Vsako leto na svetu zakoljemo več kot 80 milijard rejnih živali. Samo v Evropi več kot 300 milijonov kokoši, zajcev, svinj, krav, gosk in drugih živali živi v kletkah. 

V kapitalistični, intenzivni živinoreji se živali obravnava kot sredstvo za ustvarjanje dobička. Z načrtnim izborom za razmnoževanje, genskim poseganjem in umetnim osemenjevanjem se njihove lastnosti prilagaja tako, da proizvedejo čim več mesa, mleka ali volne. Živali so  proizvodne enote, katerih namen je čim večji gospodarski izkoristek.

Naštejmo le nekaj vrst, ki so nastale z agresivno umetno selekcijo v zadnjih nekaj stoletjih ali desetletjih – piščanci brojler, ki zrastejo do klavne teže v približno 5–7 tednih, pri njih pa so zelo pogoste težave s srcem, dihali in nogami zaradi izjemno hitre rasti. Kokoši nesnice, ki lahko znesejo več kot 300 jajc na leto, medtem ko divje kokoši znesejo le nekaj deset jajc na leto. Holstein frizijske krave kot glavna mlečna pasma, angus govedo z ekstremno mišičnostjo za meso, “Broad Breasted White” purani, ki imajo tako spremenjeno telesno zgradbo (kratke prsne kosti in povečano mišičnino), da se pogosto ne morejo več naravno razmnoževati.  

Kako kapitalizem z intenzivnim kmetijstvom spreminja biologijo teles živali, prekinja naravne tokove snovi in uničuje tradicionalne oblike kmetovanja, je zanimalo tudi Karla Marxa. V knjigi Narava proti kapitalu (Sophia, 2023) japonski filozof Kohei Saito raziskuje Marxovo ekologijo, ki jo najdemo v gori njegovih zapiskov, še do nedavnega neobjavljenih. Glavna teza Marxove ekologije po Saitu je, da je šele kapitalizem (in ne človeštvo nasploh) usodno pretrgal ravnovesje izmene snovi med ljudmi in naravo, naloga prihodnje družbe pa je prav ureditev te izmene snovi tako, da bo odgovarjala potrebam ljudi in narave, kar ni mogoče, dokler je edino vodilo povečevanje vrednosti in profita.

Z vami delimo nekaj izsekov iz knjige, ki jo priporočamo v poletno branje:

“Marx hlevsko krmljenje označi za zaporniški sistem in se vpraša: “Živali se rodijo v teh zapornih in v njih ostanejo, dokler jih ne ubijejo. Vprašanje je, ali ne bo ta sistem, povezan s sistemom reje, v katerem se živali nenormalno razvijajo, in ki prekomerno obtežuje njihove kosti z namenom, da bi te živali spremenil v gole mase mesa in maščobe, medtem ko so bile poprej (pred letom 1848) aktivne in se kar največ zadrževale pod milim nebom, posled ustvaril temelje za veliko izgubo vitalnosti.” (str. 196)

“Ko si je Marx leta 1865 delal zapiske iz te* knjige (*se nanaša na knjigo Rural economy of England, Scottland and Ireland, avtorja Leonce de Lavergn, 1855), je skrbno zabeležil Lavergnov opis tega, kako so v Angliji umetno spreminjali ovce in živino, da bi povečali proizvodnjo mesa ali skrajšali biološko evolucijo.  Primer “izboljšave” … / … je ovčja pasma bakewell, ki je dobila ime po Robertu Bakewellu, ki zaradi svojih vzrejnih uspehov šteje za enega izmed najuglednejših likov kmetijske revolucije 18. stoletja. Lavergne navdušen nad tem napredkom, ki ga vidi kot dokaz večvrednosti angleškega kmetijstva: … Po sistemu Bakewell jo je mogoče pitati že pri enem letu, tako da v vsakem primeru doseže polno zrelost, še preden dopolni dve leti. S pomočjo selekcije je zmanjšal velikost ovc. Ima le toliko kosti, kot je potrebnih za njen obstoj. Njegove ovce se imenujejo “new leicesters”. (str. 195)

“Od začetka 19. stoletja so na Irskem uvedli veliko Bakewellovih ovac new leicesters, jih križali z domačimi ovcami in nato vzrejali kot novi pasmi galway in roscommon… / … Ne gre za dobrobit in zdravje živali, temveč za njihovo koristnost za kapital.” (str. 196)

The post BROJLERJI, FRIZIJKE, NESNICE, DAJTE ŠE VEČ MESA, MLEKA IN JAJC! first appeared on Rdeča Pesa.

Na Hrvaškem zasebna podjetja skupaj z državo načrtujejo gradnjo mega podatkovnega centra za umetno inteligenco in obdelavo podatkov, ki bo za svoje delovanje porabil toliko energije, kot celotno mesto Reka. Če bo projekt uresničen, bo to največji podatkovni center v Evropi.

Čeprav mediji in predstavniki kapitala projekt predstavljajo kot potencial za razvoj in veliko gospodarsko pridobitev, podatkovni centri prinašajo okoljsko uničenje, so ogromni potrošniki energije in vode.

Projekt s polnim imenom Pantheon – razvojno in podatkovno središče za umetno inteligenco Topusko– razvija hrvaški podjetnik Jako Andabak v partnerstvu z ameriškimi vlagatelji. Prvi korak k uresničitvi projekta je nedavni podpis pisma o nameri med hrvaškim podjetjem Končar in start-up podjetjem Pantheon Atlas iz Delaware-a, o katerem pa je znano le malo.

Projekt, ki ga nameravajo umestiti v občino Topusko na 120 hektarjev zdaj še pretežno gozdnih površin, vključuje gradnjo transformatorske postaje, približno 280 kilometrov novih daljnovodov, sončne elektrarne z močjo 500 megavatov in nove cestne povezave. Projekt Pantheon bi po navedbah glavnega projektanta Mislava Crnogorca z močjo 1 gigavata porabil okoli 8,76 teravatne ure elektrike letno, kar predstavlja skoraj polovico celotne letne porabe na Hrvaškem.

V letu 2020 je v svetu obstajalo 597 mega (ang. izraz hyper-scale) podatkovnih centrov, 39% v ZDA, 10% na Kitajskem, 6% na Japonskem. Leta 2015 jih je bilo za polovico manj. Večino teh si lastijo Amazon, Google in Microsoft. V zadnjih letih njihova gradnja strmo narašča.

Veliki podatkovni centri lahko v enem dnevu porabijo toliko vode, kot je na dan porabi mesto s 50 tisoč ljudmi. Ogromne količine vode se porabijo že za izdelavo čipov, kasneje pa jo potrebujejo za hlajenje serverjev. Znanstveniki ocenujejo, da za 100 besed, ki jih napišemo v UI vrstico, porabimo eno steklenico vode. Iz ZDA, ki ima največ podatkovnih centrov, slišimo vse več zgodb ljudi, ki so zaradi gradnje podatkovnega centra v njihovi bližini ostali brez pitne vode. BBC je lani poročal o primeru, ko je v Georgi Meta zgradila podatkovni center in onesnažila bližnje zajetje vode, voda je postala rjava, polna sedimentov in nepitna. Prav tako podatkovni centri v neposredni bližini ustvarjajo vroča območja (angl. hot islands).

Podatkovni centri potrošijo tudi ogromno energije. V letu 2020 so porabili med 1 in 2 % svetovne energije, poročajo z Univerze v Oxfordu. Študije Lawerence Berkeley National Laboratory je ocenila, da bodo podatkovni centri do leta 2028 v ZDA predstavljali 12 % vse porabe energije. Prav tako so mnogi podatkovni centri tudi vir onesnaženja zraka in povzročajo globalno segrevanje, saj za svoje delovanje pogosto uporabljajo energijo iz fosilnih goriv. Spomnimo na nedavni dogovor med Microsoftom in Chevronom o izgradnji plinske elektrarne ob novem podatkovnem centru v Teksasu.

Čeprav navadni ljudje umetno inteligenco, ki jo poganjajo podatkovni centri, lahko uporabljamo v vsakem trenutku, pa nam ta jemlje vodo, škoduje okolju, našemu zdravju in pameti. “Umetna inteligenca” je v lasti velikih zasebnih podjetij, njihov namen pa je služenje dobička. V luči tega podjetja skoraj po pravilu sodelujejo tudi z vojsko in so mnogokrat posredno tudi vključena v vojne. Prejšnji teden je Pentagon naznanil, da so z več podjetij za umetno inteligenco podpisali dogovor o možnosti rabe umetne inteligence za vojaške namene. Podjetja NVIDIA,SpaceX, OpenAI, Google, Amazon web service, Microsoft in Reflection bodo v zameno za milijone, ki jih bo zagotovilo ameriško obrambno ministrstvo, zanje razvijalo programe za “vojskovanje z umetno inteligenco”, bojevanje z droni, pomagalo pri odločitvah glede vojaških operacij in podobno.

Projektom, ki uničujejo naravo, pitno vodo in na koncu še sodelujejo v vojnah in genocidih, se moramo delovni ljudje upreti. Kapital svoje projekte zaradi cenejše delovne sile in ohlapnejših okoljskih zakonodaj postavlja na kapitalistično periferijo, na “Balkan”. Toda združeni delovni ljudje lahko dosežemo mnogo – v Srbiji so preprečili multinacionalki Rio Tinto, da bi odprla rudnik litija in uničila porečje reke Jadar. Na Rdeči pesi smo poročali tudi o borbenih ljudeh iz Bosne, ki se borijo za ohranitev narave, proti odprtju rudnikov zlata, svinca, litija in postavitvam ogromnih vetrnih elektrarn s strani številnih multinacionalk, namesto tega pa kot alternativo vzpostavljajo naravne rezervate in regijske parke. Tudi pri nas je uspešen boj proti postavitvi ogromnega vetrnega parka na Pohorju pripeljal do odprtja regijskega Parka Pohorje.

Foto: Streha podatkovnega centra, javna domena

The post PODATKOVNI CENTRI NAMESTO PITNE VODE IN GOZDOV first appeared on Rdeča Pesa.

Države in podjetja še naprej z nafto oskrbujejo Izrael, čeprav je Mednarodno sodišče januarja izdalo mnenje, da Izrael izvaja genocid in da imajo Palestinci v Gazi pravice v skladu s Konvencijo o genocidu. Julija pa je sodišče ugotovilo, da je okupacija palestinskega ozemlja nezakonita. Analiza izpostavlja stalno sokrivdo teh držav in podjetij. Po naročilu organizacije Oil Change International je Data Desk delila nove informacije o državah in podjetjih, ki zagotavljajo oskrbo Izraela z gorivom, ki poganja izraelski vojni stroj in s tem genocid nad palestinskim ljudstvom. 

Kljub ugotovitvam Mednarodnega sodišča in opozorilom voditeljem zahodnega imperialističnega bloka, naj ustavijo genocid, ti dobavitelji še naprej omogočajo nasilje in pokole Palestink in Palestincev. 

Zasebne naftne družbe Izraelu dobavijo 66% nafte. Za približno polovico od tega je odgovornih šest velikih mednarodnih naftnih podjetij Chevron, BP, ExxonMobil, Shell, Eni in TotalEnergies. Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov so ta podjetja glede na sodbo Meddržavnega sodišča odgovorna za sokrivdo pri dejanjih genocida. 

ZDA so še vedno ključni dobavitelj letalskega goriva JP8, ki je ključnega pomena za izraelske vojaške operacije. Pošiljke prihajajo iz rafinerije Valero v mestu Corpus Christi v Teksasu. V začetku avgusta se je v izraelskem pristanišču Aškelon privezal v ZDA registrirani tanker Overseas Santorini, eden od ključnih tankerjev, vključenih v dobavo ameriškega letalskega goriva, ki so ga na pot pospremili pro-palestinski protesti.

Od oktobra lani do julija letos je bilo Izraelu dostavljenih 65 pošiljk surove nafte in rafiniranih naftnih derivatov. Od tega jih je 35 (54 %) izvorno pristanišče zapustilo po odločitvi Meddržavnega sodišča januarja 2024. Gostitelj COP29 Azerbajdžan ostaja vodilni dobavitelj, ki zagotavlja 28 % dobave surove nafte prek naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan (BTC), katerega večinski lastnik in upravljavec je družba BP. Največ azerbajdržanske nafte, ki potuje v Izrael, se na tankerje natovori v turškem pristanišču Ceyhan. 

Italija, Albanija in Grčija so se pridružile seznamu držav dobaviteljic, ki pošiljajo pošiljke surove nafte in rafiniranih naftnih derivatov. Ciper in Grčija sta prav tako vključena v zagotavljanje storitev pretovarjanja. Od afriških držav Gabon ostaja glavni dobavitelj surove nafte v Izrael, dodatne pošiljke pa prihajajo iz Nigerije in Konga. Brazilska surova nafta je od začetka vojne predstavljala 9 % dobave. Brazilija je v Izrael poslala tudi tanker s kurilnim oljem, ki je prispel aprila. 

Od začetka izraelskega morilskega pohoda nad Palestinci smo bili priča več protestnim akcijam, ki so zaustavile dobavo orožja v Izrael. Protestniki po svetu in delavci v naftni industriji (ki se sicer poredko pojavijo v prevladujočih medijih) že izvajajo embargo na uvoz nafte v Izrael.  

Povzeto po: https://bit.ly/4dSlZ5q, https://datadesk.eco

The post KAKO NAFTNA INDUSTRIJA OMOGOČA GENOCID V PALESTINI first appeared on Rdeča Pesa.