“Vsi otroci so naši otroci,
je rekel prijazen glas,
vse smrklje in frklje in froci,
vsi svetlih in črnih in kodravih las.
Vsi naši. Tudi tisti drugačni,
drugačne usode in vere in ras,
vsi beli in črni, vsi bolni in lačni,
so taki kot kdo izmed nas.”

(Tone Pavček, “Vsi naši otroci”)

V sklopu Tedna otroka in v znak solidarnosti danes v več slovenskih krajih poteka branje imen otrok ubitih v Gazi. Po uradnih podatkih naj bi v zadnjih dveh letih genocida bilo ubitih 20 000 otrok, v resnici pa je številka verjetno višja. Ob takšnem številu žrtev težko vidimo, da je za vsako številko ubit otrok – brat, sestra, nečak, vnukinja. Da se na to ne bi pozabilo, so v različnih krajih po Sloveniji brali imena otrok, ki so umrli v dveh letih kot posledica izraelskega bombardiranja in uničevanja Gaze ter njenih prebivalk in prebivalcev.. V Ljubljani bodo imena brali več ur, kar pa se ne bo niti približalo imenom vseh žrtev. Če bi želeli prebrati vsa imena, bi potrebovali celih trideset ur branja.

Naj bo to opomnik, da navidezno premirje, ki so ga na Trumpovo pobudo sklenili pred kratkim pravzaprav pomeni le, da Izrael lahko genocih izvaja malce počasneje. Dokler ta kolonialna tvorba ne bo uničena, bodo sionistični skrajneži še naprej ubijali otroke in ostale nedolžne žrtve.

The post NISO BILI SAMO ŠTEVILKE: JAVNO BRANJE IMEN UBITIH OTROK IZ GAZE first appeared on Rdeča Pesa.

Po napadu na flotilo Sumud, ki je proti Gazi peljala humanitarno pomoč, so italijanski delavci, delavke, študenti in študentke množično vstali v bran Palestini. Njihov odgovor je bil: »Vse bomo blokirali.« In to so storili – od 22. septembra dalje so blokirali pristanišča, železnice, avtoceste, šole, univerze, bolnišnice, trgovine in javne urade. Posamezni protesti pa še trajajo. Čeprav je mednarodno humanitarno flotiljo, nasilno in ilegalno prestregla izraelska vojska, se je odprava flotilje ustavila zgolj nekaj kilometrov pred Gazo in s tem izpostavila krhkosti izraelskega režima.

Italijanske delavke in delavci so v podporo flotilji organizirali 24-urno splošno stavko, kakršne Italija ni videla že leta. Razširila se je na več kot 80 mest po vsej državi (več v povezavi).. Na tisoče ljudi je zavzelo ulice, pristanišča in mestne trge. Stavka je povezala različne družbene skupine – od pristaniških delavcev in železničarjev, do učiteljic, dijakov, gasilcev in zdravstvenih delavcev.

Jedro organizacije protestov so tvorili pristaniški delavci, ki so zaradi svoje strateške pomembnosti lahko dejansko ustavili tok kapitala in blaga. A ključno je bilo, da se protestni val ni omejil zgolj na sindikate – pridružili so se tudi drugi delavci in delavke, učitelji, študentke, dijaki. Še posebej pomembni so bili uspehi lokalnih pobud. V Raveni je na primer Avtonomni pristaniški odbor (Comitato Autonomo Portuale) uspel preprečiti odhod kontejnerjev z vojaškim materialom za Izrael. To je dokaz, da lahko tudi manjša mesta z učinkovito organizacijo in povezovanjem dosežejo konkretne zmage proti izraelskemu vojnemu stroju.

Da bi omejila proteste in zaustavila stavkovni val, je vlada desničarke Giorgie Meloni poslala vojaško spremstvo flotilji, a se je zaradi »nevarnosti« neposrednega konflikta z Izraelom ta umaknila. Meloni je kmalu po tem protestnike označila za »huligane in kriminalce«. A dejstvo, da se je bila vlada prisiljena opredeliti do Palestine in celo napovedati možnost njenega priznanja, kaže, da ima pritisk množič učinek. Italijanska oblast skuša kriminalizirati blokade cest in železnic, toda ljudje na ulicah so dokazali, da represija ne more ustaviti solidarnosti.

Kaj se lahko naučimo od delavk in delavcev ter protestnikov v Italiji? Predvsem to, da se množična gibanja gradijo od spodaj navzgor. Uspeh stavke je rezultat povezovanja sindikatov z lokalnimi kolektivi in študentskim gibanjem. Naučimo se lahko, da so konkretne akcije, kot so blokade orožja, ali stavke učinkovito orožje in predstavljajo velik problem za kapital. Italijanski delavci pa še opozarjajo, da se boj ne sme končati z eno stavko, ampak je ključnega pomena, da iz stavke izraste trajnejša oblika organizacije, ki bo sposobna blokade vojne industrije danes in v prihodnosti.

Italijanski primer dokazuje, da ni dovolj obsojanje genocida z besedami, da so simbolne akcije sicer pomembne, a niso dovolj. Bistveno bolj so učinkovite akcije so stavke, blokade, množične mobilizacije, ki zadenejo kapital tam, kjer ga najbolj boli. To zagotovo ne bo zadnja flotilja proti Gazi – na trenutno odpravo se je namreč prijavilo kar 23.000 ljudi, odplulo pa jih je 500. Italijanski delavci in študenti pa bodo jutri spet na ulicah in mostovih.  V državi bo namreč potekala nova splošna stavka za Palestino. Za nas naj bo to vzpodbuda za boj proti imperializmu in za svobodno Palestino: če hočemo resnično stati ob strani Palestini, moramo slediti italijanskemu zgledu: blokirati orožje, blokirati vojaške ladje, blokirati kapital.

The post ITALIJA NAPOVEDUJE NOV STAVKOVNI VAL V PODPORO PALESTINI: KAKO JIM USPEVA? first appeared on Rdeča Pesa.

VSTANIMO ZA GAZO! VSTANIMO ZA FLOTILJO! VSTANIMO ZA ČLOVEŠTVO!

23 ladij s humanitarno pomočjo še vedno pluje proti Gazi, ostale je izraelska vojska že ustavila, posadko pa ugrabila. Na čelu je ladja Mikeno, ki je že zaplula v palestinske teritorialne vode. Ljudje v Berlinu, Milanu, Rimu, Barceloni, Bruslju, Istanbulu, Londonu, Trstu, Mexicu Cityju, Bogoti, Buenos Airesu, Madridu so se odpravili na ulice v podporo Palestini in globalni mirovniški misiji Global Sumud Flotila. V Italiji so za petek napovedali generalno stavko. 

Več kot 500 aktivistk in aktivistov iz več kot 40 različnih držav se je pred tedni odpravilo proti Gazi, da bi odprli humanitarni koridor. Na ladji prevažajo zgolj osnovne življenjske potrebščine kot so medicinski pripomočki, hrana, nadomestilo za hrano za dojenčke itd. 

Italijanska in španska vlada sta najprej poslali vojaške ladje podpore, a sta svojo podporo umaknili, ko so ladje dosegle kritično točko. Argument – ne želijo biti v konfliktu z Izraelom.  Umik pomoči pomeni zgolj prikaz, kako zelo strahopetna je politična elita in da dejanski pogum za konkretne spremembe tiči v običajnih ljudeh. Uči nas, da zgodovino pišemo mi, delovni ljudje. 

Zanimivo je tudi, da politična elita, ki se tako rada sklicuje na mednarodno pravo, ni po dveh letih genocida naredila nič zares konkretnega. Še to kar so morda naredili, je bila gesta, v katero so bili prisiljeni zaradi pritiska nas, običajnih ljudi na ulicah. Na primer Robert Golob pa tudi predsednica Nataša Pirc Musar imata zelo rada ganljive govore v podporo Gazi. Golob tu in tam sprejme kak ukrep, ki pa ga potem v praksi ne upa izvesti. Na eni od ladij je tudi slovenski državljan in če bi slovenska politična elita resno mislila, ko so jo polna usta sočutij, bi poslala vojaško ladjo v OBRAMBO. 

Ker če je kaj OBRAMBA, je to ta misija. 

Vsi, ki plujejo proti Gazi, so imeli pred potovanjem več dni treninga nenasilnega ukrepanja. Naučeni so, kako morajo ostati mirni, da izraelski genocidni vojski ne dajo niti najmanjšega razloga, da jih vse umori. Prevažajo zgolj humanitarno pomoč, njihov cilj je ustaviti genocid v Gazi in okupacijo Palestine. 

Ne glede na to, kaj se zgodi v naslednjih urah, nas globalna mirovniška misija uči, da če se zbere kritična masa, je to preveč še za “najbolj moralno genocidno vojsko na svetu”. In če njim ne uspe, nas mora iti naslednjič še več. Biti moramo še bolj odločni in ne smemo obupati. Zakaj? Ker so v Palestini ljudje, ki ne morejo obupati in ki se vsak trenutek borijo za preživetje. 

Palestina ni zgolj boj Palestincev za nacionalnost. Ne, je boj za humanost. Je boj vseh nas za preživetje, za našo prihodnost. In zato se splača tvegati življenje. Če ne bomo ukrepali mi, običajni ljudje, ne bo ukrepal nihče. 

Kaj lahko narediš?

1. Spremljaj ladje, ki se približujejo Gazi. 
2. Zahtevaj izpustitev nelegalno ugrabljenih članov posadke.
3. Piši in kliči vlade ugrabljenih aktivistov in zahtevaj, naj ukrepajo. 
4. Organiziraj se v svojem okolju. Protestiraj! Stavkaj!

The post VSTANIMO ZA GAZO! VSTANIMO ZA FLOTILJO! VSTANIMO ZA ČLOVEŠTVO! first appeared on Rdeča Pesa.

Protesti in pritiski ljudi že kažejo prve učinke. 

Po sinočnjih napadih na ladje flotile Sumud, ki prevažajo humanitarno pomoč, sta Španija in Italija v podporo poslali vojaške ladje. Španski zunanji minister José Manuel Albares je sporočil, da bo Španija odgovorila na vsako dejanje, ki krši svobodo gibanja, izražanja in mednarodno pravo. Novinar Novara Medie, ki je na krovu flotile, je sinoči dejal, da jih spremlja tudi reševalna ladja Life Support, ki jo vodi organizacija Emergency, partnerica OZN.

Uspeh so doživeli tudi protestniki in sindikati v Livornu  – ladja Slnc Severn, ki prevaža vojaško opremo za ameriško bazo Camp Darby, ne bo pristala v toskanskem pristanišču. Ladja bo trenutno ostala na sidrišču, medtem ko zavezniki genocidne države iščejo novo destinacijo, verjetno izven Italije.

Blokada je del širših protestov po Italiji v podporo Gazi. V ponedeljek so se na splošni stavki zbrale velike množice v Rimu, Milanu, Firencah, Bologni in Neaplju, kjer so protestniki blokirali železniške postaje, pristanišča in avtoceste. Delavci javnega in zasebnega sektorja, študenti ter sindikati so združili moči, da bi od italijanske vlade zahtevali takojšnjo prekinitev gospodarskih in vojaških vezi z Izraelom.

V Livornu se je ponedeljkove stavke udeležilo okoli tri tisoč ljudi. Delavci, študenti in ostali državljani so nato vztrajali na pomolu Molo Italia tudi včeraj, kjer so pričakovali ladjo Slnc Severn, ki prevaža vojaško opremo za Camp Darby. Camp Darby je vojaška baza italijanske vojske, kjer so nastanjene in delujejo ameriške vojaške enote in se nahaja v občini Pisa. 

Demonstracije v Livornu so organizirali USB in avtonomni kolektiv pristaniških delavcev, ki organizirajo srečanje 26. in 27. septembra, kjer naj bi v Genovo prišle delegacije delavcev iz drugih evropskih pristanišč, da bi se pogovorile o organizaciji velike enotne manifestacije proti trgovini z orožjem. Več informacij na povezavi v komentarju.

Livorno predstavlja simbol konkretnega učinka množičnega in organiziranega protesta in kaže na to, da je moč delavskega gibanja lahko odločilna pri preprečevanju vojaških pošiljk in opozarjanju na mednarodne humanitarne posledice. Dogodek kaže, kako lahko solidarnost med delavci, študenti in ostalimi prinese dejanske rezultate – tako na lokalni kot na nacionalni ravni. Protesti in stavke imajo učinek.

The post ZMAGA DELAVCEV: LADJA SLNC SEVERN NE BO PRISTALA V LIVORNU, ŠPANIJA IN ITALIJA POSLALI VOJAŠKE LADJE V PODPORO SUMUD FLOTILIJI first appeared on Rdeča Pesa.

Izraelski okupator v zadnjih tednih še močneje stiska svoje morilske klešče v Gazi. Palestinke in Palestinci množično umirajo zaradi krogel in bomb sionistične teroristične organizacije imenovane “Izraelske obrambne sile”, vse bolj pa tudi zaradi lakote, ki je neposredna posledica popolne zračne, kopenske in morske blokade tega dela Palestine. Lakota, ki so jo pretekli teden uradno potrdili tudi organi Združenih narodov, je terjala že najmanj 333 življenj Palestink in Palestincev, med njimi najmanj 126 otrok. 

Z namenom prebitja blokade se je danes na morsko pot do Gaze odpravila nova karavana ladij. Če je šlo v prvih dveh poskusih za individualna ladijska plovila, se tokrat na pot odpravlja več kot petdeset ladij! Prve so danes izplule iz pristanišča v Barceloni, mnoge pa se jim bodo pridružile na poti preko Sredozemskega morja. Pred odhodom ladij, ki so del omenjene karavane je včeraj v Genovi potekalo množično zborovanje, ki se ga je udeležilo kar 40 tisoč ljudi. Pomembno je dodati, da gre pri barcelonskem pristanišču za isto luko, v katero je med špansko državljansko vojno prihajalo na tisoče pripadnikov mednarodnih brigad, ki so se pridružili  borbi proti fašizmu. Danes iz nje plujejo nove borke in borci proti fašizmu, ki v okupirani Palestini kaže svoj krvavi obraz. 

Pot mednarodne flotilje pod imenom “Global Sumud Flotila”, v sestavu katere so prostovoljke in prostovoljci iz več kot štiridesetih držav sveta, bomo na Rdeči pesi podrobno spremljali. Če se želite pridružiti dejavnostim omenjene organizacije, pa lahko to storite preko povezave v komentarju, ki ga objavljamo pod prispevkom. 

Nove etape mednarodnega boja za svobodno Palestino pa se v teh dneh ne bodo odvijale le na Mediteranu. Jutri, v ponedeljek 1. septembra, bosta na dveh koncih Slovenije potekali akciji, kjer lahko vsak izmed nas da svoj prispevek k širjenju in utrjevanju solidarnosti s Palestinkami in Palestinci ter njihovim osvobodilnim bojem. 

Na mariborskem Trgu svobode se bo ob 12:00 pričela večdnevna akcija polaganja kamenčkov v spomin na umorjene otroke v Gazi. Cilj je do 5. septembra na trgu zbrati 20.000 kamenčkov – toliko otrok so namreč sionistične sile umorile do sedaj. K sodelovanju v akciji so še posebej vabljeni vrtci, osnovne in srednje šole ter vsi, ki si želijo na ta način izraziti solidarnost s Palestinkami in Palestinci. Prav tako bo jutri ob 12:00 pred Festivalno dvorano Bled, kjer se pričenja Blejski strateški forum (BSF), potekal protest z naslovom “EU sokriva, krvave roke skriva.” Povezave do obeh dogodkov lahko najdete v komentarjih pod objavo. 

Kljub nezamisljivim zločinom sionističnih okupatorjev in molku svetovnih političnih voditeljev je torej ta veriga solidarnosti s Palestinkami in Palestinci ter njihovim bojem dosegla vasi in mesta, center in obrobje, delovni ljudje povsod po svetu pa ponosno vihtijo palestinske zastave in dajejo svoj doprinos skupnemu boju za mir, solidarnost in svobodno Palestino – od reke do morja. Palestina je postala Španija naše generacije – njihov boj proti fašističnim falangam je naš boj proti sionističnim okupatorjem. V tem izkazovanju solidarnosti in boju za svobodno Palestino bomo s skupnimi močmi vztrajali do končne zmage. 

En svet, en boj! 

The post MARIBOR, BLED, SREDOZEMSKO MORJE – VSI ZA SVOBODNO PALESTINO! first appeared on Rdeča Pesa.

Vse od odgovora Izraela na Hamasove napade 7. Oktobra 2023 je na območju Gaze življenje izgubilo okoli več kot 100.000 civilistov. Združeni narodi poročajo, da je porušene 70 odstotkov vse infrastrukture, kar je v životarjenje pognalo 1.9 milijona Palestink in Palestincev. To je okoli 90 odstotkov celotnega prebivalstva Gaze. Varna območja tvorijo samo še 12 odstotkov celotnega ozemlja. Nasilna premestitev takšnega obsega je v novejši zgodovini nevidena.

Po klasifikaciji faz integrirane prehranske varnosti Združenih narodov, lahko situacijo v Gazi čedalje bolj očitno opredelimo za humanitarno krizo epskih proporcev, saj vsestranska lakota, bolezni in podhranjenost neposredno vodijo v smrt mnogoterih ljudi. Združeni narodi lakoto oziroma humanitarno katastrofo razglasijo takrat, ko se vsaj 20 odstotkov gospodinjstev na nekem območju sooča s popolno odsotnostjo hrane in/ali ne morejo zadovoljevati temeljnih potreb, smrt in uničenje pa sta evidentna. Razširjenost akutne podhranjenosti presega 30 odstotkov, stopnje umrljivosti pa presegajo raven dveh smrti na deset tisoč prebivalcev.

96 odstotkov, torej približno 2.15 milijona Palestincev se sooča z akutno prehransko negotovostjo. Vsak tretji Palestinec je brez hrane lahko po več dni. Skoraj pol milijona vseh prebivalcev se sooča z najhujšo obliko lakote po definiciji faz integrirane prehranske varnosti. Okoli 20.000 otrok je v zdravniški obravnavi zaradi akutne podhranjenosti, umrlo pa jih je že na desetine. Zaradi akutne podhranjenosti trpi vsak tretji otrok pod petim letom starosti.

Izrael že peti mesec zapored preprečuje vstop humanitarnih konvojev s kritičnimi dobrinami v Gazo. Tudi delna omilitev totalne vojne po 19. maju letos ni prinesla odprave restrikcij na določene kritične dobrine, kot sta denimo gorivo ali pa plin za kuhanje. Brez goriva ni mogoča dobava elektrike, ki je potrebna za funkcioniranje raznoraznih zdravniških naprav.

Po drugi strani se stvari zapletejo tudi takrat, ko humanitarna pomoč doseže obubožane. Pogostokrat jo delijo raznorazne tolpe, ali pa kar sama Humanitarna fundacija za Gazo, ameriška nevladna organizacija znana po novačenju najemniških vojakov, ki odprto streljajo na palestinske civiliste. Vse od julija letos je na tako imenovanih humanitarnih območjih, kjer se deli pomoč, zaradi delovanja Izraela, Humanitarne fundacije za Gazo in klana, povezanega z ekstremisti ISIS umrlo čez 700 ljudi. Po poročanju neodvisnega novinarskega časnika GrayZone, naj bi Humanitarna fundacija za Gazo zajeten del financ prejela od izraelske varnostno-obveščevalne službe Mossad in izraelskega ministrstva za obrambo. Fundacija v Gazi zaposluje dve privatni najemniški firmi UG Solutions in Safe Reach Solutions, ki sta povezani z bivšim agentom ameriške Osrednje obveščevalne službe (CIE), Philipom Reillyem.

Genocid v Gazi je razodel vso hipokrizijo zahodnih vladajočih razredov, ki finančno, vojaško in še kako drugače podpirajo Izrael. Masovni protesti v podporo v Palestini, ki so se v zadnjih dveh letih vneli po Evropi in ZDA, so politike prisilili v sklepanje kompromisov. Macron, Merz, Starmer in Trump so vsi priznali, da je situacija v Gazi šla predaleč. Francija, Britanija in Kanada zdaj grozijo, da bodo na generalni skupščini Združenih narodov septembra priznale Palestino, medtem pa se cinično bahajo, da so Palestincem zagotovile hudo potrebno pomoč. Vsi ti koraki so zgolj kapljica v morje: Izrael ostaja nesankcioniran in neoviran pri izvrševanju svojega sprevrženega poslanstva.

Liberalni maliki pri tem po vseh teh letih še vedno zagovarjajo rešitev dveh držav, ki bi Izraelu podelila pravico do 78 odstotkov celotnega območja, Palestinska država pa bi obdržala ostalih 22. Zgodovinsko se je to že zgodilo in ni delovalo. Edini način, da si Palestinke in Palestinci izbojujejo svobodo je popolno uničenje sionističnega projekta po imenu Izrael. Brez odločilnega udarca proti celotni zahodni imperialistični infrastrukturi pa to preprosto ne bo mogoče. Naša dolžnost je, da podpremo vsakršna prizadevanja za odpravo tega nepravičnega statusa quo.

Gostujoče pero je napisal Matej Trontelj.

The post GOSTUJOČE PERO: KAKO IZRAELSKI IMPERIALISTI S POMOČJO ZAHODNIH ELIT STRADAJO GAZO first appeared on Rdeča Pesa.

“Sojetnik je umrl pred mojimi očmi, ker so ga izraelski vojaki poslili s električno palico”, “Poslili so me, ker nisem želela gola poljubiti izraelske zastave”, “V zaporu Sde Teiman sem videl jetnike, ki so jih posiljevali vojaški psi izraelskih okupatorjev”. To je le nekaj od premnogih pričevanj Palestink in Palestincev o brutalnih spolnih napadih, ki jih nenehno  izvaja izraelska vojska. Številna med njimi so stara več let, desetletji, se pa je njihovo število še močno povečalo od začetka zadnjega v vrsti izraelskih genocidov, v katerem je od oktobra lani življenje izgubilo že najmanj 40 tisoč Palestink in Palestincev.

Izraelske kolonizatorske in okupacijske sile že od svojih začetkov uporabljajo spolno nasilje kot eno izmed metod razčlovečenja, ponižanja, sramotenja in povzročanja trajnih ter težkih poškodb pri palestinskemu prebivalstvu. Raziskava, ki so jo marca objavili Združeni narodi (ZN), je ugotovila, da je bila vsaj četrtina vseh palestinskih zapornic in zapornikov, s katerimi so uspeli govoriti, podvržena spolnim zlorabam. Dejansko število je zaradi občutka sramu pri poročanju o tovrstnih zlorabah najverjetneje še mnogo večje. 

Številni otroci, ki jih Izrael zadržuje v svojih zaporih (v zadnjih dveh desetletjih jih je skozi izraelski zaporniški sistem šlo več kot 10 tisoč) poročajo o nečloveških razmerah in zlorabah, ki jih doživljajo s strani uradnih predstavnikov apardheidovskega režima. Organizacija Save the Children je v svoji raziskovalni študiji ugotovila, da jih je bilo vsaj 86% podvrženih fizičnemu nasilju (modrice, zlomljena rebra, izbiti zobje, poškodovan anus, itd.). 

Tragičen (epizodni) vrh je to sprevrženo nasilje doseglo za zidovi koncentracijskega taborišča Sde Teiman v puščavi Negev. Taborišče se nahaja zgolj 29 kilometrov zračne oddaljenosti od Gaze, vanj pa so strpani Palestinci, ki so jih izraelske sile ugrabile med svojo nedavno invazijo na območje Gaze. Izraelski ječarji jim nenehno odrekajo hrano in vodo, vseskozi jim prevezujejo oči in jih mučijo z elektrošoki. Izraelske oblasti v taborišče ne spustijo opazovalcev Rdečega križa/polmeseca in Združenih narodov. Svoje zločine želijo skriti ali pa jih groteskno opravičiti s tem, da “se borijo proti barbarstvu”. 

Ključno vprašanje je, kdo je tukaj barbar? So to okupirani in zatirani, ki se zoperstavljajo apartheidu in genocidu ali kolonizatorji in morilci, ki uživajo podporo svetovnih vladajočih razredov? Boj za svobodno Palestino, kljub vsem grozotam, ki jih vsakodnevno spremljamo na posnetkih iz Palestine ne usiha, temveč pridobiva na moči in svojem internacionalnem značaju. En svet, en boj!

*Fotografija: Koncentracijsko taborišče Sde Teiman (maj, 2024)

The post “POSILILI SO ME, KER NISEM ŽELELA GOLA POLJUBITI IZRAELSKE ZASTAVE” first appeared on Rdeča Pesa.