Prejšnji teden, so države članice Evropske unije z večino podprle prostotrgovinski sporazum z državami trgovinskega bloka Mercosur (Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj), ki po več kot 25 letih pogajanj odpravlja carine na približno 92 % uvoženih proizvodov iz držav Mercosurja in 91 % izvoženih izdelkov iz EU v obdobju približno 15 let. Podpis dogovora je bil odobren kljub izrazitemu nasprotovanju nekaterih držav članic, vključno s Francijo, Poljsko in Avstrijo, pa tudi kljub obsežnim protestom kmetov in okoljevarstvenikov v številnih državah EU. Ratifikacija trgovinskega dogovora med državami Mercosur in Evropske unije pa ni bila potrebna na parlamentarnem nivoju posameznih držav članic. Dogovora se torej morajo držati vse države članice, tudi če ga na glasovanju niso potrdile. 

Evropska unija bo po nižjih tarifah iz Mercosurja uvozila kmetijske dobrine, kot so soja, krma za živali, govedina, piščančje meso, sadje in zelenjava. Obratno pa bo v Mercosur Evropa izvozila pesticide, tudi take, ki v EU zaradi regulacij niso dovoljeni, farmakološke izdelke, avtomobile in elektrotehniko. S prodajo v Evropi prepovedanih pesticidov bodo družbe, kot na primer nemška farmacevtska družba Bayer, ustvarjale ogromne dobičke na račun nižjih okolijskih regulacij držav Mercosurja. Najverjetneje bodo sledovi ravno teh pesticidov, ki so v EU prepovedani, v živilih, ki jih bo Unija potem uvozila nazaj.

Sporazum favorizira velike agroindustrijske korporacije, medtem ko mali kmetje ostajajo izpostavljeni konkurenci in zmanjšanju dohodkov. Že sedaj 20 % največjih kmetov v EU prejme približno 80 % subvencij, kar kaže na dolgotrajno koncentracijo sredstev v rokah kapitalsko močnejših proizvajalcev. Med male kmete se uvršča tudi večina slovenskih kmetov. Prav tako taki ekonomski modeli podpirajo množično vzgajanje monokultur, sejanja istih pridelkov leto za letom, kar škodi biodiverziteti in tlem. Lokalna pridelava tako več ni javna dobrina, ampak tržna dejavnost, ki mora konkurirati na globalnem trgu. 

V državah Mercosurja, predvsem v Braziliji, poteka intenziven proces deforestacije, kjer  gozdove krčijo za pridobivanje novih kmetijskih površin. Ta izsekavanja gozdov ne le povečujejo izpuste ogljikovega dioksida, ampak tudi trajno uničujejo biodiverziteto in ogrožajo preživetje domorodnih ljudstev, ki so stoletja upravljala z ekosistemi.

Domorodna skupnost pogosto nima pravnega varstva pred širjenjem agroindustrije, njihova zemljišča pa so izpostavljena nasilnim posegom. V državah Mercosurja delavke niso plačane enako kot kmeti v Evropski uniji. Prav tako je zaščita zdravja in varnosti pri delu tam veliko nižja. Sporazum pa o teh vprašanjih sploh ne govori. V skladu z njim bodo kaznovane  samo trgovinske kršitve, ne pa tudi kršitve delavskih pravic in okoljskih standardov.

Evropa tako samo utrjuje neokolonialne trgovinske odnose in aktivno sodeluje pri deindustrializaciji držav v Južni Ameriki. Nasprotovanje takemu trgovinskemu sporazumu zato ne sme ostati stvar posameznih sektorjev, ampak mora biti skupen boj delavk po celem svetu, ki od spodaj vršijo pritisk na korporacije.

The post KO KRAVE REŠUJEJO VOLKSWAGEN first appeared on Rdeča Pesa.

Evropa je danes na prelomnici. Namesto da bi po pandemiji in v luči podnebnih sprememb krepili javne sisteme, gradili solidarnost in vlagali v bolj pravično družbo, politične elite sprejemajo odločitve, ki vodijo v novo oboroževalno spiralo. Vse večji vojaški proračuni, novi varnostni sporazumi in tiho ukinjanje mirovne diplomacije razkrivajo resnični obraz kapitalizma – sistem, ki tudi v 21. stoletju rešuje svoje krize z vojno.

Kapitalisti, ki živijo na račun dela drugih, uporabljajo nasilje za reševanje sporov z imperialističnimi tekmeci v boju za trge, surovine in vpliv. Medtem pa delavski razred, ki s svojim trudom in delom vzdržuje družbo, nima moči odločanja in je prisiljen nositi bremena teh konfliktov – tako ekonomskih kot človeških. Vlade črpajo milijarde iz javnih sredstev za orožje, medtem ko ljudje doživljajo draginjo, stanovanjsko stisko, propadanje zdravstva, šolstva in okoljske infrastrukture.

Poleg tega so ravno delavke in delavci ter njihovi otroci tisti, ki so poslani na frontne linije ali prisiljeni bežati iz svojih domov zaradi vojn, ki jih niso povzročili in od katerih ne bodo imeli nobene koristi. Kapitalistične elite, ki propagirajo militarizacijo pod krinko “nacionalne varnosti” ali “zaščite demokracije,” v resnici le krepijo lastno moč in dobičke, medtem ko delavski razred plačuje s svojim znojem, krvjo in prihodnostjo.

Medtem pa pri ljudeh že obstajajo zametki boja proti militarizmu in kapitalističnemu izkoriščanju. Z namenom nasprotovanja oboroževalnemi tekmi, so udeleženci in udeleženke shoda Za mir in proti oboroževanju predsednici RS, predsedniku vlade in predsednici Državnega zbora poslali javno pismo, v katerem absolutno zavračajo argumentacijo, da je edina pot do miru pripravljanje na vojno. V njem pišejo, da nas Evropski in domači voditelji poskušajo prepričati v domnevno nujno potrebno vlaganje velikanskih vsot proračunskih sredstev v dodatno oboroževanje, a takšno delovanje ne vodi v varnost, temveč le poglablja krize in nasilje. Zahtevajo, da upoštevajo večinsko voljo ljudi, ki si želijo miru, sodelovanja in socialne pravičnosti – ne vojn za interese kapitalističnih elit.

Zgodovina nas uči, da militarizem nikoli ni prinesel trajnega miru – nasprotno, bil je gonilna sila imperialističnih vojn, kolonialnega zatiranja in fašističnih diktatur. Tako kot v 20. stoletju so tudi danes militaristične politike povezane z ožanjem demokracije in krepitvijo avtokratskih interesov kapitala. Ne smemo pozabiti, da so največje tragedije prejšnjega stoletja, od prve svetovne vojne do Jugoslavije v 90-ih, izbruhnile v trenutkih, ko so elite ljudi prepričevale, da je orožje rešitev.

Namesto da bi sadove človeškega dela uporabili za gradnjo, jih zapravljajo za uničenje in smrt. Združimo se v boju proti militarizmu in kapitalističnemu izkoriščanju. Zahtevajmo, da se sredstva namenijo za potrebe ljudi in planeta, ne za vojno. Le z enotnostjo in solidarnostjo lahko dosežemo pravičen in trajnosten svet.

The post MIR MED LJUDMI, VOJNA PROTI KAPITALISTOM! first appeared on Rdeča Pesa.