESCO ter Samom Staničem z Univerze v Novi Gorici, koordinatorjem Slovenskega superračunalniškega omrežja SLING.

Dogodka prav tako ne bi bilo brez finančnih sponzorjev, ki so prispevali v denarni sklad za privlačne nagrade: Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Sandoz | Lek, Modra Zavarovalnica.

V letu 2025 novi izzivi z odprtimi podatki in superračunalniki

Zaradi velikega zanimanja in uspešne izvedbe, bomo dogodek ponovili tudi v letu 2025, z novimi izzivi, z več sponzorji in še bolj pestrim programom, saj želimo odprto znanost, odprte podatke in superračunalniške kapacitete prikazati kot temeljni sklop dela v znanstvenoraziskovalnem svetu in tudi v gospodarstvu.