Arnesov nakup zemljišča na območju Dravskih elektrarn Maribor ob že podpisani pogodbi za sofinanciranje predstavlja temeljni korak k izgradnji podatkovnega centra, ki bo omogočal odlično in mednarodno konkurenčno raziskovalno infrastrukturo za odprto znanost.

Od dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov do kapacitet za zmogljive superračunalnike

Podatkovni center bo nastal v okviru potreb po nacionalni infrastrukturi za odprto znanost in bo naslovil izziv dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov. S tem bomo na Arnesu omogočili infrastrukturno in v nadaljevanju tudi praktično izhodišče, ki bo prispevalo k zagotavljanju uresničevanja načel FAIR in tako k najdljivosti, dostopnosti, interoperabilnosti ter vnovični uporabi oz. ravnanju s podatki. Za razvoj znanosti in doseganje zahtev Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) je ključnega pomena prav dostop do vrhunske mednarodne raziskovalne infrastrukture, pri čemer bodo imele kapacitete Arnesovega podatkovnega centra vodilno vlogo.

Podatkovni center je del infrastrukture za odprto znanost

Podatkovni center bo predstavljal pomemben vezni del infrastrukture za odprto znanost, v sklopu katere smo na Arnesu v preteklih letih posodobili optično hrbtenico, s tem pa omogočili, da bo podatkovni center lahko služil tudi najzahtevnejšim organizacijam.

Nadgrajene hitre optične povezave, ki jih je Arnes vzpostavil v sklopu projekta Digitalizacija za odprto znanost – vzpostavitev hrbteničnega omrežja, tudi sicer predstavljajo pomemben prispevek k digitalnemu prehodu na področju raziskovanja v Sloveniji. Po nadgradnji lahko zagotovimo višjo zanesljivost delovanja omrežja, nove povezave pa omogočajo tudi prihodnje nadgradnje hitrosti do 800 Gb/s. Povezava Arnesove optične hrbtenice v panevropsko omrežje GÉANT še dodatno zagotavlja zanesljivo mednarodno povezanost podatkovnega centra z ostalimi evropskimi infrastrukturami, s tem pa omogoča vpletenost Slovenije v sodobno infrastrukturo za znanost in izobraževanje.

Trajnostna zasnova

Zaradi neposredne bližine Hidroelektrarne Mariborski otok bo podatkovni center lahko izkoriščal energetski potencial reke Drave, obenem pa dolgoročni načrti predvidevajo namestitev sončne elektrarne na strehi objekta, kar bo zagotavljalo dodaten prispevek k izrabi obnovljivih virov energije. Presežek toplotne energije zaradi delovanja podatkovnega centra bo namenjen ogrevanju prebivalcev Maribora, s tem pa bo podatkovni center še vidneje pripomogel k trajnostni prihodnosti, tako na lokalni kot nacionalni in nenazadnje globalni ravni.

Podatkovni center bo zgrajen do leta 2026

Za izgradnjo podatkovnega centra so ključna sredstva Evropske komisije iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU, ter skupna sredstva za digitalizacijo znanosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Tako bo omogočena kolokacija opreme, ki izobraževalni in raziskovalni sferi zagotavlja IKT-storitve, gostovanje opreme javnih raziskovalnih organizacij in univerz, novega superračunalnika ter dolgoročna hramba raziskovalnih podatkov z repozitorijskimi kapacitetami.

V načrtu gradnja še enega podatkovnega centra v okolici Ljubljane

Gradnja podatkovnega centra v Mariboru predstavlja le enega od korakov k doseganju odlične in mednarodno konkurenčne infrastrukture v Sloveniji. V načrtih je tudi gradnja podatkovnega centra v okolici Ljubljane, s čimer bo zagotovljena redundantnost Arnesovih storitev. Ob tem bodo nadgradnje optične hrbtenice v prihodnosti ob višjih hitrostih in zanesljivosti prispevale k razvoju kvantnih tehnologij na mednarodni ravni.

13. in 14. maja se je v Portorožu v sklopu konference Dnevi slovenske informatike odvil drugi, 24-urni krog prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa.

Pod sloganom “Z odprto znanostjo sooblikuj prihodnost” se je na prvem Arnesovem vseslovenskem HackathONu v reševanju aktualnih in pomembnih tematik pomerilo več kot 70 študentov iz vse Slovenije, od katerih se je 40 najboljših uvrstilo v finalni krog.

Prvo mesto v roke ekipi IDealni Scenarij za rešitev za upravljanje podatkov

Strokovna komisija je imela izjemno težko delo, saj je bilo v množici odličnih projektov težko izbrati najboljše. Zmagovalna ekipa z imenom IDealni Scenarij, ki so jo sestavljali Alen Cigler, Ruben Ferreira, Hana Skitek, Erazem Stanonik in Jana Volk, je predstavila rešitev za učinkovito upravljanje, deljenje in izkoriščanje podatkov brez tveganja za varnost, zasebnost ali suverenost podatkov. Njihov sistem standardizira in regulira način upravljanja, deljenja in izkoriščanja podatkov, kar odpravlja obstoječe ovire za učinkovito izmenjavo in uporabo podatkov ter omogoča posameznikom, podjetjem, raziskovalnim organizacijam in vladnim institucijam raziskovanje novih priložnosti, ki jih prinaša sodobna tehnologija.

Na drugo mesto so se uvrstili Filip Štamcar, Nik Pirc in Matija Derganc iz skupine Kenguruji, ki so v 24 urah izboljšali poplavni napovedni model, s pomočjo katerega so ustvarili nove poplavne karte Slovenije, podatke primerjali z obstoječo protipoplavno infrastrukturo in podatke ocenjene višine vode glede na vremensko napoved prikazovali na spletni strani.

Tretje mesto so na tekmovanju osvojili člani skupine Rudarji znanja, ki so v zasedbi Blaž Erzar, Haris Kupinić, Luka Salvatore Pecoraro, Jaša Samec in Jovana Videnović ustvarili projekt žARKO, ki s pomočjo fotografij in zajema drugih podatkov razpoznava kratkoročno obsevanje, napoveduje količino proizvedene energije sončnih elektrarn in zaznava okvare ali slabše delovanje celic zaradi umazanije. Vse tri ekipe so pri svojem delu izhajale iz podatkov, ki so na voljo na portalu Odprti podatki Slovenije – OPSI, drugo in tretje uvrščena ekipa pa je uporabila tudi podatke Agencije Republike Slovenije za okolje – ARSO.

BliskBus najboljši v reševanju izziva podjetja Sandoz | Lek

Sponzorski izziv podjetja Sandoz | Lek je bil osredotočen na obdelavo naravnega jezika in velike jezikovne modele pri označevanju zdravil in navodil za uporabo. Tekmovalci so dostopali do ekskluzivnih podatkovnih zbirk podjetja ter podatkov Centralne baze zdravil, Pravilnika o označevanju in navodil za uporabo ter podatkov na portalu OPSI. Nagrado za najboljšo rešitev je prejela ekipa BliskBus, ki sta jo sestavljala Iva Černoša in Neo Xander Kirbiš.

Glasujte za najboljšo Arnes HackathON rešitev po izbiri publike

Zdaj pa je vaša možnost, da tudi vi glasujete za najboljšo ekipo oz. predstavitev rešitve. Ekipa z največ glasovi bo prejela nagrado in priznanje.

Glasujete lahko samo enkrat, časa pa imate do 3. junija.

Vse predstavitve si lahko ogledate na portalu Arnes Video, na kanalu Arnes HackathON, za njih pa glasujete na anketi na storitvi Arnes 1KA.

Povezujemo znanje s sodelovanjem, izkušnjami in strokovnostjo

Arnesov HackathON so soorganizirali Slovensko društvo Informatika, Portal OPSI, ki ga upravljata Ministrstvo za digitalno preobrazbo ter Ministrstvo za javno upravo, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Nacionalni kompetenčni center za superračunalništvo EuroCC SLING in Slovenska skupnost odprte znanosti. Dogodek pa je potekal tudi pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Nepogrešljive podatke, izkušnje in strokovnost so v sklopu HackathONa delili tudi Institut Jožef Stefan, Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Institut informacijskih znanosti Maribor (IZUM), Clarin.si, Center za jezikovne vire in tehnologije (CJVT) ter Inštitut za novejšo zgodovino.

V sklopu HackathONa so strokovno pomoč in podporo tekmovalcev nudili mentorji ter komisija z različnih področij, ki jih je naslavljal HackathON. Tako smo sodelovali z Ano Slavec (UP FAMNIT in InnoRenew CoE), Janijem Pogačarjem s Fakultete za informacijske študije v Novem Mestu, Marino Rajič z Ministrstva za digitalno preobrazbo, Alenko Pšeničnik z Ministrstva za javno upravo, Slavkom Žitnikom in Damjanom Fujsom s Fakultete za računalništvo in informatiko UL, Sergejo Masten z Arhiva družboslovnih podatkov (ADP), Gašperjem Hrastljem s Slovenske nacionalne komisije za UNESCO ter Samom Staničem z Univerze v Novi Gorici, koordinatorjem Slovenskega superračunalniškega omrežja SLING.

Dogodka prav tako ne bi bilo brez finančnih sponzorjev, ki so prispevali v denarni sklad za privlačne nagrade: Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Sandoz | Lek, Modra Zavarovalnica.

V letu 2025 novi izzivi z odprtimi podatki in superračunalniki

Zaradi velikega zanimanja in uspešne izvedbe, bomo dogodek ponovili tudi v letu 2025, z novimi izzivi, z več sponzorji in še bolj pestrim programom, saj želimo odprto znanost, odprte podatke in superračunalniške kapacitete prikazati kot temeljni sklop dela v znanstvenoraziskovalnem svetu in tudi v gospodarstvu.

Letos Arnes v so-organizaciji s Slovenskim društvom Informatika (SDI), Portalom OPSI, Slovensko skupnostjo odprte znanosti, Nacionalnim kompetenčnim centrom za superračunalništvo NCC SLING, UL FRI ter Slovensko nacionalno komisijo UNESCO predstavlja prvi Arnesov vseslovenski HackathON.

Na HackathON-u skoraj 80 študentov iz vse Slovenije

Študentje so se na HackathON lahko prijavljali od 1. do 15. marca. Prijave so bile na voljo za ekipe in za posameznike. Prijavilo se je 11 posameznikov, ki smo jih razporedili v tri ekipe.

Skupno število prijavljenih tako znaša 79 študentov in študentk iz različnih slovenskih univerz, tako javnih kot zasebnih. Nezanemarljivo število predstavljajo tudi prijave študentov in študentk iz družboslovnih oz. humanističnih smeri študija. Upamo, da bo takšna raznovrstnost spodbudila interdisciplinarne rešitve izzivov.

Tekmovanje se bo odvilo v dveh krogih

Od 25. do 27. marca udeležence HackathONa najprej čaka vrsta izobraževanj na temo superračunalništva, odprte znanosti ter komuniciranja znanosti.

4. aprila ob 16. uri se bo tekmovanje uradno otvorilo s prvim krogom, ki bo potekal na Fakulteti za računalništvo in informatiko (UL). Ekipe bodo morale sestaviti idejno zasnovo rešitve izbranega izziva ter v njej opisati metodologijo, opisati nabor odprtih podatkov, ki jih bodo uporabili, zagovarjati rešitev iz družbenih vidikov ter napeljati navezavo na cilje trajnostnega razvoja UNESCO.

Drugi krog tekmovanja bo bolj praktične narave in bo potekal med 14. in 15. majem 2024 v Portorožu v sklopu konference Dnevi slovenske informatike.

HackathON, ki združuje

Namen Arnesovega HackathONa je prav združevanje različnih disciplin, ne samo znotraj STEM področja, temveč v sodelovanju z družboslovnimi in humanističnimi področji, hkrati pa si želimo tudi povezovanja študentov iz različnih slovenskih univerz. Različnost in sodelovanje sta namreč tista elementa, ki zagotavljata, da bomo lahko z rešitvami, ki jih bodo študentje predlagali na HackathONu, še bolje povezovali znanje.