Reading view

There are new articles available, click to refresh the page.

“POSILILI SO ME, KER NISEM ŽELELA GOLA POLJUBITI IZRAELSKE ZASTAVE”

“Sojetnik je umrl pred mojimi očmi, ker so ga izraelski vojaki poslili s električno palico”, “Poslili so me, ker nisem želela gola poljubiti izraelske zastave”, “V zaporu Sde Teiman sem videl jetnike, ki so jih posiljevali vojaški psi izraelskih okupatorjev”. To je le nekaj od premnogih pričevanj Palestink in Palestincev o brutalnih spolnih napadih, ki jih nenehno  izvaja izraelska vojska. Številna med njimi so stara več let, desetletji, se pa je njihovo število še močno povečalo od začetka zadnjega v vrsti izraelskih genocidov, v katerem je od oktobra lani življenje izgubilo že najmanj 40 tisoč Palestink in Palestincev.

Izraelske kolonizatorske in okupacijske sile že od svojih začetkov uporabljajo spolno nasilje kot eno izmed metod razčlovečenja, ponižanja, sramotenja in povzročanja trajnih ter težkih poškodb pri palestinskemu prebivalstvu. Raziskava, ki so jo marca objavili Združeni narodi (ZN), je ugotovila, da je bila vsaj četrtina vseh palestinskih zapornic in zapornikov, s katerimi so uspeli govoriti, podvržena spolnim zlorabam. Dejansko število je zaradi občutka sramu pri poročanju o tovrstnih zlorabah najverjetneje še mnogo večje. 

Številni otroci, ki jih Izrael zadržuje v svojih zaporih (v zadnjih dveh desetletjih jih je skozi izraelski zaporniški sistem šlo več kot 10 tisoč) poročajo o nečloveških razmerah in zlorabah, ki jih doživljajo s strani uradnih predstavnikov apardheidovskega režima. Organizacija Save the Children je v svoji raziskovalni študiji ugotovila, da jih je bilo vsaj 86% podvrženih fizičnemu nasilju (modrice, zlomljena rebra, izbiti zobje, poškodovan anus, itd.). 

Tragičen (epizodni) vrh je to sprevrženo nasilje doseglo za zidovi koncentracijskega taborišča Sde Teiman v puščavi Negev. Taborišče se nahaja zgolj 29 kilometrov zračne oddaljenosti od Gaze, vanj pa so strpani Palestinci, ki so jih izraelske sile ugrabile med svojo nedavno invazijo na območje Gaze. Izraelski ječarji jim nenehno odrekajo hrano in vodo, vseskozi jim prevezujejo oči in jih mučijo z elektrošoki. Izraelske oblasti v taborišče ne spustijo opazovalcev Rdečega križa/polmeseca in Združenih narodov. Svoje zločine želijo skriti ali pa jih groteskno opravičiti s tem, da “se borijo proti barbarstvu”. 

Ključno vprašanje je, kdo je tukaj barbar? So to okupirani in zatirani, ki se zoperstavljajo apartheidu in genocidu ali kolonizatorji in morilci, ki uživajo podporo svetovnih vladajočih razredov? Boj za svobodno Palestino, kljub vsem grozotam, ki jih vsakodnevno spremljamo na posnetkih iz Palestine ne usiha, temveč pridobiva na moči in svojem internacionalnem značaju. En svet, en boj!

*Fotografija: Koncentracijsko taborišče Sde Teiman (maj, 2024)

The post “POSILILI SO ME, KER NISEM ŽELELA GOLA POLJUBITI IZRAELSKE ZASTAVE” first appeared on Rdeča Pesa.

IGNORANCA KRUTOSTI OMOGOČA GENOCID

“Kar boste videli, je pretresljivo. Ampak ne obračajte se stran. Prav to obračanje stran omogoča genocid,” je ob otvoritvi razstave fotografij iz Gaze na mariborski filozofski fakulteti dejala Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže. Razstavljene fotografije, ki bodo v avli filozofske fakultete na ogled do 7. junija, je novembra 2023 posnel fotograf iz Gaze Mohamed Zaanoun iz kolektiva Activestillis. Namen razstave je osvetliti katastrofalne razmere na terenu in pozvati k svetovni mobilizaciji za ustavitev agresije izraelskih kolonialnih sil. Kolektiv Activestillis, ki je sestavljen iz palestinskih, izraelskih in tujih fotografov, se že od leta 2005 trudi v javnost poslati dokumentarne fotografije iz regije med reko Jordan in Sredozemskim morjem ter tako prispevati k družbenim spremembam. Vabijo, da se fotografije razstavijo na ulicah, v javnih prostorih ali središčih skupnosti ter tako ozaveščajo o dogajanju v Gazi in podprejo globalno mobilizacijo za ustavitev množičnega bombardiranja in genocida, ki ga izvajajo izraelske kolonialne sile. Uporabljajo pa jih tudi na sodnih obravnavah. “Te fotografije nam naj dajo odločnost in motivacijo za nadaljnji boj,” je Breznik pozvala zbrane.

Razstavo in s tem tretji dogodek za Gazo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je organizirala iniciativa profesoric in profesorjev fakultete, Pekarna Magdalenske mreže in Gibanje za pravice Palestincev.

Angažirane profesorice in profesorji so se združili in angažirali zaradi odgovornosti, ki jo imajo kot intelektualci, je dejala profesorica Branislava Vičar. Dostop do informacij v primeru Palestine imajo, s tem pride tudi odgovornost do družbe, da s svojim znanjem prispevajo k svobodi, pravičnosti, milosti in miru. Z organizacijo dogodkov za Palestino in odpiranjem vprašanj pri pouku skušajo angažirane profesorice in profesorji svoje znanje in motivacijo za angažma prenesti tudi na študentstvo.

O položaju študentov v Gazi in temu, da pravica do izobrazbe ni samoumevna, je spregovorila študentka psihologije Laura Buzzeti. Pomembno se ji zdi osvetljevanje palestinskih zgodb in poslušanje njihovih stisk. Vrstnic in vrstnikov iz Gaze ne podpira le zato, ker so si podobni, ampak zato, ker je to prav. “Naša brezbrižnost je zaslužna za izvajanje genocida,” je bila jasna Buzzeti.

Situacijo v Palestini pred 7. oktobrom je orisala Ana Tasič iz Gibanja za pravice Palestincev. Izpostavila je, da to ni verski konflikt, ampak okupacija. Komentirala je napoved priznanja Palestine: “To bo nudilo bolj moralno podporo, ne bo pa prineslo konkretnih sprememb.” Gibanje za pravice Palestincev se zato zavzema za konkretnejše ukrepe: “Slovenija bi lahko brez večjih težav sprejela ukrepe zoper države Izrael. Prekinili bi lahko diplomatske odnose z Izraelom, vsaj na zagovor bi lahko poklicali izraelskega veleposlanika, nismo naredili niti tega. Lahko bi uvedli embargo na uvoz orožja v Izrael, prekinili bi lahko gospodarske stike z Izraelom tako kot smo to naredili v primeru Rusije.”

Na otvoritvi je nastopil tudi v okolici Maribora živeč palestinski pesnik Fawzi Abder Rahim. Njegove pesmi je v slovenščini prebrala soproga Darinka Abder Rahim.

Da bi zbudili precej neangažirano in apolitično mariborsko študentstvo, je spregovorila tudi študentka Sara Mencingar, ki se je udeležila zasedbe Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Udeležencem je predstavila izkušnjo zasedbe in poudarila, da je študentstvo lahko nosilec poličnih sprememb, če le vztraja in ne popušča, kar kažejo tudi primeri iz tujine.

Iniciativo profesoric in profesorjev, ki se zavedajo svoje vloge v družbi, je vsekakor vredno pozdraviti in jo podpreti. Upamo, da bo razstava uspela motivirati mariborsko študentstvo, ki se zaenkrat še ni uspelo samoorganizirati v boju proti genocidu v Gazi in osvoboditvijo Palestine izpod izraelskega okupatorja.

The post IGNORANCA KRUTOSTI OMOGOČA GENOCID first appeared on Rdeča Pesa.

❌