Kaj se v parlamentarni demokraciji razume kot politično in kaj ne? Kako se z zavajanjem in manipulacijo ustavarja fikcija demokratičnost in spodbuja apolitičnost? Zakaj se ljudje politično ne angažirajo in kako gleda družba na tiste, ki so aktivni? Odgovore na ta in še druga vprašanja je iskala Ana Lah v kolumni za Radio Študent. V branje ponujamo nekaj odlomkov, celotno kolumno pa lahko poslušate ali preberete tukaj. 

“Kaj vse so mi rekli, da ni politično? Šola, kjer se učitelj ne sme politično opredeljevati ali delovati. Uvajanje predmeta podjetništvo v šolah in spodbujanje narativa, da vsak lahko uspe, če se le dovolj trudi in vztraja, ker imamo vsi enake možnosti. Učni načrt, ki razlaga zgodovino s perspektive zmagovalca, ne žrtve. Ali pa učni načrt, ki se posveča izključno pridobivanju ocen in ignorira aktualno dogajanje. Porast nasilja v šolah. Rekli so, da do tega pride, ker so otroci postali nasilni in nevzgojeni, in ne zato, ker se na svetu širi nasilje.

Rekli so mi, da ni politično, ko se dobro plačana menedžerska in birokratska delovna mesta selijo iz Maribora v Ljubljano. Da Mariboru ostane to, česar Ljubljana noče, je svoboda trga. Politično ni niti to, ko v mariborskih srednjih poklicnih šolah pospešeno agitira Slovenska vojska. Da njihov obisk ni političen, je dejala tudi Policija, ki je sredi maja na dan Slovenske vojske prišla zasliševat in popisovat sestankujoče na protivojnem sestanku v Mariboru. Politično ni, ko Hamas okličeš za teroristično organizacijo, o Izraelu pa govoriš kot o edini demokraciji na Bližnjem vzhodu. Politična ni niti Evrovizija, ker je namenjena zabavi in združevanju.”

“Političnost nam je občasno vendarle dovoljena in je celo zaželena. Na tako imenovan praznik demokracije se moramo odločiti, koga bomo volili. Takrat nas liberalna demokracija prijazno pocuka za rokav in nam prišepne, da če ne bomo prišli volit, bo zmagala skrajna desnica. Češ, zdaj je naša priložnost, da to preprečimo s tem, da v roke primemo kulico in obkrožimo najmanjše zlo. Komu mar za dejstvo, da parlament v kapitalizmu skrbi predvsem za ohranjanje obstoječega družbenega reda in da izvaja kozmetične popravke, da ohranja iluzijo demokratičnosti. In da je prav liberalna demokracija tista, ki omogoča razcvet skrajne desnice v imenu svobode različnih mnenj. Zaploskajmo si, ker smo opravili svojo državljansko dolžnost, se posvetimo svojim zasebnim življenjem, politiko pa prepustimo politikom. Bodimo vzorni državljani.”

“Kaj je politično in kaj ni, se danes omejuje na parlamentarno delovanje. Na tak način kapitalizmu v liberalni demokraciji uspe, da zreducira politično aktivnost na minimum, ki mu ustreza. Ustvarja fikcijo, da je vsako mnenje enakovredno. Ko pa pride do poskusa, ki bi lahko ogrozil obstoječi družbeni red, se brani z vsemi sredstvi. Pokliče policijo, mlati miroljubne, odpušča preveč politično aktivne delavce, v službah nalaga še več dela, da delavstvo nima časa in energije za organiziranje. Na tem mestu je kar primeren tisti zlajnani rek: Če bi volitve kaj spremenile, bi bile prepovedane. Morda bi kdo rekel, da je to zarota bogatih ali pa zarota kapitala. A kapital ne potrebuje zarote, da bi deloval sebi v korist. Kapital ima liberalno demokracijo, ki poskrbi za red.”

Ilustracija: Warren Espejo

The post KAJ JE POLITIČNO IN KAJ NI? first appeared on Rdeča Pesa.