Univerza v Ljubljani spodbuja nastanek tako imenovanih odcepljenih podjetij, ki temeljijo na znanju, ustvarjenem znotraj univerze – torej z javnimi sredstvi. Ta podjetja potem to znanje uporabijo za zasebni zaslužek. Čeprav gre uradno za podporo inovacijam, gre v resnici za to, da se javno znanje prenaša v zasebne roke. Univerza tako postaja poslovni akter, znanstveniki pa podjetniki. Zakaj in kako je do tega prišlo in kaj je s tem modelom narobe, je komentirala Urška Janžič za Radio Študent.

“Ideja o odcepljenih podjetjih je v naš prostor prišla iz Združenih držav Amerike, kjer se je predvsem v 80. in 90. letih z razmahom finančnih trgov začel val ustanavljanja od večjih korporacij odcepljenih podjetij. Pri tovrstnih odcepljenih podjetjih gre najpogosteje za izogibanje delovni zakonodaji, povečanje možnosti za investicije tveganega kapitala ali pa želi podjetje zaradi svojega slabega ugleda v družbi z novim podjetjem ustvariti vtis o transparentnosti. Ideja se je prenesla tudi na univerze, kjer je cilj ustvarjati predvsem visokotehnološka podjetja, v katera se prenašajo specifična znanja. Primera uspešno odcepljenih podjetij sta denimo Google in Microsoft.”

“Čeprav podporniki komercializacije univerze pravijo, da je za odcepljena podjetja nujno odpiranje univerz kapitalu, pozabljajo, da so najpomembnejši dejavnik za uspešnost prav javne subvencije. Pomembna značilnost od univerz odcepljenih podjetij je namreč, da so deležna močne javne finančne podpore. Univerza v Ljubljani letos že petič podeljuje sredstva iz razpisa Inovacijskega sklada v skupni višini 400 tisoč evrov. Evropska unija s programom Obzorja Evrope 2021-2027 za komercializacijo znanja v državah Evropske unije skupno namenja skoraj 100 milijard evrov.”

Celotni prispevek si preberite na povezavi: https://radiostudent.si/znanost/znanstveni-komentar/javno-univerzitetno-znanje-v-zasebna-podjetja

The post KAKO UNIVERZA JAVNO ZNANJE IZKORIŠČA ZA ZASEBE DOBIČKE  first appeared on Rdeča Pesa.