Na četrtem nacionalnem dogodku projekta SPOZNAJ so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o reformi vrednotenja raziskovalnega dela, odprti znanosti ter spremembah, ki jih na tem področju prinašajo evropske in nacionalne pobude.

Projekt »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji« je svoje triletno delovanje sklenil s 4. nacionalnim dogodkom, ki je v okviru festivala FestUM – Festivala znanosti in umetnosti Univerze v Mariboru združil domače in mednarodne strokovnjake s področja raziskovanja, visokega šolstva in znanstvenih politik. Osrednja tema letošnjega srečanja je bilo vrednotenje raziskovalnega dela v kontekstu odprte znanosti ter iskanje pristopov, ki poleg raziskovalne odličnosti upoštevajo tudi kakovost, družbeni vpliv, sodelovanje in odprtost raziskovanja.

Dogodek je odprla Maja Peharc z Direktorata za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je ob zaključku projekta poudarila njegov pomen za razvoj odprte znanosti v Sloveniji. »Projekt SPOZNAJ je v zadnjih treh letih pomembno prispeval k razumevanju in uvajanju načel odprte znanosti v slovenski raziskovalni prostor. Opolnomočil je raziskovalce, raziskovalne organizacije, knjižničarje, podatkovne skrbnike in druge podporne službe, pri čemer pa se naše delo z zaključkom projekta ne končuje. Odprta znanost ni enkraten projekt, temveč dolgoročna sprememba raziskovalne kulture, ki jo bomo soustvarjali tudi v prihodnje,« je poudarila.

Evropske izkušnje kažejo premik od kazalnikov k celovitemu vrednotenju

V prvem delu dogodka so predstavniki raziskovalnih institucij iz Norveške, Irske in Katalonije predstavili pristope k prenovi raziskovalnega vrednotenja, ki v ospredje vse bolj postavljajo kakovost raziskovalnega dela, odprto znanost in širši družbeni vpliv raziskav. Evropski raziskovalni prostor se postopoma odmika od sistemov, ki temeljijo predvsem na številu objav in citatov, ter razvija modele, ki raziskovalce in raziskovalne organizacije vrednotijo bolj celostno. Med pomembnimi elementi prenove so prepoznavanje odprtega deljenja znanja, upravljanja raziskovalnih podatkov, sodelovanja z družbo, interdisciplinarnosti in drugih prispevkov, ki jih tradicionalni bibliometrični kazalniki pogosto ne zajamejo.

Herman Strøm z Univerze jugovzhodne Norveške je predstavil norveški okvir NOR-CAM, ki raziskovalne kariere obravnava širše od zgolj znanstvenih objav, Lindsay Dowling s Technological University Dublin pa je poudarila pomen postopnega uvajanja sprememb, razvoja podpornih storitev in vključevanja raziskovalne skupnosti v proces prenove. Núria Benítez Monforte iz katalonske institucije CERCA je predstavila model vrednotenja raziskovalnih organizacij, ki temelji na strokovni presoji izbranih raziskovalnih dosežkov in strateškega razvoja institucij, namesto na vnaprej določenih kvantitativnih kazalnikih. Sodelujoči so se strinjali, da prenova raziskovalnega vrednotenja zahteva čas, dolgoročno podporo institucij ter spremembe v raziskovalni kulturi.

»Spremembe na področju raziskovalnega vrednotenja zahtevajo čas. Ne spreminjamo zgolj pravil in postopkov, temveč raziskovalno kulturo. Prav zato je pomembno, da nove pristope razvijamo skupaj z raziskovalci in institucijami ter jih uvajamo postopoma,« je poudaril Herman Strøm.

Kvalitativno vrednotenje kot ena ključnih tem prihodnjega razvoja

Osrednji del dogodka je predstavljala okrogla miza »Kvalitativno vrednotenje in odprta znanost«, ki jo je vodila Maja Peharc. Predstavniki domačih in mednarodnih institucij so razpravljali o tem, kako vzpostaviti sisteme vrednotenja, ki bodo bolje odražali raznolikost raziskovalnega dela in spodbujali odprto, kakovostno ter družbeno relevantno znanost.

Razprava je pokazala, da evropski raziskovalni prostor vse bolj podpira reforme, ki zmanjšujejo odvisnost od posameznih bibliometričnih kazalnikov ter večjo pozornost namenjajo strokovni presoji, odprti znanosti, raziskovalni integriteti in širšemu vplivu raziskav. Med ključnimi izzivi so sodelujoči izpostavili zagotavljanje zaupanja v evalvacijske postopke, vzpostavitev ustrezne infrastrukture za podporo odprti znanosti, zagotavljanje virov za kakovostno recenziranje ter vpliv umetne inteligence, ki pomembno spreminja raziskovalno okolje.

Posebej so poudarili, da uvedba kvalitativnega vrednotenja ne pomeni opustitve kvantitativnih pristopov, temveč njihovo bolj premišljeno in odgovorno uporabo v kombinaciji s strokovno presojo in vrednotenjem širšega raziskovalnega prispevka.

Naslednji koraki slovenskega raziskovalnega prostora

V popoldanskem soočenju o prihodnjih usmeritvah kvalitativnega vrednotenja v Sloveniji, ki ga je vodil prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, so sodelovali prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, dr. Franci Demšar, direktor Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), Tjaša Dobnik, direktorica Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), ter doc. dr. Anže Županič, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in predstavnik projekta SPOZNAJ.

Sogovorniki so poudarili, da bo prenova raziskovalnega vrednotenja zahtevala postopno uvajanje novih evalvacijskih pristopov, pri čemer bo pomembno vlogo še naprej imela strokovna presoja oziroma recenzentski postopki. Razpravljali so o možnostih uvajanja narativnih življenjepisov, večji vlogi samoevalvacije raziskovalnih organizacij ter o iskanju ravnotežja med kvalitativnimi in kvantitativnimi elementi vrednotenja.

Posebno pozornost so namenili tudi vprašanju zagotavljanja kakovosti v času hitrega razvoja umetne inteligence, ki prinaša nove priložnosti, hkrati pa odpira pomembna vprašanja glede zanesljivosti, integritete in vrednotenja znanstvenih rezultatov. Sodelujoči so se strinjali, da prenova raziskovalnega vrednotenja ni zgolj vprašanje novih meril, temveč tudi vprašanje raziskovalne kulture, zaupanja in odgovornosti vseh deležnikov raziskovalnega sistema.

Projekt SPOZNAJ postavil temelje za nadaljnji razvoj odprte znanosti

Dogodek se je zaključil s predstavitvijo rezultatov projekta SPOZNAJ, ki je v treh letih delovanja pomembno prispeval k razumevanju in uvajanju odprte znanosti v Sloveniji. V okviru projekta so nastali priročniki, izobraževanja, strokovna gradiva in podporni mehanizmi, namenjeni raziskovalcem, knjižničarjem, podatkovnim skrbnikom ter raziskovalnim organizacijam. Nacionalni dogodki projekta SPOZNAJ so v preteklih letih vzbudili veliko zanimanja doma in v tujini. Na njih so sodelovali številni mednarodni strokovnjaki s področja odprte znanosti in raziskovalnega vrednotenja, posameznega dogodka pa se je udeležilo več kot sto udeležencev.

Tilen Mandelj, vršilec dolžnosti direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, je ob zaključku poudaril, da se aktivnosti na področju odprte znanosti z iztekom projekta ne bodo končale. Financiranje aktivnosti, zastavljenih v okviru projekta SPOZNAJ, se bo nadaljevalo v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost, za vsebinsko koordinacijo pa bo tudi v prihodnje skrbela Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani.

»Ob zaključku se iskreno zahvaljujem vsem partnerjem in sodelujočim, ki so s svojim znanjem, predanostjo in sodelovanjem omogočili uspešno izvedbo projekta. Posebna zahvala gre dr. Tei Romih, ki je kot vodja projekta pomembno usmerjala njegovo izvedbo in povezovala ključne deležnike. Prav tako pa ne morem mimo mag. Mira Pušnika, pokojnega direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ki je bil eden ključnih pobudnikov projekta in dolgoletni promotor odprte znanosti v Sloveniji,« je sklenil Tilen Mandelj.

::::::::::::::::::::::::::::::

O projektu SPOZNAJ:

Cilj projekta SPOZNAJ, ki se izvaja od leta 2023 in se zaključi konec junija 2026, je vzpostavitev podpornih mehanizmov in orodij za implementacijo praks odprte znanosti v slovenski raziskovalni skupnosti. V njem sodelujejo Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani kot vodilni partner projekta in 20 slovenskih javnih raziskovalnih in visokošolskih organizacij. Odprta znanost obsega odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter vključevanje občanov v znanstvenoraziskovalno delo.

Do danes so projektni partnerji med drugim izvedli številna izobraževanja in predstavitve o odprti znanosti ter specializirano usposabljanje za podatkovne strokovnjake. Nastala sta tudi dva priročnika – Spoznaj FAIR: priročnik o odprti znanosti v Sloveniji in Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki – ter Terminološki slovar odprte znanosti. Poleg tega so pripravili razstavo o odprti znanosti, ki je bila v letu 2025 na ogled v Kopru in v Ljubljani, letos pa gostuje še v Mariboru. Projekt sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

Z današnjim dnem v Delavski koaliciji pričenjamo z zbiranjem 40.000 overjenih podpisov proti nedavno sprejeti varčevalni pokojninski reformi. Zbrani podpisi bodo omogočili razpis referenduma, na katerem bomo ljudje odločali, ali škodljivo reformo želimo ali ne.

Že tako ali tako so vse do danes sprejete pokojninske reforme v kapitalistični Sloveniji počasi poslabševale položaj upokojencev in upokojenk. Zaradi daljšanja referenčnega obdobja, nižanja odmernih odstotkov in zaradi vse večje odvisnosti pokojnin od inflacije namesto od rasti plač, živi skoraj 100.000 upokojencev pod pragom tveganja revščine. Kot za Radio Študent zapiše Anže Dolinar: “[…] je lani kar 23 tisoč starejših od 65 let potrebovalo materialno pomoč v hrani. To so ljudje, ki so stali v vrstah za moko, riž, mleko in testenine.”

Trenutna reforma pa bo položaj delavk in delavcev, bodočih upokojencev in upokojenk še poslabšala! 

Če nočeš delati dolgo v svojo starost in prejemati penzije, ki bo komaj pokrila življenjske stroške, oddaj svoj podpis!

40.000 overjenih podpisov bomo zbirali med 8. 10. in 11. 11. 2025 po vsej Sloveniji.

Možnosti oddaje overjenih podpisov:

Digitalna oddaja podpisa

Enostavno, v 1 minuti digitalno (SIGEN-CA, SI-PASS, e-Osebna ali drugo) oddaj overjen podpis.

Fizična oddaja podpisa

Brez čakanja na katerikoli upravni enoti po Sloveniji, tudi ob četrtkih! Na UE je posebno okence namenjeno podpisovanju.

Večje upravne enote so odprte v urah:

PON: 9:00 – 15:00

TOR: 8:00 – 15:00

SRE: 8:00 – 18:00

ČET: 8:00 – 15:00

PET: 8:00 – 14:00

Aktiviste, delavce, študentke – člane in članice Delavske koalicije boste lahko večino dni srečali pred upravnimi enotami po Sloveniji. Pomagali vam bodo pri oddaji podpisa.

Tudi vaša pomoč je dobrodošla! Pri zbiranju podpisov potrebujemo čim več prostovoljcev, ki bi nekaj ur svojega časa namenili za delavsko stvar in pred upravnimi enotami vabili mimoidoče k oddaji podpisa. Prav tako vas vabimo, da razširite vest o kampanji med svoje prijatelje, sorodnike in sodelavce.

Več nas bo, močnejši bomo!

The post ZAČETEK ZBIRANJA 40.000 PODPISOV PROTI POKOJNINSKI REFORMI first appeared on Rdeča Pesa.

“Odpustite jim, saj ne vedo, kaj delajo.” S temi besedami je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec, komentiral predajo okoli 10.000 podpisov ljudi za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o nedavno sprejeti pokojninski reformi. Svoj osnovni komentar je ta samooklicani “nemarksistični socialist” dopolnil z retoričnim vprašanjem, zaradi katerega bi mu lahko Pečečnikov klub slovenskih podjetnikov (SBC) ali pa Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (AmCham) ponudila kar častno članstvo. Zbranim novinarjem je dejal: “Bi raje imeli nižjo plačo, manjšo pokojnino ali delali dlje?”

Mesec nam je s to izjavo naslikal celotno podobo trenutne mainstream parlamentarne politike v Sloveniji in širše. Ljudje lahko svobodno izbiramo, toda vsaka od teh možnosti je za nas škodljiva. Živela liberalna demokracija kapitalističnega reda!

Toda z družbeno aktivacijo delavk, študentov, upokojenk in drugih delovnih ljudi, ki je svoj materialni izraz dobila v tem, da se je v zgolj treh delovnih dneh nabralo skoraj 10.000 podpisov proti kvarni pokojninski reformi, se odpirajo nove možnosti. Možnosti, ki segajo onkraj družbeno škodljivega dogovora, ki so ga sklenili politični voditelji vseh barv in okusov, kapital in dobršen del sindikalne birokracije. 

Odpira se pot, ki bo sicer res strma, težka in polna polen, ki jih bodo nanje nastavili osrednji mediji, politične in kapitalske elite ter neumorni vulgarni zagovorniki “antijanšizma”, vendar lahko pripelje do zmage delovnih ljudi. Gasilci, osebne asistentke, žerjavisti, kulturne delavke, rudarji, natakarice, študentje in vsi ostali delovni ljudje združeni v Delavski koaliciji lahko s skupnimi močmi zaustavimo pokojninsko reformo. 

Pri pokojninski reformi gre za temeljno vprašanje – si želimo dostojno življenje za sedanje in bodoče upokojenke ter upokojence ali pa namesto tega zasledujemo mantro “konkurenčnosti gospodarstva” in rasti zasebnih profitov. Smer trenutne oblasti in njenih tihih partnerjev v opoziciji je jasna. Želijo, da delamo dlje za manjšo realno vrednost pokojnin. Delavke in delavce vlada kaznuje z manj ugodnim izračunom pokojnin, kapital pa nagrajuje s tem, da bodo delodajalci še zmeraj plačevali enega najnižjih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Evropski uniji. 

Tega jim ne bomo nikoli odpustili, saj še predobro vedo kaj delajo! Njihove namere bomo s skupnimi močmi preprečili. Naslednji korak v tem boju bo zbiranje 40.000 overjenih podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. O vseh aktivnostih v zvezi z zbiranjem podpisov bomo na Rdeči pesi ažurno poročali.

The post NE BOMO JIM ODPUSTILI, SAJ VEDO KAJ DELAJO – USTAVIMO POKOJNINSKO PREVARO first appeared on Rdeča Pesa.

Pokojninsko reformo Golobove vlade, ki bo najbolj prizadela delavke in delavce z najnižjimi dohodki in najtežjimi poklici, želi koalicija kar čim prej spraviti pod streho. Z njo vladajoči varčujejo na plečih tistih, ki imajo najmanj, medtem ko kapital ostaja popolnoma nedotaknjen. Proti škodljivi reformi se pojavlja vse več odpora, ki je hkrati vse bolj organiziran.

Danes je Delavska koalicija na tiskovni konferenci predstavila naslednje korake za sprožitev referenduma proti škodljivemu predlogu pokojninske reforme, ki bo predvidoma sprejet še pred začetkom parlamentarnih počitnic. Zavezništvo združuje borbene sindikate in druge organizacije, ki povezujejo več deset tisoč delavcev iz najrazličnejših panog.

Kot pravijo, bomo “zaradi nove pokojninske reforme garali dlje, pokojnine pa bodo še naprej prenizke”. Nova pokojninska reforma nam prinaša:

Poznejše upokojevanje: 

Pokojnine so že danes prenizke, delovne obremenitve pa previsoke – nova reforma pa predlaga upokojitve šele pri 62 ali celo 67 letih. Mnoge delavke in delavci komaj zdržijo do 60. leta, še posebej v fizično napornih poklicih, kot so gradbeništvo, zdravstvo in industrija. Vlada utemeljuje reformo s trditvijo, da “živimo dlje”, a ob tem spregleda, da sta družbena blaginja in produktivnost danes precej višji kot nekoč. 

Nepravičen izračun pokojnin: 

Nova formula za izračun pokojnin bo številnim delavcem znižala pokojnine – namesto da bi šteli le najboljša leta, se bo pokojnina izračunavala na podlagi 40 let delovne dobe (minus 5 najslabših let), namesto dosedanjih 24 najugodnejših. Ker večina ljudi nima visokih in stabilnih plač, bodo v izračun vključena tudi obdobja z nižjimi dohodki, kar bo močno znižalo povprečje. Posebej prizadeti bodo prekarci in vsi, ki so delali v manj plačanih poklicih. 

Nižanje vrednosti pokojnin: 

Reforma bo dolgoročno zmanjševala realno vrednost pokojnin. Zdaj so pokojnine vezanje na plače, ki rastejo hitreje od inflacije. Reforma želi pokojnine vezati predvsem na inflacijo, kar pometni, da bo čez 30 let kar 80 % upokojencev prejemalo manj od minimalne plače – to ni dostojno staranje, temveč revščina.

Popušča delodajalcem:

Reforma ne predvideva dviga prispevkov za delodajalce. Po reformi bodo delavci prispevali še vedno skoraj dvakrat več kot delodajalci (15,5 % proti 8,85 %). Namesto da bi odgovornost nosili vsi, bo breme spet padlo le na delavce. Pokojninska blagajna se ne krepila, temveč varčevala – na hrbtih delavcev in delavk.

Izigrava delavce:

Reforma je bila sprejeta brez resnega sodelovanja delavcev ali upokojenk. Javno razpravo so skrajšali, odločanje pa prestavili v čas dopustov. Vlada se izogiba dialogu in namesto soglasja vsiljuje škodljive rešitve.

Delavska koalicija je že v nizkem štartu za pričetek referendumske akcije. Na njihovem spletnem mestu www.stoppokojninski.si in prek Facebooka in Instagrama bodo obveščali, kdaj bodo začeli zbirati podpise Hkrati vabijo delavstvo, upokojence in študente, da se jim pridružite, da skupaj ubranimo naše penzije in postavimo potrebe ljudi pred interes kapitala.

O pokojninski reformi smo pri Rdeči pesi pisali že večkrat, osrednje prispevke za razumevanje njene škodljivosti pa lahko najdete tukaj: 

https://rdecapesa.com/kako-dolgo-bomo-se-delali/

https://rdecapesa.com/mescev-mit-o-medgeneracijskem-konfliktu/

https://rdecapesa.com/pokojninska-reforma-in-demografsko-vprasanje/

https://rdecapesa.com/demografsko-vprasanje-2-del-ucinki-na-pretocni-sistem/

https://rdecapesa.com/za-dostojno-starost-vseh-ne-dobicek-kapitala/

https://rdecapesa.com/politicna-ekonomija-pokojninske-reforme/

@STOP pokojninski

The post STOP POKOJNINSKI REFORMI! first appeared on Rdeča Pesa.

Da pri tej vladi obstajajo močni apetiti po aktivaciji t.i. spečega kapitala oz. prihrankov ljudi, je več kot jasno. Kapitalske elite si želijo, da bi upokojenci za svojo starost varčevali pri njih, oni pa bi ta sredstva plemenitili na kapitalskih trgih. Omenja se “naložbena politika življenjskega cikla” in domnevne pomanjkljivosti na tem področju. Dejstvo je, da vsaka krepitev drugega stebra pomeni erozijo prvega, ki vendarle še vedno vsebuje nekatere elemente solidarnosti. Podobno kot koncesije v zdravstvu, drugi steber na področju pokojninskega zavarovanja pomeni rušenje temeljnega sistema. V izhodiščih sta najbolj skrb vzbujajoči trditvi o tem, da bi bilo smiselno razmisliti o avtomatični vključitvi posameznikov v drugi steber, ter izjava, da bi bilo to smiselno urejati v posebnem zakonu. Avtomatična vključitev na dolgi rok pomeni erozijo prvega stebra, urejanje v posebnem zakonu, pa da slutiti, da bi si kapitalske elite, ki so po pravilu bolj povezane s tistimi, ki vodijo finančni resor, dobile lažji dostop do “urejanja” tega sistema. 

Varčevanje za starost pomeni večjo bedo za večino ljudi. Na boljšem so povečini izključno tisti, ki imajo že v času delovne aktivnosti nadpovprečne dohodke. V času finančne krize 2008 – 2009 so delavci v ZDA, ki so sami varčevali za pokojnine, izgubili v povprečju 40% svojih naložb oziroma prihrankov. Za tiste, ki so bili blizu upokojitvi, je to seveda pomenilo katastrofo in revščino. 

Vlada pa v izhodiščih glede drugega stebra poudarja, da “njegov razvoj nikakor ne sme iti na račun slabitve prvega stebra.”, kar je izredno cinično. Kot lepo vidimo na primeru zdravstva, se dodatna zavarovanja širijo prav takrat, ko osnovno ne zagotavlja več dostopa do obravnave.

Zadnji del o zgrešeni pokojninski politiki vas čaka že naslednjo sredo. Se beremo!

The post NEVARNO ZA NAŠO STAROST 5. DEL:  DODATNO ZAVAROVANJE first appeared on Rdeča Pesa.

Nadaljujemo serijo objav o pokojninski reformi Nevarno za našo starost. Pet tednov zapored bomo vsako sredo objavili en del komentarja izhodišč pokojninske reforme, ki ga je za nas spisal Anže Dolinar. Berete četrti del, v katerem je govora o položaju invalidskih upokojenk in upokojencev.

Vlada ugotavlja, da od vseh upokojencev prav invalidski živijo najslabše. Stopnje tveganja revščine so pri tej populaciji najvišje. A predlogov, ki bi popravili gmotni položaj invalidskih upokojencev, v besedilu ne najdemo. Vlada predlaga spremembe sistema poklicne rehabilitacije, pa pisari o prilagajanju zdravstvenega in invalidskega zavarovanja.

Edino, kar lahko zasledimo, je predlog tako imenovanega enotnega izvedenskega organa, ki bi povezoval Zavod za zaposlovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje. Ideja ni nič novega niti na sebi slabega, se pa upravičeno lahko vprašamo, kakšni točno naj bi bili učinki uvedbe tovrstnega organa? Izvedencev, ki bi želeli delati v javnem sektorju, je vse manj in manj, odnosi in ocene komisij do delavcev pa so pogosto usmerjeni v golo vračanje na delo, ne glede na zdravstveno stanje delavca. Predlog enotnega izvedenskega organa obstoječih težav sistema ne naslavlja ter tako – in to v najboljšem primeru – združuje dve težavi v eno enotno težavo. 

Ob tem ne pozabimo, da je prav ministrstvo za delo odločilo, da bodo centri za socialno delo opravljali vlogo vstopne točke za osebno asistenco, tako da se človek vpraša, v čem naj bi bil ta izvedenski organ enoten. Skrbi predvsem omenjanje poklicne rehabilitacije, ki ga zasledimo v tekstu. Eno je namreč zdravljenje človeka, drugo pa predpostavka, da se lahko človeka  z dovolj zgodnjo obravnavo – v državi, kjer se na kak zdravniški pregled čaka po več mesecev ali celo let – enostavno vpreže nazaj v delovni proces. In to brez upoštevanja njegovega delovnega mesta, osebnih okoliščin in socialnega položaja.

V tem kontekstu bo pomembno predvsem, kaj bo vlada predlagala na področju “absentizma”in bolniških odsotnosti, in takrat bo jasno tudi, v kateri smeri bo šla sprememba invalidskega zavarovanja. Dejstvo je, da je področje invalidov razpršeno na prafaktorje in da ima redko kdo sploh pregled nad pravicami iz področja invalidske zakonodaje. Nadomestila in invalidnine so sramotno nizke, ocene invalidskih komisij pa milorečeno sporne in za ljudi usodne.

Več o zgrešeni pokojninski politiki naslednjo sredo.

The post NEVARNO ZA NAŠO STAROST 4. DEL: INVALIDSKO ZAVAROVANJE first appeared on Rdeča Pesa.