Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) vabi raziskovalke in raziskovalce na strokovno delavnico, bo potekala v četrtek, 17. septembra 2026, od 9.30 do 15.00 v prostorih konferenčne dvorane CTK.
Delavnica je namenjena obravnavi aktualnih pravnih, avtorskih in etičnih vprašanj uporabe umetne inteligence v raziskovalnem okolju.
Udeleženci boste spoznali:
izzive avtorskega prava in odprte znanosti,
uporabo raziskovalnih podatkov in publikacij v orodjih AI,
odgovorno rabo umetne inteligence v akademskem okolju,
varstvo osebnih in zaupnih podatkov ter skladnost z GDPR,
etične meje uporabe generativne umetne inteligence pri raziskovalnem delu.
Delavnica bo ponudila aktualne dileme, praktične primere in priporočila za odgovorno, transparentno in zakonito uporabo umetne inteligence v raziskovanju.
Program delavnice
9.00–9.30
Registracija udeležencev
9.30–10.30
Avtorske pravice in umetna inteligenca v raziskavah Izr. prof. dr. Matija Damjan, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
10.30–11.30
Zaupni podatki, GDPR in umetna inteligenca Dr. Katja Štemberger Brizani, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
11.30–12.00
Odmor s pogostitvijo
12.00–13.00
Umetna inteligenca v raziskovanju: etične meje in dobre prakse Lucija Strojan, mag. prava, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
13.00–13.30
Vprašanja in razprava
Delavnica bo potekala izključno v živo. Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se je na dogodek treba prijaviti, in sicer preko naslednje povezave. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest.
Izredni profesor za civilno in gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, direktor Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in sekretar uredniškega odbora revije Pravni letopis. Pri svojem raziskovalnem in pedagoškem delu se posveča zlasti pravu intelektualne lastnine, pravu informacijske družbe ter pravnim izzivom, ki jih prinašajo informacijske tehnologije in umetna inteligenca. Med letoma 2020 in 2022 je sodeloval v delovni skupini za upravljanje podatkov pri Global Partnership on Artificial Intelligence (GPAI). Aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih strokovnih ter znanstvenih dogodkih s področja avtorskega prava, odprte znanosti in pravnih vidikov digitalnih tehnologij.
Dr. Katja Štemberger Brizani
Docentka na Katedri za upravno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalka na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Pri svojem pedagoškem in raziskovalnem delu se posveča zlasti upravnemu pravu, javnim naročilom, koncesijam ter javno-zasebnim partnerstvom. Aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih strokovnih ter znanstvenih konferencah, predavala pa je tudi na tujih univerzah, med drugim na Masarykovi univerzi v Brnu. Je ustanoviteljica in koordinatorka Pravne klinike o javnih naročilih, koncesijah in javno-zasebnih partnerstvih. Kot avtorica in soavtorica številnih znanstvenih prispevkov raziskuje predvsem vprašanja upravnih pogodb, koncesij, pravnega varstva ter sodobnega razvoja upravnega prava.
Lucija Strojan, mag. prava
Asistentka na Katedri za civilno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalka na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Pri svojem raziskovalnem delu se posveča zlasti civilnemu pravu, pravu varstva potrošnikov, pravu informacijske družbe ter pravnim vidikom umetne inteligence in digitalne regulacije. Sodeluje pri več domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih s področja odprtih podatkov, digitalne regulacije in umetne inteligence. Aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah ter objavlja strokovne in znanstvene prispevke s področja civilnega in digitalnega prava.
Na četrtem nacionalnem dogodku projekta SPOZNAJ so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o reformi vrednotenja raziskovalnega dela, odprti znanosti ter spremembah, ki jih na tem področju prinašajo evropske in nacionalne pobude.
Projekt »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji« je svoje triletno delovanje sklenil s 4. nacionalnim dogodkom, ki je v okviru festivala FestUM – Festivala znanosti in umetnosti Univerze v Mariboru združil domače in mednarodne strokovnjake s področja raziskovanja, visokega šolstva in znanstvenih politik. Osrednja tema letošnjega srečanja je bilo vrednotenje raziskovalnega dela v kontekstu odprte znanosti ter iskanje pristopov, ki poleg raziskovalne odličnosti upoštevajo tudi kakovost, družbeni vpliv, sodelovanje in odprtost raziskovanja.
Dogodek je odprla Maja Peharc z Direktorata za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je ob zaključku projekta poudarila njegov pomen za razvoj odprte znanosti v Sloveniji. »Projekt SPOZNAJ je v zadnjih treh letih pomembno prispeval k razumevanju in uvajanju načel odprte znanosti v slovenski raziskovalni prostor. Opolnomočil je raziskovalce, raziskovalne organizacije, knjižničarje, podatkovne skrbnike in druge podporne službe, pri čemer pa se naše delo z zaključkom projekta ne končuje. Odprta znanost ni enkraten projekt, temveč dolgoročna sprememba raziskovalne kulture, ki jo bomo soustvarjali tudi v prihodnje,« je poudarila.
Evropske izkušnje kažejo premik od kazalnikov k celovitemu vrednotenju
V prvem delu dogodka so predstavniki raziskovalnih institucij iz Norveške, Irske in Katalonije predstavili pristope k prenovi raziskovalnega vrednotenja, ki v ospredje vse bolj postavljajo kakovost raziskovalnega dela, odprto znanost in širši družbeni vpliv raziskav. Evropski raziskovalni prostor se postopoma odmika od sistemov, ki temeljijo predvsem na številu objav in citatov, ter razvija modele, ki raziskovalce in raziskovalne organizacije vrednotijo bolj celostno. Med pomembnimi elementi prenove so prepoznavanje odprtega deljenja znanja, upravljanja raziskovalnih podatkov, sodelovanja z družbo, interdisciplinarnosti in drugih prispevkov, ki jih tradicionalni bibliometrični kazalniki pogosto ne zajamejo.
Herman Strøm z Univerze jugovzhodne Norveške je predstavil norveški okvir NOR-CAM, ki raziskovalne kariere obravnava širše od zgolj znanstvenih objav, Lindsay Dowling s Technological University Dublin pa je poudarila pomen postopnega uvajanja sprememb, razvoja podpornih storitev in vključevanja raziskovalne skupnosti v proces prenove. Núria Benítez Monforte iz katalonske institucije CERCA je predstavila model vrednotenja raziskovalnih organizacij, ki temelji na strokovni presoji izbranih raziskovalnih dosežkov in strateškega razvoja institucij, namesto na vnaprej določenih kvantitativnih kazalnikih. Sodelujoči so se strinjali, da prenova raziskovalnega vrednotenja zahteva čas, dolgoročno podporo institucij ter spremembe v raziskovalni kulturi.
»Spremembe na področju raziskovalnega vrednotenja zahtevajo čas. Ne spreminjamo zgolj pravil in postopkov, temveč raziskovalno kulturo. Prav zato je pomembno, da nove pristope razvijamo skupaj z raziskovalci in institucijami ter jih uvajamo postopoma,« je poudaril Herman Strøm.
Kvalitativno vrednotenje kot ena ključnih tem prihodnjega razvoja
Osrednji del dogodka je predstavljala okrogla miza »Kvalitativno vrednotenje in odprta znanost«, ki jo je vodila Maja Peharc. Predstavniki domačih in mednarodnih institucij so razpravljali o tem, kako vzpostaviti sisteme vrednotenja, ki bodo bolje odražali raznolikost raziskovalnega dela in spodbujali odprto, kakovostno ter družbeno relevantno znanost.
Razprava je pokazala, da evropski raziskovalni prostor vse bolj podpira reforme, ki zmanjšujejo odvisnost od posameznih bibliometričnih kazalnikov ter večjo pozornost namenjajo strokovni presoji, odprti znanosti, raziskovalni integriteti in širšemu vplivu raziskav. Med ključnimi izzivi so sodelujoči izpostavili zagotavljanje zaupanja v evalvacijske postopke, vzpostavitev ustrezne infrastrukture za podporo odprti znanosti, zagotavljanje virov za kakovostno recenziranje ter vpliv umetne inteligence, ki pomembno spreminja raziskovalno okolje.
Posebej so poudarili, da uvedba kvalitativnega vrednotenja ne pomeni opustitve kvantitativnih pristopov, temveč njihovo bolj premišljeno in odgovorno uporabo v kombinaciji s strokovno presojo in vrednotenjem širšega raziskovalnega prispevka.
Naslednji koraki slovenskega raziskovalnega prostora
V popoldanskem soočenju o prihodnjih usmeritvah kvalitativnega vrednotenja v Sloveniji, ki ga je vodil prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, so sodelovali prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, dr. Franci Demšar, direktor Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), Tjaša Dobnik, direktorica Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), ter doc. dr. Anže Županič, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in predstavnik projekta SPOZNAJ.
Sogovorniki so poudarili, da bo prenova raziskovalnega vrednotenja zahtevala postopno uvajanje novih evalvacijskih pristopov, pri čemer bo pomembno vlogo še naprej imela strokovna presoja oziroma recenzentski postopki. Razpravljali so o možnostih uvajanja narativnih življenjepisov, večji vlogi samoevalvacije raziskovalnih organizacij ter o iskanju ravnotežja med kvalitativnimi in kvantitativnimi elementi vrednotenja.
Posebno pozornost so namenili tudi vprašanju zagotavljanja kakovosti v času hitrega razvoja umetne inteligence, ki prinaša nove priložnosti, hkrati pa odpira pomembna vprašanja glede zanesljivosti, integritete in vrednotenja znanstvenih rezultatov. Sodelujoči so se strinjali, da prenova raziskovalnega vrednotenja ni zgolj vprašanje novih meril, temveč tudi vprašanje raziskovalne kulture, zaupanja in odgovornosti vseh deležnikov raziskovalnega sistema.
Projekt SPOZNAJ postavil temelje za nadaljnji razvoj odprte znanosti
Dogodek se je zaključil s predstavitvijo rezultatov projekta SPOZNAJ, ki je v treh letih delovanja pomembno prispeval k razumevanju in uvajanju odprte znanosti v Sloveniji. V okviru projekta so nastali priročniki, izobraževanja, strokovna gradiva in podporni mehanizmi, namenjeni raziskovalcem, knjižničarjem, podatkovnim skrbnikom ter raziskovalnim organizacijam. Nacionalni dogodki projekta SPOZNAJ so v preteklih letih vzbudili veliko zanimanja doma in v tujini. Na njih so sodelovali številni mednarodni strokovnjaki s področja odprte znanosti in raziskovalnega vrednotenja, posameznega dogodka pa se je udeležilo več kot sto udeležencev.
Tilen Mandelj, vršilec dolžnosti direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, je ob zaključku poudaril, da se aktivnosti na področju odprte znanosti z iztekom projekta ne bodo končale. Financiranje aktivnosti, zastavljenih v okviru projekta SPOZNAJ, se bo nadaljevalo v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost, za vsebinsko koordinacijo pa bo tudi v prihodnje skrbela Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani.
»Ob zaključku se iskreno zahvaljujem vsem partnerjem in sodelujočim, ki so s svojim znanjem, predanostjo in sodelovanjem omogočili uspešno izvedbo projekta. Posebna zahvala gre dr. Tei Romih, ki je kot vodja projekta pomembno usmerjala njegovo izvedbo in povezovala ključne deležnike. Prav tako pa ne morem mimo mag. Mira Pušnika, pokojnega direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ki je bil eden ključnih pobudnikov projekta in dolgoletni promotor odprte znanosti v Sloveniji,« je sklenil Tilen Mandelj.
::::::::::::::::::::::::::::::
O projektu SPOZNAJ:
Cilj projekta SPOZNAJ, ki se izvaja od leta 2023 in se zaključi konec junija 2026, je vzpostavitev podpornih mehanizmov in orodij za implementacijo praks odprte znanosti v slovenski raziskovalni skupnosti. V njem sodelujejo Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani kot vodilni partner projekta in 20 slovenskih javnih raziskovalnih in visokošolskih organizacij. Odprta znanost obsega odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter vključevanje občanov v znanstvenoraziskovalno delo.
Do danes so projektni partnerji med drugim izvedli številna izobraževanja in predstavitve o odprti znanosti ter specializirano usposabljanje za podatkovne strokovnjake. Nastala sta tudi dva priročnika – Spoznaj FAIR: priročnik o odprti znanosti v Sloveniji in Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki – ter Terminološki slovar odprte znanosti. Poleg tega so pripravili razstavo o odprti znanosti, ki je bila v letu 2025 na ogled v Kopru in v Ljubljani, letos pa gostuje še v Mariboru. Projekt sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.
V okviru prizadevanj za uresničevanje načel odprte znanosti in izboljšanje dostopnosti rezultatov javno financiranih raziskav je bila v raziskovalni skupnosti izvedena anketa z naslovom Vprašalnik o uporabi pravice do sekundarnega publiciranja v praksi(v nadaljevanju: vprašalnik). Namen vprašalnika je bil preučiti raven poznavanja in razumevanja avtorskih pravic, s posebnim poudarkom na pridržanju avtorskih pravic in uveljavljanju pravice do sekundarnega publiciranja. Vprašalnik je bil objavljen na različnih spletnih straneh ter posredovan raziskovalcem in podpornim strokovnjakom v raziskovalnih organizacijah po elektronski pošti.
Predstavitev rezultatov analize Vprašalnika o uporabi pravice do sekundarnega publiciranja v praksi najdete tukaj.
Z ugotovitvami raziskave želimo prispevati k nadaljnjemu razvoju politik odprte znanosti v Sloveniji in k učinkovitejšemu prenosu znanja v širše družbeno okolje.
Vprašalnik in rezultate analize sta pripravili Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) in Univerzitetna knjižnica Maribor (UM UKM) v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2 ReZrIS30.
Na Univerzi v Ljubljani bo 11. junija 2025 potekalo strokovno srečanje visokošolskih knjižnic z naslovom “Izhodišča za strateški razvoj knjižničarstva”. Dogodek bo osredotočen na prihodnost visokošolskih knjižnic v luči trajnostnega razvoja, tehnoloških sprememb in odprte znanosti.
Ključne točke srečanja:
Uvodna predavanja bodo podali predstavniki Univerze v Ljubljani in gostja Martina Pronk iz združenja LIBER, ki bo govorila o strateškem načrtovanju knjižnic.
Vsebinski sklopi bodo obravnavali:
Vrednote v visokošolskem prostoru, kot so odprta znanost, informacijska pismenost in trajnostnost.
Tehnološki razvoj, vključno z uporabo umetne inteligence in razvojem slovenskega jezikovnega modela.
Odličnost storitev, kjer bodo predstavljeni primeri dobrih praks iz različnih knjižnic UL.
Dogodek bo potekal na Pedagoški fakulteti UL, udeležba pa je možna ob predhodni prijavi.
Spletni forum je odprt za vse, vključno s predstavniki sodelujočih institucij iniciative SCOAP3 (nacionalna kontaktna točka za Slovenijo je CTK) ter člani širše znanstvenoraziskovalne skupnosti. Udeležba je priložnost, da se predstavnikom mednarodnega vodstva SCOAP3 in operativni ekipi v CERN-u postavijo vprašanja.
Dogodek bo potekal v četrtek, 18. junija 2025, v obliki spletnega seminarja, čas trajanja je 90 minut. Spletni forum se bo odvijal v dveh programsko enakih sejah, s pričetkom:
seja: ob 9:00 (dopoldne)
seja: ob 17:00 (popoldne)
Udeležba je brezplačna, prijava na dogodek ni potrebna.
Program (obe seji):
Uvodna predstavitev: Ianko Lopez, konzorcij Madrono, Španija, predsednik foruma SCOAP3 – 10 minut
Predstavitev strukture pogodbe 4. faze SCOAP3 in elementov odprte znanosti: Anne Gentil-Beccot, ekipa SCOAP3 CERN – 20 minut
Rezultati prvega ocenjevanja: Pia Kretschmar, ekipa SCOAP3 CERN – 10 minut
Perspektiva partnerjev SCOAP3: Anna Vernon, Charles Brophy (JISC, Združeno kraljestvo) – 20 minut
Perspektiva CrossRef: Helena Cusijn, Kornelia Korzec, CrossRef – 10 minut
Moderirana razprava z vprašanji udeležencev – 10 minut
Univerzitetna knjižnica Univerze v Novi Gorici vabi na delavnici o odprti znanosti, na katerih bodo strokovnjaki iz Centralne tehnične knjižnice Univerze v Ljubljani in ARNES-a predstavili portal Odprta knjižnica: Center za zagotavljanje kakovosti v znanstvenem komuniciranju, neetične prakse založnikov pri znanstvenem objavljanju, avtorskopravna vprašanja ter vlogo storitev in infrastrukture pri napredku znanosti in raziskav.
Delavnici bosta potekali v angleškem jeziku. Udeležba je možna v fizični obliki ali prek Zoom-a. Informacije o programu in prijavah so dostopne na zgornjih povezavah.
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani vabi raziskovalke in raziskovalce ter druge zaposlene v raziskovalnih organizacijah na predstavitev Raziskovalna etika in integriteta na Univerzi v Ljubljani: strateški razvoj in izzivi.
Univerza v Ljubljani je konec leta 2024 ustanovila novo organizacijsko enoto za raziskovalno etiko in integriteto. Gre za pomemben korak v smeri zagotavljanja odgovornega ravnanja v znanosti, spoštovanja etičnih načel ter preprečevanja neustreznih praks v raziskovalnem okolju. Enoto vodi prof. dr. Nina Peršak, ki bo 19. junija 2025 od 10:00 do 10:45 v prostorih CTK, Trg republike 3, Ljubljana, predstavila organizacijske in vsebinske vidike delovanja Univerze v Ljubljani na tem področju.
Predstavitev je brezplačna in bo potekala le v živo v prostorih CTK. Število mest je omejeno. Vabljeni!
Arnesov nakup zemljišča na območju Dravskih elektrarn Maribor ob že podpisani pogodbi za sofinanciranje predstavlja temeljni korak k izgradnji podatkovnega centra, ki bo omogočal odlično in mednarodno konkurenčno raziskovalno infrastrukturo za odprto znanost.
Od dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov do kapacitet za zmogljive superračunalnike
Podatkovni center bo nastal v okviru potreb po nacionalni infrastrukturi za odprto znanost in bo naslovil izziv dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov. S tem bomo na Arnesu omogočili infrastrukturno in v nadaljevanju tudi praktično izhodišče, ki bo prispevalo k zagotavljanju uresničevanja načel FAIR in tako k najdljivosti, dostopnosti, interoperabilnosti ter vnovični uporabi oz. ravnanju s podatki. Za razvoj znanosti in doseganje zahtev Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) je ključnega pomena prav dostop do vrhunske mednarodne raziskovalne infrastrukture, pri čemer bodo imele kapacitete Arnesovega podatkovnega centra vodilno vlogo.
Podatkovni center je del infrastrukture za odprto znanost
Podatkovni center bo predstavljal pomemben vezni del infrastrukture za odprto znanost, v sklopu katere smo na Arnesu v preteklih letih posodobili optično hrbtenico, s tem pa omogočili, da bo podatkovni center lahko služil tudi najzahtevnejšim organizacijam.
Nadgrajene hitre optične povezave, ki jih je Arnes vzpostavil v sklopu projekta Digitalizacija za odprto znanost – vzpostavitev hrbteničnega omrežja, tudi sicer predstavljajo pomemben prispevek k digitalnemu prehodu na področju raziskovanja v Sloveniji. Po nadgradnji lahko zagotovimo višjo zanesljivost delovanja omrežja, nove povezave pa omogočajo tudi prihodnje nadgradnje hitrosti do 800 Gb/s. Povezava Arnesove optične hrbtenice v panevropsko omrežje GÉANT še dodatno zagotavlja zanesljivo mednarodno povezanost podatkovnega centra z ostalimi evropskimi infrastrukturami, s tem pa omogoča vpletenost Slovenije v sodobno infrastrukturo za znanost in izobraževanje.
Trajnostna zasnova
Zaradi neposredne bližine Hidroelektrarne Mariborski otok bo podatkovni center lahko izkoriščal energetski potencial reke Drave, obenem pa dolgoročni načrti predvidevajo namestitev sončne elektrarne na strehi objekta, kar bo zagotavljalo dodaten prispevek k izrabi obnovljivih virov energije. Presežek toplotne energije zaradi delovanja podatkovnega centra bo namenjen ogrevanju prebivalcev Maribora, s tem pa bo podatkovni center še vidneje pripomogel k trajnostni prihodnosti, tako na lokalni kot nacionalni in nenazadnje globalni ravni.
Podatkovni center bo zgrajen do leta 2026
Za izgradnjo podatkovnega centra so ključna sredstva Evropske komisije iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU, ter skupna sredstva za digitalizacijo znanosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Tako bo omogočena kolokacija opreme, ki izobraževalni in raziskovalni sferi zagotavlja IKT-storitve, gostovanje opreme javnih raziskovalnih organizacij in univerz, novega superračunalnika ter dolgoročna hramba raziskovalnih podatkov z repozitorijskimi kapacitetami.
V načrtu gradnja še enega podatkovnega centra v okolici Ljubljane
Gradnja podatkovnega centra v Mariboru predstavlja le enega od korakov k doseganju odlične in mednarodno konkurenčne infrastrukture v Sloveniji. V načrtih je tudi gradnja podatkovnega centra v okolici Ljubljane, s čimer bo zagotovljena redundantnost Arnesovih storitev. Ob tem bodo nadgradnje optične hrbtenice v prihodnosti ob višjih hitrostih in zanesljivosti prispevale k razvoju kvantnih tehnologij na mednarodni ravni.
13. in 14. maja se je v Portorožu v sklopu konference Dnevi slovenske informatike odvil drugi, 24-urni krog prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa.
Pod sloganom “Z odprto znanostjo sooblikuj prihodnost” se je na prvem Arnesovem vseslovenskem HackathONu v reševanju aktualnih in pomembnih tematik pomerilo več kot 70 študentov iz vse Slovenije, od katerih se je 40 najboljših uvrstilo v finalni krog.
Prvo mesto v roke ekipi IDealni Scenarij za rešitev za upravljanje podatkov
Strokovna komisija je imela izjemno težko delo, saj je bilo v množici odličnih projektov težko izbrati najboljše. Zmagovalna ekipa z imenom IDealni Scenarij, ki so jo sestavljali Alen Cigler, Ruben Ferreira, Hana Skitek, Erazem Stanonik in Jana Volk, je predstavila rešitev za učinkovito upravljanje, deljenje in izkoriščanje podatkov brez tveganja za varnost, zasebnost ali suverenost podatkov. Njihov sistem standardizira in regulira način upravljanja, deljenja in izkoriščanja podatkov, kar odpravlja obstoječe ovire za učinkovito izmenjavo in uporabo podatkov ter omogoča posameznikom, podjetjem, raziskovalnim organizacijam in vladnim institucijam raziskovanje novih priložnosti, ki jih prinaša sodobna tehnologija.
Na drugo mesto so se uvrstili Filip Štamcar, Nik Pirc in Matija Derganc iz skupine Kenguruji, ki so v 24 urah izboljšali poplavni napovedni model, s pomočjo katerega so ustvarili nove poplavne karte Slovenije, podatke primerjali z obstoječo protipoplavno infrastrukturo in podatke ocenjene višine vode glede na vremensko napoved prikazovali na spletni strani.
Tretje mesto so na tekmovanju osvojili člani skupine Rudarji znanja, ki so v zasedbi Blaž Erzar, Haris Kupinić, Luka Salvatore Pecoraro, Jaša Samec in Jovana Videnović ustvarili projekt žARKO, ki s pomočjo fotografij in zajema drugih podatkov razpoznava kratkoročno obsevanje, napoveduje količino proizvedene energije sončnih elektrarn in zaznava okvare ali slabše delovanje celic zaradi umazanije. Vse tri ekipe so pri svojem delu izhajale iz podatkov, ki so na voljo na portalu Odprti podatki Slovenije – OPSI, drugo in tretje uvrščena ekipa pa je uporabila tudi podatke Agencije Republike Slovenije za okolje – ARSO.
BliskBus najboljši v reševanju izziva podjetja Sandoz | Lek
Sponzorski izziv podjetja Sandoz | Lek je bil osredotočen na obdelavo naravnega jezika in velike jezikovne modele pri označevanju zdravil in navodil za uporabo. Tekmovalci so dostopali do ekskluzivnih podatkovnih zbirk podjetja ter podatkov Centralne baze zdravil, Pravilnika o označevanju in navodil za uporabo ter podatkov na portalu OPSI. Nagrado za najboljšo rešitev je prejela ekipa BliskBus, ki sta jo sestavljala Iva Černoša in Neo Xander Kirbiš.
Glasujte za najboljšo Arnes HackathON rešitev po izbiri publike
Zdaj pa je vaša možnost, da tudi vi glasujete za najboljšo ekipo oz. predstavitev rešitve. Ekipa z največ glasovi bo prejela nagrado in priznanje.
Glasujete lahko samo enkrat, časa pa imate do 3. junija.
V sklopu HackathONa so strokovno pomoč in podporo tekmovalcev nudili mentorji ter komisija z različnih področij, ki jih je naslavljal HackathON. Tako smo sodelovali z Ano Slavec (UP FAMNIT in InnoRenew CoE), Janijem Pogačarjem s Fakultete za informacijske študije v Novem Mestu, Marino Rajič z Ministrstva za digitalno preobrazbo, Alenko Pšeničnik z Ministrstva za javno upravo, Slavkom Žitnikom in Damjanom Fujsom s Fakultete za računalništvo in informatiko UL, Sergejo Masten z Arhiva družboslovnih podatkov (ADP), Gašperjem Hrastljem s Slovenske nacionalne komisije za UNESCO ter Samom Staničem z Univerze v Novi Gorici, koordinatorjem Slovenskega superračunalniškega omrežja SLING.
V letu 2025 novi izzivi z odprtimi podatki in superračunalniki
Zaradi velikega zanimanja in uspešne izvedbe, bomo dogodek ponovili tudi v letu 2025, z novimi izzivi, z več sponzorji in še bolj pestrim programom, saj želimo odprto znanost, odprte podatke in superračunalniške kapacitete prikazati kot temeljni sklop dela v znanstvenoraziskovalnem svetu in tudi v gospodarstvu.
Na HackathON-u skoraj 80 študentov iz vse Slovenije
Študentje so se na HackathON lahko prijavljali od 1. do 15. marca. Prijave so bile na voljo za ekipe in za posameznike. Prijavilo se je 11 posameznikov, ki smo jih razporedili v tri ekipe.
Skupno število prijavljenih tako znaša 79 študentov in študentk iz različnih slovenskih univerz, tako javnih kot zasebnih. Nezanemarljivo število predstavljajo tudi prijave študentov in študentk iz družboslovnih oz. humanističnih smeri študija. Upamo, da bo takšna raznovrstnost spodbudila interdisciplinarne rešitve izzivov.
4. aprila ob 16. uri se bo tekmovanje uradno otvorilo s prvim krogom, ki bo potekal na Fakulteti za računalništvo in informatiko (UL). Ekipe bodo morale sestaviti idejno zasnovo rešitve izbranega izziva ter v njej opisati metodologijo, opisati nabor odprtih podatkov, ki jih bodo uporabili, zagovarjati rešitev iz družbenih vidikov ter napeljati navezavo na cilje trajnostnega razvoja UNESCO.
Drugi krog tekmovanja bo bolj praktične narave in bo potekal med 14. in 15. majem 2024 v Portorožu v sklopu konference Dnevi slovenske informatike.
HackathON, ki združuje
Namen Arnesovega HackathONa je prav združevanje različnih disciplin, ne samo znotraj STEM področja, temveč v sodelovanju z družboslovnimi in humanističnimi področji, hkrati pa si želimo tudi povezovanja študentov iz različnih slovenskih univerz. Različnost in sodelovanje sta namreč tista elementa, ki zagotavljata, da bomo lahko z rešitvami, ki jih bodo študentje predlagali na HackathONu, še bolje povezovali znanje.
Login
