13. in 14. maja se je v Portorožu v sklopu konference Dnevi slovenske informatike odvil drugi, 24-urni krog prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa.

Pod sloganom “Z odprto znanostjo sooblikuj prihodnost” se je na prvem Arnesovem vseslovenskem HackathONu v reševanju aktualnih in pomembnih tematik pomerilo več kot 70 študentov iz vse Slovenije, od katerih se je 40 najboljših uvrstilo v finalni krog.

Prvo mesto v roke ekipi IDealni Scenarij za rešitev za upravljanje podatkov

Strokovna komisija je imela izjemno težko delo, saj je bilo v množici odličnih projektov težko izbrati najboljše. Zmagovalna ekipa z imenom IDealni Scenarij, ki so jo sestavljali Alen Cigler, Ruben Ferreira, Hana Skitek, Erazem Stanonik in Jana Volk, je predstavila rešitev za učinkovito upravljanje, deljenje in izkoriščanje podatkov brez tveganja za varnost, zasebnost ali suverenost podatkov. Njihov sistem standardizira in regulira način upravljanja, deljenja in izkoriščanja podatkov, kar odpravlja obstoječe ovire za učinkovito izmenjavo in uporabo podatkov ter omogoča posameznikom, podjetjem, raziskovalnim organizacijam in vladnim institucijam raziskovanje novih priložnosti, ki jih prinaša sodobna tehnologija.

Na drugo mesto so se uvrstili Filip Štamcar, Nik Pirc in Matija Derganc iz skupine Kenguruji, ki so v 24 urah izboljšali poplavni napovedni model, s pomočjo katerega so ustvarili nove poplavne karte Slovenije, podatke primerjali z obstoječo protipoplavno infrastrukturo in podatke ocenjene višine vode glede na vremensko napoved prikazovali na spletni strani.

Tretje mesto so na tekmovanju osvojili člani skupine Rudarji znanja, ki so v zasedbi Blaž Erzar, Haris Kupinić, Luka Salvatore Pecoraro, Jaša Samec in Jovana Videnović ustvarili projekt žARKO, ki s pomočjo fotografij in zajema drugih podatkov razpoznava kratkoročno obsevanje, napoveduje količino proizvedene energije sončnih elektrarn in zaznava okvare ali slabše delovanje celic zaradi umazanije. Vse tri ekipe so pri svojem delu izhajale iz podatkov, ki so na voljo na portalu Odprti podatki Slovenije – OPSI, drugo in tretje uvrščena ekipa pa je uporabila tudi podatke Agencije Republike Slovenije za okolje – ARSO.

BliskBus najboljši v reševanju izziva podjetja Sandoz | Lek

Sponzorski izziv podjetja Sandoz | Lek je bil osredotočen na obdelavo naravnega jezika in velike jezikovne modele pri označevanju zdravil in navodil za uporabo. Tekmovalci so dostopali do ekskluzivnih podatkovnih zbirk podjetja ter podatkov Centralne baze zdravil, Pravilnika o označevanju in navodil za uporabo ter podatkov na portalu OPSI. Nagrado za najboljšo rešitev je prejela ekipa BliskBus, ki sta jo sestavljala Iva Černoša in Neo Xander Kirbiš.

Glasujte za najboljšo Arnes HackathON rešitev po izbiri publike

Zdaj pa je vaša možnost, da tudi vi glasujete za najboljšo ekipo oz. predstavitev rešitve. Ekipa z največ glasovi bo prejela nagrado in priznanje.

Glasujete lahko samo enkrat, časa pa imate do 3. junija.

Vse predstavitve si lahko ogledate na portalu Arnes Video, na kanalu Arnes HackathON, za njih pa glasujete na anketi na storitvi Arnes 1KA.

Povezujemo znanje s sodelovanjem, izkušnjami in strokovnostjo

Arnesov HackathON so soorganizirali Slovensko društvo Informatika, Portal OPSI, ki ga upravljata Ministrstvo za digitalno preobrazbo ter Ministrstvo za javno upravo, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Nacionalni kompetenčni center za superračunalništvo EuroCC SLING in Slovenska skupnost odprte znanosti. Dogodek pa je potekal tudi pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Nepogrešljive podatke, izkušnje in strokovnost so v sklopu HackathONa delili tudi Institut Jožef Stefan, Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Institut informacijskih znanosti Maribor (IZUM), Clarin.si, Center za jezikovne vire in tehnologije (CJVT) ter Inštitut za novejšo zgodovino.

V sklopu HackathONa so strokovno pomoč in podporo tekmovalcev nudili mentorji ter komisija z različnih področij, ki jih je naslavljal HackathON. Tako smo sodelovali z Ano Slavec (UP FAMNIT in InnoRenew CoE), Janijem Pogačarjem s Fakultete za informacijske študije v Novem Mestu, Marino Rajič z Ministrstva za digitalno preobrazbo, Alenko Pšeničnik z Ministrstva za javno upravo, Slavkom Žitnikom in Damjanom Fujsom s Fakultete za računalništvo in informatiko UL, Sergejo Masten z Arhiva družboslovnih podatkov (ADP), Gašperjem Hrastljem s Slovenske nacionalne komisije za UNESCO ter Samom Staničem z Univerze v Novi Gorici, koordinatorjem Slovenskega superračunalniškega omrežja SLING.

Dogodka prav tako ne bi bilo brez finančnih sponzorjev, ki so prispevali v denarni sklad za privlačne nagrade: Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Sandoz | Lek, Modra Zavarovalnica.

V letu 2025 novi izzivi z odprtimi podatki in superračunalniki

Zaradi velikega zanimanja in uspešne izvedbe, bomo dogodek ponovili tudi v letu 2025, z novimi izzivi, z več sponzorji in še bolj pestrim programom, saj želimo odprto znanost, odprte podatke in superračunalniške kapacitete prikazati kot temeljni sklop dela v znanstvenoraziskovalnem svetu in tudi v gospodarstvu.

Na Arnesu smo nedavno posodobili svojo računsko gručo oz. superračunalnik, ki je zdaj veliko zmogljivejši.

Nadgradnja oz. pridobitev novih GPU-jev

Predvsem je k nadgradnji pripomogla pridobitev osmih novih H100 GPU računskih vozlišč. Vsako vozlišče je sestavljeno iz:

• 2x Nvidia H100, 80GB HBM2e in
• 2x AMD EPYC 9124 16-jedrni processor s 64 nitmi.

Trenutno smo v fazi raziskovanja, kako v našo gručo čim bolje vgraditi Multi-Instance GPU (MIG) oz. GPU z več instancami, ki omogoča razdelitev H100 GPU-ja na 7 ali manj instanc. Pri tem je vsaka instanca izolirana in ima svoja računska jedra, predpomnilnik in pomnilnik. To omogoča, da lahko ločeno poganjamo več aplikacij in se tako izognemo tekmovanju za vire GPU-ja.

Če GPU razdelimo na 7 delov MIG, lahko tako iz 16 GPU-jev dobimo 112 manjših izoliranih delov GPU-ja z 10GB spomina HBM2e. To pomeni, da lahko teoretično sočasno uporablja GPU z 10 GB HBM2e spomina kar 112 uporabnikov.

Nadgradnja Ceph storage in ERASURE

Dodali smo šest infrastrukturnih strežnikov (skupno jih je zdaj 16) za podatkovno shrambo AMD EPYC 7402P, z naslednjimi komponentami:

• 24 jeder, 48 niti,
• 2,8 GHz,
• 180W,
• 192GB RAM,
• 28X 12TB HDD,
• 4X 4TB SSD,
• 2X 1TB SSD.

Pred nadgradnjo so bili podatki shranjeni tako, da je bil podatek shranjen na dveh različnih strežnikih. Po nadgradnji podatkovne shrambe smo za boljšo zagotovitev redundantnosti podatke prestavili na “Erasure code 8+3” sklad. To pomeni, da je objekt razdeljen na 8 delov in vsebuje 3 redundantne, oziroma paritetne dele, ki so uporabljeni za rekonstrukcijo objektov ob izgubi podatkov. Vsak del se nahaja na drugem podatkovnem strežniku.

Prednosti takšnega sklada so:

• boljša odpornost z več uporabnega prostora (sedaj EC 8+3 – 72,7%, prej 2x replikacija – 50%),
• ob izpadu treh ali manj strežnikov bomo podatek še vedno lahko rekonstruirali.

V shrambo smo sicer dodali 168 HDD in 36 SSD diskov, skupno je zdaj v shrambi 448 HDD in 96 SSD diskov, kar pomeni:

• 3,3 PB surovega HDD prostora oz. 2,4 PB razpoložljivega prostora in
• 250 TB SSD prostora.

Nadgradnja prijavnih vozlišč

Trenutno smo v fazi nadgradnje prijavnih vozlišč. Dvem obstoječim virtualnim prijavnim vozliščem bomo dodali dve fizični prijavni vozlišči. Za dostop do teh vozlišč bo po novem potrebna dvofaktorska avtentikacija.

Dve obstoječi virtualni prijavni vozlišči 16c z 32 GB RAM-a poganja virtualizacijska platforma Proxmox (KVM), dva nova strežnika, ki jih bomo dodali, pa bosta vsebovala AMD EPYC 9254 (24c, 4,15GHz, 200W) ter 128 GB RAM-a.

Skupna zmogljivost Arnesovega superračunalnika po nadgradnji

Po nadgradnji je pričakovana zmogljivost Arnesovega superračunalnika okoli 1 PFLOPS, od tega približno 0,8 PFLOPS GPU ter približno 0,2 PFLOPS CPU.

S 75 CPU vozlišči in 32 GPU vozlišči je na Arnes gruči na voljo približno 24,5 TB RAM-a.

Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter podjetje MathWorks sta podpisala pogodbo o sodelovanju. Podjetje bo v distribucijo računalniškega paketa MATLAB integriralo metodo LOCA (Low-shot Object Counting network with iterative prototype Adaptation), ki so jo razvili člani Laboratorija za umetne vizualne spoznavne sisteme Nikola Đukić, doc. dr. Alan Lukežič ter Vitjan Zavrtanik pod vodstvom prof. Mateja Kristana.

LOCA je moderna metoda strojnega učenja za štetje objektov z malo ali nič učnimi primeri. Uporabnik v sliki označi le nekaj primerov izbrane kategorije objektov, na primer tri, LOCA pa se hkrati nauči detekcijskega modela ter prešteje vse ostale objekte iste kategorije v sliki. Poleg zanimivosti raziskovalnega problema, je LOCA praktično uporabna v številnih aplikacijah, kjer velike podatkovne zbirke potrebne za učenje klasičnih detekcijskih algoritmov niso na voljo, kot denimo v bioloških raziskavah. Na standardnih podatkovnih zbirkah LOCA presega sorodne metode z do 30% nižjo napako in že več kot leto dni velja za najboljšo metodo na spletni platformi Papers-With-Code.

LOCA je bila predstavljena na prestižni konferenci s področja računalniškega vida ICCV2023 in je prosto dostopna na platformi GitHub. Nadaljnji razvoj obeta še boljše rezultate, saj bo naslednja generacija metode predstavljena na konferenci CVPR2024 v Seattlu.

Uspešnost raziskav odvisna od dostopa do superračunalnikov

V izrazito konkurenčnem okolju računalniškega vida je uspešnost raziskav globokih modelov kot je LOCA močno odvisno od dostopa do specializirane računske opreme. Pri razvoju LOCA sta tako ključno vlogo igrala superračunalnik Vega in Arnesova superračunalniška gruča, ki sta raziskovalcem omogočila brezplačen dostop do opreme in pospešen razvoj.

Preberite več o metodah za štetje objektov, ki jih razvijajo v Laboratoriju za umetne vizualne spoznavne sisteme.

Konferenca Mreža znanja, ki bo že štirinajstič povezala vodilne strokovnjake s področij raziskovanja, izobraževanja in tehnologije, bo potekala od 3. do 5. decembra 2024. Izkoristite priložnost in se povežite v svetove odprte znanosti, superračunalništva in inovativnega izobraževanja s pomočjo tehnologije.

Prijave na konferenco bomo odprli jeseni. Že pred poletjem vas bomo povabili k oddaji prispevkov na izbrane tematike. Nikar ne zamudite možnosti, da prispevate svoje znanje in izkušnje.

Tri tematske osi in trije dnevi povezovanja znanja

Konferenca Mreža znanja bo letos potekala v treh tematskih sklopih: odprta znanost, superračunalništvo in inovacije v izobraževanju. Vsak dan vam bomo omogočili globlji vpogled in aktivno udeležbo v razpravah o najnovejših trendih in rešitvah.

Vse dogodke si boste lahko ogledali v živo na portalu Arnes Video, kar vam vsako leto omogoča, da ste del dogajanja, ne glede na to, kje se nahajate.

Skupaj gradimo povezano prihodnost

Mreža znanja ne pomeni samo izmenjave znanja, ampak je tudi priložnost za vzpostavitev novih vezi in sodelovanja. Pridružite se več kot 500 udeležencem in Arnesovcem, ki se vedno znova veselimo predvsem vnovičnega srečanja z uporabniki, ki naše storitve uporabljajo pri reševanju največjih izzivov človeštva na različnih področjih znanosti ali pa na področju vzgoje in izobraževanja premoščajo digitalni razkorak in ustvarjajo generacije prihodnosti.

4. aprila se je odvil 1. krog prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa. Prvega kroga se je udeležilo 20 ekip oz. 70 študentov iz vse Slovenije.

Prvi krog je bil zastavljen z namenom spoznavanja, zato so tekmovalci le iskali ideje za svoje rešitve izziva. Njihova naloga je bila do 9. aprila oddati 1- do 2-stranski dokument z idejno zasnovo rešitve, v kateri bodo opisali tudi, s kakšno metodologijo se bodo lotili izziva.

Tekmovalci bodo pri delu uporabili superračunalnike

Nekatere ekipe bodo pri svojem delu uporabile superračunalniške oz. HPC zmogljivosti. Na voljo jim je Arnes gruča, v drugem krogu pa bodo lahko svoje izračune pridobili s pomočjo HPC Vega, najzmogljivejšega slovenskega superračunalnika.

V okviru prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa je NCC SLING pripravil tudi izobraževanje Osnove superračunalništva, ki se ga je udeležilo 28 študentov. Za tekmovalce, ki so se uvrstili v drugi krog, smo 18. aprila pripravili izobraževanje o vsebnikih na superračunalnikih, delavnica pa je bila odprta tudi za druge zainteresirane.

Kdo se je uvrstil v drugi krog?

V drugi krog se je uvrstilo 10 ekip z najvišjim številom točk. Zaključni dogodek bo 13. in 14. maja potekal v hotelu Bernardin v Portorožu v okviru konference Dnevi slovenske informatike.

Več o HackathONu in o ekipah, ki so se uvrstile v drugi krog, lahko preberete na spletni strani hackathon.si.