Slovenska vlada v zadnjem tednu po slabih dveh letih aktivnega genocida nad palestinskim ljudstvom končno sprejela majhne, simbolne, pa vendarle pomembne korake proti kolonialni tvorbi. Najprej so v začetku meseca sprejeli sklep o prepovedi uvoza, izvoza in tranzita orožja v Izrael in iz njega. Izjemo predstavlja “oprema, ki je pomembna za odpornost in varnost Slovenije”. Kar pomeni predvsem različna informacijska sredstva oziroma sredstva namenjena kibernetski obrambi. Na novinarsko vprašanje kaj ta ukrep pomeni za izraelske protioklepne sisteme spike, ki jih Slovenska vojska uporablja v ta namen že 20 let, so se odzvali, da so te rakete kupovali pri “evropskemu” proizvajalcu Eurospike. Ta je skupni projekt nemških podjetij Rheinmetall in Diehl Group, ter izraelskega državnega podjetja Rafael. Nekaj teh raket naj bi bilo trenutno tudi v nabavi.

Slovenija je sicer v času svojega obstoja sklenila več poslov z Izraelom. Ti so obsegali posodobitve tankov, nakupe havbic, orožnih postaj in minometov ter edin hitri patruljni čoln s katerim razpolaga slovenska flota. Poleg tega so izraelska podjetja Slovensko vojsko oskrbovala tudi z radarji in komunikacijskimi sistemi. To kaže na precejšnjo odvisnost Slovenije od izraelske vojaške tehnologije, pogodbe s podjetjem Eurospike pa hkrati kažejo, da se vedno najde način kako lahko posel še vedno teče, kljub prepovedim. Hkrati pa naj Ministrstvo za obrambo ne bi bilo seznanjeno z vojaškimi tovori preko slovenskega ozemlja in ni od oktobra 2023 izdalo nobenega dovoljenja za izvoz orožja v Izrael. Če je temu res tako se postavljajo še dodatna vprašanja o dejanskem učinku teh prepovedi trgovine.

Temu je treba dodati tudi nedavno prepoved uvoz blaga iz izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Tudi ta prepoved je sicer bolj simbolna, ker je obseg trgovine med Slovenijo in temi naselbinami precej majhen – uvažamo predvsem avokado, izvažamo pa zdravila, imunološke proizvode in antiserume.

Omeniti velja sicer, da je Nemčija prekinila izvoz orožja, ki bi se lahko uporabilo v Gazi, v Izrael. To je toliko bolj presenetljivo, saj je Nemčija en izmed najbolj zvestih podpornikov Izraela. Omeniti velja, da te prepovedi prihajajo v času nadaljnjega zaostrovanja genocida v Gazi, ko Netanjahujeva vlada razmišlja o vojaški priključitvi Gaze Izraelu.

Ne glede na materialne učinke teh prepovedi pa te prepovedi pričajo o vedno manjši podpori, ki jo Izrael uživa med svojimi zavezniki. Spomniti se moramo, da je naša vlada te sklepe v prvi vrsti sprejela zaradi aktivnega pro-palestinskega gibanja pri nas. Naj nas to bodri in navdihuje v nadaljnjih bojih. Upamo lahko, da bo ta val embargov, skupaj z delavskimi akcijami in propalestinskimi protesti dokončno zamajal to genocidalno politično tvorbo in s tem močno prizadel zahodni imperializem.

Foto: Peter Žiberna

The post SLOVENIJA ORJE (SIMBOLNO) LEDINO? first appeared on Rdeča Pesa.

Saro Hamed Elkarnavi, 10-letno deklico iz Gaze, in njeno družino je izraelska genocidna vojska ubila le nekaj dni, preden bi z zborom Ahaziž na daljavo nastopila na prihajajočem festivalu Plavajoči grad. Orkester Etno Histeria se je na ljubljanskem Kongresnem trgu s sporočilom poezije Sare in njenega pevskega zbora – “Če moram umreti, moraš ti preživeti, da poveš mojo zgodbo” – in protestnim prepevanjem zavzel za konec izraelske blokade Gaze in konec morije palestinskega ljudstva. 

“Če lahko tukaj in zdaj blokiramo to cesto, lahko blokiramo tudi druge ceste. Če lahko storimo to, lahko ustavimo ladje, ki v Izrael izvažajo in iz Izraela uvažajo dobrine, a ne hrane, ampak stroje za uničevanje. Ali smo dovolj pogumni, da zaustavimo gospodarstvo, da ustavimo kapital, da premagamo strah pred milijarderji in jim preprečimo ukazovanje, kaj lahko počnemo? Ali nas je strah tega? Nas je strah zakona? Naj nas ne bo strah! Bodimo uporni! Gremo na avtoceste, gremo v tovarne, ustavimo vse. Šele ko se bo ustavilo gospodarstvo, se bodo zamislili. Prej se ne bo nihče in vse, kar nam ostane, je kričanje, vse, kar nam ostane, je protestiranje. Protesti niso dovolj, čas je za realno akcijo! Gremo probat, no pasaran.” – Matija Solce

Po palestinski ljudski pesmi in zgornjem nagovoru je okrog 300 protestnikov in protestnic na čelu z muzikanti, ki so se zbrali iz 21 držav, spontano blokiralo križišče Slovenske in Šubičeve ceste. Nato so jo po Slovenski mahnili do Čopove, vzklikajoč “Free, free Palestine” in prepevajoč ljudske pesmi in pesmi upora, kot je El pueblo unido.

S presenetljivo novostjo v primerjavi z utečenimi ceremonijami palestinskih protestov pri nas so protestne rime ponesli v prostore korporacij Mango in McDonald’s, od koder sta ju mirno pospremila policista. Še do Prešernovega trga, kjer so razglasili konec protesta, še prej pa policiste pozvali, naj prestopijo na stran ljudstva in tudi oni prispevajo h koncu genocida nad palestinskim ljudstvom. 

A pesem se ni ustavila in povorka je pot nadaljevala po Trubarjevi do Mesarskega mosta, Etno histeria pa je igrala in pela, pela in igrala, širila glas o Sari, njeni in vseh palestinskih družinah, ki jih izraelska genocidna vojska pobija in strada.

Namesto polurnemu glasbenenemu nastopu, kar je bila prvotna ideja orkestra, smo doživeli dveurni protest, ki je ponudil nekaj idej vsem (palestinskim) protestom v Sloveniji:

– spontanost v govorih in dejanjih vedno premaga napiflanost tehničnih recitalov. Ta breceljevski ali zdaj solcetovski element presenečenja je najboljše zdravilo proti zaspanosti palestinskega in vseh drugih progresivnih gibanj pri nas, 

– direktna akcija in konfrontacija z razrednimi sovražniki ima večji mobilizacijski učinek od ponavljajočih se in s policijo vnaprej dogovorjenih poti, poleg tega pa zmede še policijo,

– za dobro voljo protestnikov in širjenje glasu onkraj lastnega protestnega mehurčka pa poskrbi glasba, ta preprosta, tako rekoč edina univerzalna vez med ljudsko, delavsko, protinacionalistično ali protikapitalistično vsebino in ušesi prav vseh občinstev. 

Okrepljeni s temi lekcijami združimo moči proti hegemoniji kapitalističnega zahoda in zločinom Izraela, kronskega dragulja ameriškega imperija. Protesti niso dovolj. Čas je za realno akcijo! 

The post Protest za palestinsko deklico Saro: “Manjka nam poguma, da rušimo zakon. Protesti niso dovolj, čas je za realno akcijo!” first appeared on Rdeča Pesa.

“Vse strani pozivam, da naj stopijo korak nazaj, naj se vrnejo za pogajalsko mizo. Iranu ne sme biti dovoljeno, da bi razvil jedrsko orožje.” Tako groteskno je nočne zločinske bombne napade ZDA na Iran, komentirala visoka predstavnica Evropske unije (EU) za zunanjo politiko, Kaja Kallas. Iran je več desetletji žrtev popolnoma neupravičenih ekonomskih sankcij s strani držav imperialističnega centra. Zadnjih deset dni pa je tarča terorističnega raketiranja ter bombandiranja združenih izraelsko-ameriških sil. Skladno z logiko vladajočih razredov na Zahodu pa ga je njihova zvesta predstavnica, Kallas, postavila v vlogo agresorja in “faktorja nestabilnosti” na Bližnjem vzhodu. 

Takšnemu razumevanju, ki nam ga vsakodnevno množično servirajo osrednji mediji in njihovi (prikriti) agenti imperialističnega tabora, se je potrebno odločno postaviti po robu. Iran ni agresor. Izrael, ki že več kot 20 mesecev izvaja genocid nad Palestinkami in Palestinci, je sprožil obsežne raketne in letalske napade na Iran. Cilj Izraela je jasen in večplasten:

1.) Z bombandiranjem povzročiti čim več smrti in razdejanja, preko tega sprožiti zamenjavo iranskih oblasti in ustoličiti režim, ki bo deloval v skladu z njihovimi ekspanzionističnimi interesi ter interesi celotnega kolektivnega zahoda; 

2.) Obrniti pozornost svetovne javnosti od genocida v Gazi. Samo v zadnjih desetih dneh je izraelski okupator pobil najmanj 450 Palestink in Palestincev. Mnoge od njih so izraelske krogle pokosile medtem, ko so sestradani čakali na pakete hrane; 

3.) Zagotoviti obstanek vlade Benjamina Netanjahuja na oblasti. Vsa “koalicijska nesoglasja” so bila pozabljena, ko so prva izraelska letala poletela na krvavo misijo na vzhod. 

Ker Izrael ni bil zmožen zlomiti iranskega odpora, še več, mnogi valovi iranskih raketnih napadov so pokazali na relativno šibkost izraelski obrambnih sistemov (poročanje o tem je zaradi medijske cenzure v Izraelu strogo prepovedano), so se v agresijo neposredno vpletle ZDA. Ameriški napad je zločinski akt, ki je nelegalen celo po pravilih mednarodnega prava in pomeni zgolj dodatno zaostrovanje situacije na terenu. Trumpovo pojasnilo po njem (“Sedaj je čas za mir.”), pa je moč razumeti zgolj kot slabo priredbo zdaj že legendarnega slogana iz protestov proti vojni v Vietnamu (“Bombing for peace is like fucking for virginity”).

Takšni agresiji se je potrebno upreti. Pokazati moramo solidarnost z izstradanimi Palestinkami in Palestinci ter napadenimi Irankami in Iranci. Ameriško-izraelska koalicija, podprta s strani držav članic NATO pakta ne napada zgolj njih, ampak poskuša z izsiljenim konfliktom zatreti vsa prizadevanja po svetu, ki gredo v smeri miru, sodelovanja med delovnimi ljudmi sveta in svobodne Palestine. 

Priložnosti za takšen upor in izkaz solidarnosti imamo že ta teden:

• Jutri, 23.6 ob 18:00 v Rušah (Trg vstaje) na “Ruškem shodu za mir v Palestini”.
• V torek, 24.6 ob 17:00 na Kogresnem trgu v Ljubljani na “Protestu proti oboroževanju, vojni in zvezi Nato”. 
• V torek, 24. 6., Protest proti oboroževanju, imperialističnim vojnam in Natu v Kopru ob 18.00 na Titovem trgu

Pridite, da nas bo čim več!

En svet, en boj!

The post AMERIŠKI ZLOČINSKI NAPAD NA IRAN – UPRIMO SE VOJNI! first appeared on Rdeča Pesa.

Evropa je danes na prelomnici. Namesto da bi po pandemiji in v luči podnebnih sprememb krepili javne sisteme, gradili solidarnost in vlagali v bolj pravično družbo, politične elite sprejemajo odločitve, ki vodijo v novo oboroževalno spiralo. Vse večji vojaški proračuni, novi varnostni sporazumi in tiho ukinjanje mirovne diplomacije razkrivajo resnični obraz kapitalizma – sistem, ki tudi v 21. stoletju rešuje svoje krize z vojno.

Kapitalisti, ki živijo na račun dela drugih, uporabljajo nasilje za reševanje sporov z imperialističnimi tekmeci v boju za trge, surovine in vpliv. Medtem pa delavski razred, ki s svojim trudom in delom vzdržuje družbo, nima moči odločanja in je prisiljen nositi bremena teh konfliktov – tako ekonomskih kot človeških. Vlade črpajo milijarde iz javnih sredstev za orožje, medtem ko ljudje doživljajo draginjo, stanovanjsko stisko, propadanje zdravstva, šolstva in okoljske infrastrukture.

Poleg tega so ravno delavke in delavci ter njihovi otroci tisti, ki so poslani na frontne linije ali prisiljeni bežati iz svojih domov zaradi vojn, ki jih niso povzročili in od katerih ne bodo imeli nobene koristi. Kapitalistične elite, ki propagirajo militarizacijo pod krinko “nacionalne varnosti” ali “zaščite demokracije,” v resnici le krepijo lastno moč in dobičke, medtem ko delavski razred plačuje s svojim znojem, krvjo in prihodnostjo.

Medtem pa pri ljudeh že obstajajo zametki boja proti militarizmu in kapitalističnemu izkoriščanju. Z namenom nasprotovanja oboroževalnemi tekmi, so udeleženci in udeleženke shoda Za mir in proti oboroževanju predsednici RS, predsedniku vlade in predsednici Državnega zbora poslali javno pismo, v katerem absolutno zavračajo argumentacijo, da je edina pot do miru pripravljanje na vojno. V njem pišejo, da nas Evropski in domači voditelji poskušajo prepričati v domnevno nujno potrebno vlaganje velikanskih vsot proračunskih sredstev v dodatno oboroževanje, a takšno delovanje ne vodi v varnost, temveč le poglablja krize in nasilje. Zahtevajo, da upoštevajo večinsko voljo ljudi, ki si želijo miru, sodelovanja in socialne pravičnosti – ne vojn za interese kapitalističnih elit.

Zgodovina nas uči, da militarizem nikoli ni prinesel trajnega miru – nasprotno, bil je gonilna sila imperialističnih vojn, kolonialnega zatiranja in fašističnih diktatur. Tako kot v 20. stoletju so tudi danes militaristične politike povezane z ožanjem demokracije in krepitvijo avtokratskih interesov kapitala. Ne smemo pozabiti, da so največje tragedije prejšnjega stoletja, od prve svetovne vojne do Jugoslavije v 90-ih, izbruhnile v trenutkih, ko so elite ljudi prepričevale, da je orožje rešitev.

Namesto da bi sadove človeškega dela uporabili za gradnjo, jih zapravljajo za uničenje in smrt. Združimo se v boju proti militarizmu in kapitalističnemu izkoriščanju. Zahtevajmo, da se sredstva namenijo za potrebe ljudi in planeta, ne za vojno. Le z enotnostjo in solidarnostjo lahko dosežemo pravičen in trajnosten svet.

The post MIR MED LJUDMI, VOJNA PROTI KAPITALISTOM! first appeared on Rdeča Pesa.

V nedeljo dopoldne se je naša ekipa sprehodila po mariborskih ulicah. Mimoidoče smo povprašali, kakšno je njihovo stališče glede dogajanja v Palestini. Zanimalo nas je, kje po njihovem ležijo vzroki za trenutno stanje, kdaj se je vse skupaj sploh začelo, kaj bi morala narediti Slovenija in kaj lahko naredimo običajni ljudje. V podcastu objavljamo odgovore vseh, ki so se bili pripravljeni ustaviti in podati izjavo.

Ob tej grozljivi obletnici si poglejmo nekaj zgovornih številk, ki se tičejo obdobja zadnjega leta, objavili pa so jih na Al Jazeeri. 

GAZA V ZADNJEM LETU

• 41 909 Palestink in Palestincev v Gazi je v zadnjem letu ubila izraelska vojska. 

• 16 756 od tega je otrok.

• 17 000 otrok je izgubilo enega ali oba starša. 

• 10 otrok na dan izgubi eno ali dve nogi, amputacije se večinoma opravljajo brez anestezije.

• 97 303 ljudi v je ranjenih. 

• 10 000 ljudi je še vedno pod ruševinami, reševanje le teh poteka z golimi rokami.

• 75% ljudi v se je zaradi pomanjkanja ustrezne higiene okužilo z nalezljivimi boleznimi

• 75 000 ton eksploziva je bilo v zadnjem letu odvrženega na Gazo.

• 114 bolnišnic in klinik je prenehalo delovati.

• 96 % oseb v Gazi strada. 

ZAHODNI BREG V ZADNJEM LETU

• 1423-krat so naseljenc napadli palestinsko prebivalstvo na Zahodnem bregu.

• 120 000 kosov strelnega orožja je izraelska vlada razdelila naseljencem na Zahodnem bregu.

• 4555 Palestink in Palestincev na Zahodnem bregu je Izrael  izgnal iz svojih domov. 

• 1768 palestinskih zgradb so izraelske sile porušile, zasegle ali zapečatile

• 744 Palestink in Palestincev je bilo ubitih na Zahodnem bregu.

• 164 od tega je otrok. 

• 6250 oseb je bilo ranjenih. 

PALESTINA V ZADNJEM LETU

• 10 000 Palestink in Palestincev je zaprtih v izraelskih zaporih.

• 250 od tega je otrok.

• 80 je žensk.

• 30 % pridržanih je v zaporu brez kakršne koli obtožbe ali sojenja. 

Izrael se več kot očitno ne namerava ustaviti pri teh številkah. Z nedavnimi terorističnimi napadi in kopensko invazijo na Libanon zgolj nadaljuje sledenje svojim ekspanzionističnim ciljem. Pri vsem tem uživa podporo kolektivnega Zahoda pod vodstvom Združenih držav Amerike. Orožje še naprej prihaja v izraelske luke in letališča, še zmeraj apardheidovska država ni podvržena nobeni obliki mednarodnih pravnih, ekonomskih ali političnih sankcij. 

Kot je dejala ena izmed sogovornic: “Za vsako vojno je zadaj politika, vojni zaslužkarji in denar. Politiki govorijo eno, delajo pa drugo. Nam, navadnim ljudem ostanejo edino takšne izjave in protesti. Ampak na trenutek kaos in žarišča bi se morali ljudje ne glede na vero, mejo ali narodnost organizirati in protestirati.”

The post PESIN SOK Z MARIBORSKIH ULIC: ZA GENOCID SO ODGOVORNI VOJAŠKI ZASLUŽKARJI IN POLITIKA first appeared on Rdeča Pesa.