Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović je v zakonodajno proceduro vložil predlog zakona o pacientovih pravicah. Ta je po poročanju portala Necenzurirano nastal v zasebni zdravstveni ustanovi. Eden od avtorjev novele zakona o pacientovih pravicah je namreč Gorazd Perenič, lastnik ene največjih zasebnih klinik. Perenič je lastnik podjetja Studio R, ki zaposluje več deset družinskih zdravnikov in je v lanskem letu ustvarilo več kot štiri milijone evrov prihodkov.

Kaj prinaša omenjeni predlog zakona? Po čistem naključju je spisan tako, da najbolj koristi prav zasebnim zdravstvenim ustanovam, kakršna je Pereničeva. Predlog zakona uvaja tako imenovani »zdravstveni bon«, ki bi ga lahko tisti brez osebnega zdravnika unovčili pri katerem koli zdravniku, tudi zasebniku – ta bi jim lahko izdajal recepte in odrejal bolniški stalež.

Zakaj je to problematično? Zakon bi zasebnikom po hitrem postopku odprl pot do več kot 100.000 novih pacientov in posledično do velike količine dodatnega denarja iz javne blagajne. Koriščenje bona pri zasebnikih bi tako pomenilo preusmerjanje javnega denarja v zasebni sektor.

Tega bi se verjetno najbolj razveselilo prav Pereničevo podjetje, saj ima – velikanskim prihodkom navkljub – težave z zagotavljanjem dobičkonosnosti. V letu 2024 je podjetje ustvarilo nekaj tisoč evrov izgube, lani pa le slabih 40 tisoč evrov dobička.  

Zgodba pa ima seveda tudi širšo plat. Razumeti je moramo v luči neoliberalnih poskusov privatizacije zdravstva, o katerih na Rdeči pesi redno poročamo. Namesto da bi si država prizadevala za delujoče in dostopno javno zdravstvo, bo skupna sredstva po ovinkih preusmerjala v žepe zasebnikov. S tem bi se ti še dodatno okoristili. Ob vsem tem postane jasno, da takšna politika ni v interesu večine prebivalk in prebivalcev. Kar potrebujemo ni državno financiranje zasebnih poslov, temveč dostopno javno zdravstvo.

#rdecapesa

The post ZAKON O PACIENTOVIH PRAVICAH, SPISAN V ZASEBNI KLINIKI first appeared on Rdeča Pesa.

Prejšnji teden je vlada Janeza Janše zdravstvenemu ministru Tadeju Ostrcu, članu stranke Demokrati Anžeta Logarja, omogočila, da poleg ministrovanja opravlja delo v zasebni zobozdravstveni ordinaciji svojega prijatelja, v zavodu Vergina. 

V času prejšnje vlade, ko je bil Ostrc pod Bešičem Loredanom zaposlen kot državni sekretar ministrstva za zdravje, je bil vpleten v sporne podelitve koncesij zdravnikom zasebnikom. Med drugim je sodeloval pri podelitvi koncesije prav zasebniku Vergina! Kot poročajo na Necenzurirano, je zasebna klinika Vergina od leta 2023 iz javne blagajne prejela že skoraj pol milijona evrov. 

Lastnik Vergine, Dime Sapundžiev, je poleg koncesije za Vergino dobil tudi koncesijo za svoje drugo podjetje, Zavod MD Oral, ki ga je ustanovil maja 2022, le nekaj tednov preden je na ministrstvo prišel Ostrc. 

Koncesije se sicer podeljujejo za 15 let, kar zasebnikom omogoča stabilen dohodek, poleg tega pa lahko izvajajo še plačljive storitve. Prav tako se pogosto zgodi, da zdravniki, ki so zaposleni v javnem sistemu, hkrati pa delajo še za zasebnike, umetno ustvarjajo dolge čakalne vrste v javnem, svoje bolnike pa naročajo v zasebne klinike. Spomnimo na predstojnika ortopedskega oddelka v Splošni bolnišnici Novo mesto, Gregorja Kavčiča, ki je paciente preusmerjal h koncesionarju, zasebni kliniki Arbor Mea, kjer je delal sam. 

Ostrc je sicer glasni podpornik zasebnega zdravstva in nasprotuje omejevanju koncesionarjev-zasebnikov. Zloglasni interventni zakon, ki ga je parlament sprejel na predlog NSi-ja, SLS-a, FOKUS-a, Demokratov in Resni.ce, tako za koncesionarje gladko odpravlja omejitev razpolaganja s presežki prihodkov. Kaj to pomeni?  Če bo ta del zakona obveljal – pravkar o dopustnosti zakonodajnega referenduma odloča Ustavno sodišče – bodo zasebniki lahko razliko med javnim denarjem, ki ga prejmejo za izvajanje storitev, in njihovimi stroški znova kratkomalo pospravili v lastne žepe. 

Poglejmo, kako lastniki zasebnih klinik bogatijo na račun delovnih ljudi. Očesni kirurški center Dr. Pfeifer po poročanju Necenzurirano iz javne blagajne prejme okoli 60 odstotkov vseh njegovih prihodkov, v obdobju 2023-2025 pa si  je izplačal več kot šest milijonov evrov dobička. Njegova lastnica je družina nekdanjega predstojnika Očesne klinike UKC Vladimirja Pfeiferja. Medicinski center Iatros prejme dobrih 80 odstotkov svojih prihodkov iz javne blagajne, v letu 2024 so si lastniki izplačali 1,5 milijona evrov dobička. 

Kopičenje javnega denarja v zasebnih žepih za Ostrca ni noben problem, po drugi strani pa smo lahko pred dnevi v medijih brali izjave ministra Ostrca, koliko izgube je ustvarilo javno zdravstvo. » V zdravstvu 200 milijonov evrov primanjkljaja, bolnišnice z 22 milijoni izgube,«, piše Delo. Strašenje o izgubah nikoli ne vsebuje še pojasnila, kam denar izgine. Zagovorniki kapitala, kot je Tadej Ostrc, ne bodo nikoli s prstom pokazali na krivce, ki se mastijo na plečih hirajočega javnega zdravstvenega sistema, kot so koncesionarji-zasebniki, ki si izplačujejo milijone javnega denarja. 

Prav tako je problematično, da o zdravljenju ljudi govorimo kot o dejavnosti, ki bi naj prinašala ali dobiček ali izgubo. Zdravje ni nekaj, s čimer se trguje. Sploh pa je bizarno govoriti o stroških, ki jih naj bi predstavljala skrb za zdravje ljudi, medtem ko Ostrčev šef, predsednik vlade Janez Janša brezsramno obljubila več kot 40 milijonov evrov za vojno v Ukrajini in povečanje izdatkov za oboroževanje po nareku morilske zveze NATO.

#rdecapesa

The post MINISTER ZA PRIVATIZACIJO ZDRAVSTVA IN DOBIČEK, TADEJ OSTRC first appeared on Rdeča Pesa.

Pol leta po ugrabitvi in strmoglavljenju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Trumpova administracija bolj ali manj odkrito pripravlja vojaško operacijo proti Kubi. Pred nekaj meseci smo v prispevku Ameriški imperializem duši Kubo govorili o gospodarskih in naftnih blokadah Združenih držav Amerike, zaradi katerih je na Kubi pred približno dvema tednoma dokončno zmanjkalo nafte. ZDA izvajajo najhujšo blokado Kube vse od hladne vojne, s čemer želijo Kubo izstradati in jo prisiliti v menjavo oblasti, ki bi bila bolj prijazna do njihovih načrtov.

Že prvi dan svojega drugega mandata je Trump Kubo ponovno uvrstil na seznam držav, ki podpirajo terorizem, s čimer je sprožil obsežen niz sankcij. Po ugrabitvi Madura je Trump izjavil, da je Kuba na robu propada. Konec januarja je razglasil izredno stanje na Kubi in dobaviteljem nafte zagrozil s kaznovalnimi sankcijami, če bodo na otok dostavljali gorivo. 

Prvega maja je njegova administracija izdala sankcije proti vsakemu poslovanju s kubanskim gospodarstvom. To je ukrep, ki v kombinaciji z obstoječim embargom na gorivo Kubi grozi z gospodarskim kolapsom. Po podatkih kubanskega državnega elektroenergetskega podjetja je prihod enega samega ruskega tankerja omogočil, da se je delež kubanskega ozemlja, prizadetega zaradi izpadov električne energije, začasno zmanjšal s 60 na 30 odstotkov, vendar je ta olajšava trajala le nekaj tednov. V maju je otok zabeležil najhujše izpade električne energije v svoji zgodovini. Med 6. in 18. majem je Havana trpela neprekinjene 24 urne izpade električne energije. Hladilniki so prenehali delovati, hrana se je kvarila, kirurške operacije so bile odpovedane, umrljivost dojenčkov pa se je podvojila.

Kljub temu obsežnemu embargu pa Kuba vedno znova dokaže, da je njen zdravstveni in biotehnološki sektor močno napreden. Leta 2011 je Kubi prvič uspelo proizvesti cepivo za napredujočega pljučnega raka. To cepivo deluje tako, da spodbudi imunski sistem k zaustavitvi rasti rakavih celic in s tem upočasni napredovanje tumorjev. S tem cepivom je bilo po vsem svetu zdravljenih že več tisoč ljudi. Glede na izjemen pomen cepiva so se Združene države Amerike strinjale s posebnim dogovorom o izvajanju kliničnih preskušanj cepiva na svojem ozemlju. Prav ZDA, ki na Kubi izvajajo obsežno blokado, imajo korist od njenih prebojev na področju medicine. Kubanski in argentinski znanstveni so po tem razvili še drugo cepivo za pljučnega raka. Od prve registracije leta 2013 je zdravljenje prejelo več kot 3000 ljudi. Nadaljnje študije, izvedene med letoma 2014 in 2024, kažejo, da je mediana preživetja 14,4 mesecev, in da več kot 20 % bolnikov po prejemu cepiva preživi več kot pet let. 

Med pandemijo COVID je Kuba razvila pet cepiv. Prav tako so imeli eno najnižjih stopenj umrljivosti zaradi COVIDa na zahodni polobli. Cepiva, ki so jih proizvedli na Kubi, so bila proizvedena brez potrebe po specializiranem hlajenju, kar pomeni, da jih je bilo mogoče enostavno prevažati in distribuirati po vsem svetu tudi na kraje, kjer dostop do takšne infrastrukture ne bi bil mogoč.  Do avgusta 2024 je bilo v državah z visokim dohodkom razdeljenih več kot 222 odmerkov na 100 ljudi. Leta 2021 so ameriška farmacevtska podjetja, ki so proizvajala cepiva proti COVID-19 (Moderna, Pfizer, Johnson & Johnson), ustvarila dobiček v višini 31 milijard dolarjev, medtem ko so na Kubi cepiva izvažali bolj ali manj po proizvodni ceni.

Kuba je nekoč imela eno najnižjih stopenj umrljivosti dojenčkov na svetu. Vendar se je od leta 2019, ko je bilo proti Kubi uvedeno več kot 250 dodatnih sankcij, stopnja umrljivosti dojenčkov povečala za 148 %. Ocenjuje se, da je to terjalo 1.800 življenj dojenčkov. To je neposreden rezultat blokade, katere namen je uničiti državo, ki se ne podredi interesom Združenih držav.  

ZDA izvajajo blokado proti Kubi, da bi lahko trdile, da je Kuba neuspešna država, kar pomeni tudi, da je njen brezplačni zdravstveni sistem neuspešen – vse to zato, da lahko ohranijo svoj katastrofalen zdravstveni sistem, ki deluje izključno za dobiček, kljub trpljenju in dolgovom, ki jih povzroča delovnim Američanom.

The post KAJ SE DOGAJA S KUBO? first appeared on Rdeča Pesa.