Združene države Amerike so ta konec tedna bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolasa Madura. V znak podpore napadeni Venezueli je socialistično študentsko društvo Iskra sklicalo protest, ki se bo začel v četrtek, 8. januarja ob 17. uri pred Moderno galerijo v Ljubljani.

Kot razlog za protest navajajo, da so “ZDA ponovno pokazale, da se požvižgajo na mednarodno pravo in suverenost držav. Na podlagi lažnih obtožb o povezavah z narko-karteli so odstranile demokratično izvoljenega predsednika suverene države. Gre za še eno imperialistično vojaško operacijo, s katero ZDA želi obdržati svojo prevlado nad svetom.” Njihove zahteve so jasne: “Slovenija mora ilegalni napad najstrožje obsoditi ter z vsemi sredstvi podpreti suverenost Venezuele. Prav tako mora Slovenija uvesti sankcije proti ZDA in izstopiti iz morilske zveze NATO, ki nas pod taktirko ZDA več kot očitno vleče samo v nove vojne.”

Protestu se pridružuje tudi Antiavtoritarna platforma, ki je pripravila tudi svojo izjavo z naslovom Stop imperialistični agresiji na Venezuelo! in v njej med drugim zapisala: “Na tem mestu izražamo solidarnost z ljudmi v Venezueli in vsemi drugimi narodi, ki so žrtve imperialističnega nasilja. Pozdravljamo ljudi v ZDA, ki že vstajajo proti tamkajšnji oblasti in njihovi imperialistični politiki ter vse ostale drugod po svetu, ki bodo naredili enako.”

Za razumevanje konteksta v branje priporočamo tudi zapis Inštituta za delavske študije z naslovom Zgodovina ameriških pučev v Venezueli. Izsek: “Zgodovina Venezuele torej uči, da se za ameriškimi intervencijami ne skrivajo želje po ‘demokratizaciji’, saj so ZDA v preteklosti sodelovale tudi pri rušenju liberalnih režimov v tej deželi. Tudi današnjega bombardiranja Caracasa in ugrabitve Nicolása Madura ne moremo razumeti v okvirih ‘boja proti mamilom’ ali kakšnih drugih norih blodenj ameriških voditeljev in njihovih evropskih oprod. Za nafto gre.”

Vabimo vas, da se nam pridružite na javnem pogovoru s strokovnjaki_njami o načrtovani sežigalnici v četrtek, 2. oktobra ob 17.30 v dvorani IPOP v pritličju poslovne stavbe Tobačna na Tržaški cesti 2 v Ljubljani.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v začetku avgusta 2025 objavilo javni razpis za izbiro koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov v republiki Sloveniji. Razpis izhaja iz Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki je stopila v veljavo v začetku meseca maja. Država se je torej brez nas odločila, da bomo gorljive frakcije mehansko obdelanih odpadkov sežigali. Najverjetnejši scenarij je, da bomo dobili dve novi sežigalnici: večjo v Ljubljani in manjšo v Mariboru; ob že obstoječi v Celju. Kljub navdušenju ljubljanskega župana bi bila to po mnenju zdravnikov ob dejstvu, da je Ljubljana že danes eno od mest z najbolj onesnaženim zrakom v Evropi, zelo napačna odločitev.

Ob tem se odpira mnogo vprašanj, ki jih v procesu odločanja država kljub zahtevam iz 24. člena Evropske direktive 2010/75EU ni ustrezno skomunicirala z javnostjo. V civilni iniciativi Ljubljana odprto mesto – LOM in pri časopisu PreLom smo se odločili, da poskusimo to narediti namesto nje. Vabimo vas, da se nam pridružite na javnem pogovoru v četrtek, 2. oktobra ob 17.30 v dvorani IPOP v pritličju poslovne stavbe Tobačna na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. Na njem bomo z vabljenimi strokovnjaki skušali odgovoriti na naslednja vprašanja:

– Kakšni so načini in možnosti za zmanjševanja količine odpadkov in izboljšanje stopnje njihove reciklaže ter ali se je s temi ukrepi mogoče izogniti sežigu ali vsaj bistveno zmanjšati njegov obseg?
– Katere so najboljše tehnologije sežiganja, kakšni so njihovi okoljski in zdravstveni vplivi in kakšne so izkušnje in realni podatki o onesnaževanju obstoječih sežigalnic doma in v tujini?
– Kako prostorsko umestiti sežigalnico? Kako na to odločitev vplivajo klimatološki, meteorološki , okoljski, gradbeno tehnični in ekonomski parametri?
– Kako bi moral potekati transparenten, participatoren in soglasen proces odločanja o tako pomembnih temah?

Udeležbo so zaenkrat potrdili: izr. prof. dr. Miran Brvar, prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. Damir Josipovič, Jaka Kranjc, izr. prof. dr. Andrej A. Lukšič, prof. dr. Griša Močnik in Aljoša Petek. Povabili smo tudi predstavnike z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.