Arnesov nakup zemljišča na območju Dravskih elektrarn Maribor ob že podpisani pogodbi za sofinanciranje predstavlja temeljni korak k izgradnji podatkovnega centra, ki bo omogočal odlično in mednarodno konkurenčno raziskovalno infrastrukturo za odprto znanost.

Od dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov do kapacitet za zmogljive superračunalnike

Podatkovni center bo nastal v okviru potreb po nacionalni infrastrukturi za odprto znanost in bo naslovil izziv dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov. S tem bomo na Arnesu omogočili infrastrukturno in v nadaljevanju tudi praktično izhodišče, ki bo prispevalo k zagotavljanju uresničevanja načel FAIR in tako k najdljivosti, dostopnosti, interoperabilnosti ter vnovični uporabi oz. ravnanju s podatki. Za razvoj znanosti in doseganje zahtev Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) je ključnega pomena prav dostop do vrhunske mednarodne raziskovalne infrastrukture, pri čemer bodo imele kapacitete Arnesovega podatkovnega centra vodilno vlogo.

Podatkovni center je del infrastrukture za odprto znanost

Podatkovni center bo predstavljal pomemben vezni del infrastrukture za odprto znanost, v sklopu katere smo na Arnesu v preteklih letih posodobili optično hrbtenico, s tem pa omogočili, da bo podatkovni center lahko služil tudi najzahtevnejšim organizacijam.

Nadgrajene hitre optične povezave, ki jih je Arnes vzpostavil v sklopu projekta Digitalizacija za odprto znanost – vzpostavitev hrbteničnega omrežja, tudi sicer predstavljajo pomemben prispevek k digitalnemu prehodu na področju raziskovanja v Sloveniji. Po nadgradnji lahko zagotovimo višjo zanesljivost delovanja omrežja, nove povezave pa omogočajo tudi prihodnje nadgradnje hitrosti do 800 Gb/s. Povezava Arnesove optične hrbtenice v panevropsko omrežje GÉANT še dodatno zagotavlja zanesljivo mednarodno povezanost podatkovnega centra z ostalimi evropskimi infrastrukturami, s tem pa omogoča vpletenost Slovenije v sodobno infrastrukturo za znanost in izobraževanje.

Trajnostna zasnova

Zaradi neposredne bližine Hidroelektrarne Mariborski otok bo podatkovni center lahko izkoriščal energetski potencial reke Drave, obenem pa dolgoročni načrti predvidevajo namestitev sončne elektrarne na strehi objekta, kar bo zagotavljalo dodaten prispevek k izrabi obnovljivih virov energije. Presežek toplotne energije zaradi delovanja podatkovnega centra bo namenjen ogrevanju prebivalcev Maribora, s tem pa bo podatkovni center še vidneje pripomogel k trajnostni prihodnosti, tako na lokalni kot nacionalni in nenazadnje globalni ravni.

Podatkovni center bo zgrajen do leta 2026

Za izgradnjo podatkovnega centra so ključna sredstva Evropske komisije iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU, ter skupna sredstva za digitalizacijo znanosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Tako bo omogočena kolokacija opreme, ki izobraževalni in raziskovalni sferi zagotavlja IKT-storitve, gostovanje opreme javnih raziskovalnih organizacij in univerz, novega superračunalnika ter dolgoročna hramba raziskovalnih podatkov z repozitorijskimi kapacitetami.

V načrtu gradnja še enega podatkovnega centra v okolici Ljubljane

Gradnja podatkovnega centra v Mariboru predstavlja le enega od korakov k doseganju odlične in mednarodno konkurenčne infrastrukture v Sloveniji. V načrtih je tudi gradnja podatkovnega centra v okolici Ljubljane, s čimer bo zagotovljena redundantnost Arnesovih storitev. Ob tem bodo nadgradnje optične hrbtenice v prihodnosti ob višjih hitrostih in zanesljivosti prispevale k razvoju kvantnih tehnologij na mednarodni ravni.

V projektu IR optika 2 smo na Arnesu še pred koncem projekta, ki traja do 30. junija 2024, vzpostavili in prevzeli 204, torej vse načrtovane optične povezave.

Optične povezave hitrosti vsaj 1 Gb/s

V sklopu projekta IR optika 2 smo na Arnesu želeli vzpostaviti optične povezave hitrosti vsaj 1 Gb/s pri čim več javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki morda še nimajo lastne optične povezave ali pa že uporabljajo optične povezave, vendar zanje plačujejo visoke stroške zakupa.

S tem smo želeli doseči cilj digitalizacije pedagoškega procesa na vseh ravneh izobraževanja, zagotoviti ustrezno informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo in e-storitve za razvoj digitalnih kompetenc.

Tako smo na Arnesu pripomogli k prilagoditvi izobraževanja digitalni dobi. Pridobljene povezave predstavljajo priložnosti za boljšo kakovost in obseg poučevanja z digitalnimi tehnologijami, podpirajo digitalizacijo učnih metod in pedagoških pristopov in zagotavljajo infrastrukturo, potrebno za vključujoče in odporno učenje na daljavo.

204 povezave za 67.000 učencev

Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti sodelujočim VIZ, saj ste nam omogočili učinkovito izvedbo izjemno pomembnega projekta.

Skupna vrednost programa znaša 5.900.000 €, sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost znašajo 4.836.065,57 €.

Načrt za okrevanje in odpornost je podlaga za koriščenje sredstev evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Pripomogel bo k okrevanju slovenskega gospodarstva in prispeval k blažitvi socialnih posledic pandemije covida-19. Z izvedbo načrtovanih reform in naložb za zeleni in digitalni prehod bo slovenska družba bolj trajnostna, odpornejša in bolje pripravljena na izzive prihodnosti. NOO sofinancirata Evropska unija – NextGenerationEU in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v okviru odziva Unije na pandemijo COVID-19.

Vse informacije o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v Republiki Sloveniji najdete na spletni strani noo.gov.si.

Vabimo raziskovalce, učitelje in druge strokovnjake, ki delujete na področjih znanosti in raziskovanja, vzgoje in izobraževanja ali kulture, da se nam pridružite na konferenci Mreža znanja 2024 in s svojim prispevkom povezujete znanje.

Letošnja trinajsta Arnesova konferenca Mreža znanja bo potekala od 3. do 5. decembra v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons.

S svojimi izkušnjami soustvarjajte konferenco

Na Arnesu želimo tudi v letu 2024 ustvariti internet ljudi, v katerem ljudje med seboj povezujejo znanje.

Omogočiti vam želimo, da na Mreži znanja predstavite svoje ideje in primere dobre rabe storitev s področja IKT, ki bodo vsem v navdih.

Sprejemamo prispevke z različnih področij:

• raba digitalnih tehnologij, ki jih nudi Arnes na področjih znanosti in raziskovanja, vzgoje in izobraževanja ali kulture;
• pametna raba tehnologij in umetne inteligence v raziskovanju ali izobraževanju;
• raba multimedije in virtualne ter obogatene resničnosti pri poučevanju;
• odprta znanost;
• raba superračunalnikov;
• hibridno izobraževanje;
• varna raba interneta;
• medijska in digitalna pismenost;
• digitalno državljanstvo (koncept digitalnega državljanstva Sveta Evrope: biti na spletu, dobro počutje na spletu in pravice na spletu);
• kompetence v digitalni dobi;

Inovativne prispevke lahko prijavite v skupnostih SIO in jih predstavite na konferenci Mreža znanja, ki se je vsako leto udeleži okoli 500 strokovnjakov.

• Navodila za prijavo prispevka.
• Obrazec za prijavo.

Za oddajo prispevka je potrebna prijava na Skupnosti SIO. Če se boste pri prijavi srečali s težavami, nam pišite na mrezaznanja@arnes.si.

Rok za oddajo prispevkov: 30. junij 2024
Povratna informacija o uvrstitvi na konferenco: 5. julij 2024

13. in 14. maja se je v Portorožu v sklopu konference Dnevi slovenske informatike odvil drugi, 24-urni krog prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa.

Pod sloganom “Z odprto znanostjo sooblikuj prihodnost” se je na prvem Arnesovem vseslovenskem HackathONu v reševanju aktualnih in pomembnih tematik pomerilo več kot 70 študentov iz vse Slovenije, od katerih se je 40 najboljših uvrstilo v finalni krog.

Prvo mesto v roke ekipi IDealni Scenarij za rešitev za upravljanje podatkov

Strokovna komisija je imela izjemno težko delo, saj je bilo v množici odličnih projektov težko izbrati najboljše. Zmagovalna ekipa z imenom IDealni Scenarij, ki so jo sestavljali Alen Cigler, Ruben Ferreira, Hana Skitek, Erazem Stanonik in Jana Volk, je predstavila rešitev za učinkovito upravljanje, deljenje in izkoriščanje podatkov brez tveganja za varnost, zasebnost ali suverenost podatkov. Njihov sistem standardizira in regulira način upravljanja, deljenja in izkoriščanja podatkov, kar odpravlja obstoječe ovire za učinkovito izmenjavo in uporabo podatkov ter omogoča posameznikom, podjetjem, raziskovalnim organizacijam in vladnim institucijam raziskovanje novih priložnosti, ki jih prinaša sodobna tehnologija.

Na drugo mesto so se uvrstili Filip Štamcar, Nik Pirc in Matija Derganc iz skupine Kenguruji, ki so v 24 urah izboljšali poplavni napovedni model, s pomočjo katerega so ustvarili nove poplavne karte Slovenije, podatke primerjali z obstoječo protipoplavno infrastrukturo in podatke ocenjene višine vode glede na vremensko napoved prikazovali na spletni strani.

Tretje mesto so na tekmovanju osvojili člani skupine Rudarji znanja, ki so v zasedbi Blaž Erzar, Haris Kupinić, Luka Salvatore Pecoraro, Jaša Samec in Jovana Videnović ustvarili projekt žARKO, ki s pomočjo fotografij in zajema drugih podatkov razpoznava kratkoročno obsevanje, napoveduje količino proizvedene energije sončnih elektrarn in zaznava okvare ali slabše delovanje celic zaradi umazanije. Vse tri ekipe so pri svojem delu izhajale iz podatkov, ki so na voljo na portalu Odprti podatki Slovenije – OPSI, drugo in tretje uvrščena ekipa pa je uporabila tudi podatke Agencije Republike Slovenije za okolje – ARSO.

BliskBus najboljši v reševanju izziva podjetja Sandoz | Lek

Sponzorski izziv podjetja Sandoz | Lek je bil osredotočen na obdelavo naravnega jezika in velike jezikovne modele pri označevanju zdravil in navodil za uporabo. Tekmovalci so dostopali do ekskluzivnih podatkovnih zbirk podjetja ter podatkov Centralne baze zdravil, Pravilnika o označevanju in navodil za uporabo ter podatkov na portalu OPSI. Nagrado za najboljšo rešitev je prejela ekipa BliskBus, ki sta jo sestavljala Iva Černoša in Neo Xander Kirbiš.

Glasujte za najboljšo Arnes HackathON rešitev po izbiri publike

Zdaj pa je vaša možnost, da tudi vi glasujete za najboljšo ekipo oz. predstavitev rešitve. Ekipa z največ glasovi bo prejela nagrado in priznanje.

Glasujete lahko samo enkrat, časa pa imate do 3. junija.

Vse predstavitve si lahko ogledate na portalu Arnes Video, na kanalu Arnes HackathON, za njih pa glasujete na anketi na storitvi Arnes 1KA.

Povezujemo znanje s sodelovanjem, izkušnjami in strokovnostjo

Arnesov HackathON so soorganizirali Slovensko društvo Informatika, Portal OPSI, ki ga upravljata Ministrstvo za digitalno preobrazbo ter Ministrstvo za javno upravo, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Nacionalni kompetenčni center za superračunalništvo EuroCC SLING in Slovenska skupnost odprte znanosti. Dogodek pa je potekal tudi pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Nepogrešljive podatke, izkušnje in strokovnost so v sklopu HackathONa delili tudi Institut Jožef Stefan, Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Institut informacijskih znanosti Maribor (IZUM), Clarin.si, Center za jezikovne vire in tehnologije (CJVT) ter Inštitut za novejšo zgodovino.

V sklopu HackathONa so strokovno pomoč in podporo tekmovalcev nudili mentorji ter komisija z različnih področij, ki jih je naslavljal HackathON. Tako smo sodelovali z Ano Slavec (UP FAMNIT in InnoRenew CoE), Janijem Pogačarjem s Fakultete za informacijske študije v Novem Mestu, Marino Rajič z Ministrstva za digitalno preobrazbo, Alenko Pšeničnik z Ministrstva za javno upravo, Slavkom Žitnikom in Damjanom Fujsom s Fakultete za računalništvo in informatiko UL, Sergejo Masten z Arhiva družboslovnih podatkov (ADP), Gašperjem Hrastljem s Slovenske nacionalne komisije za UNESCO ter Samom Staničem z Univerze v Novi Gorici, koordinatorjem Slovenskega superračunalniškega omrežja SLING.

Dogodka prav tako ne bi bilo brez finančnih sponzorjev, ki so prispevali v denarni sklad za privlačne nagrade: Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Sandoz | Lek, Modra Zavarovalnica.

V letu 2025 novi izzivi z odprtimi podatki in superračunalniki

Zaradi velikega zanimanja in uspešne izvedbe, bomo dogodek ponovili tudi v letu 2025, z novimi izzivi, z več sponzorji in še bolj pestrim programom, saj želimo odprto znanost, odprte podatke in superračunalniške kapacitete prikazati kot temeljni sklop dela v znanstvenoraziskovalnem svetu in tudi v gospodarstvu.

Arnes v sodelovanju s Slovenskim društvom Informatika, portalom Odprti podatki Slovenije, Slovensko skupnostjo odprte znanosti, Nacionalnim kompetenčnim centrom za superračunalništvo, Fakulteto za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani ter pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO predstavlja prvi Arnesov vseslovenski HackathON.

Rdeča nit tekmovanja je uporaba načel odprte znanosti s poudarkom na odprtih podatkih in ugotavljanjem njihovega potenciala prek obdelave s pomočjo superračunalnika za reševanje izzivov, ki naslavljajo cilje trajnostnega razvoja UNESCO. V skladu s tem smo za tekmovalce pripravili predloge izzivov, lahko pa so si izmislili svojega. Vsi sodelujoči se lahko pomerijo tudi v dodatnem izzivu podjetja Sandoz – Lek.

HackathON poteka v dveh krogih. Začel se je 4. aprila s spoznavnim dogodkom na Fakulteti za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani. Pred tem smo za udeležence organizirali tudi tri izobraževanja: Uvod v superračunalništvo, Spoznaj odprto znanost in Znanost, komunikacija in mediji.

V HackathONovi galeriji pa si oglejte še nekaj utrinkov.

10 ekip in 40 inovativnih tekmovalcev

Drugi krog, ki je bolj praktične narave, bo potekal 13. in 14. maja v Portorožu v sklopu konference »Dnevi slovenske informatike«.

Tekmovalni del bo trajal 24 ur, od 13. maja ob 12. uri do 14. maja ob 12. uri. Deset ekip oziroma skoraj 40 tekmovalcev z inovativnimi rešitvami, ki so predstavljene na spletni strani https://hackathon.si/uvrsceni, bodo imele v času tekmovanja omogočen dostop do EuroHPC Vega, najzmogljivejšega slovenskega superračunalnika. Zaključni dogodek s predstavitvijo projektov in mreženjem s študenti bo ob 14.30, zmagovalce pa bomo razglasili v večernem programu, ki se bo začel ob 19. uri.

Več informacij o drugem krogu vam je na voljo na spletni strani https://hackathon.si/2-krog.

HackatON organiziramo z namenom združevanja različnih disciplin, ne le znotraj področja STEM, temveč tudi s področji družboslovja in humanistike, ter povezovanje študentov različnih univerz. Raznolikost in sodelovanje sta ključna za inovativne rešitve, ki bodo povezale znanje.

Kmalu boste lahko odkrili inovativne rešitve mladih talentov, ki združujejo odprte podatke, superračunalništvo in multidisciplinarne pristope za reševanje izzivov, ki so usmerjeni k ciljem trajnostnega razvoja UNESCO.

Za več informacij smo vam na voljo na e-naslovu: hackathon@arnes.si.

Konferenca Mreža znanja, ki bo že štirinajstič povezala vodilne strokovnjake s področij raziskovanja, izobraževanja in tehnologije, bo potekala od 3. do 5. decembra 2024. Izkoristite priložnost in se povežite v svetove odprte znanosti, superračunalništva in inovativnega izobraževanja s pomočjo tehnologije.

Prijave na konferenco bomo odprli jeseni. Že pred poletjem vas bomo povabili k oddaji prispevkov na izbrane tematike. Nikar ne zamudite možnosti, da prispevate svoje znanje in izkušnje.

Tri tematske osi in trije dnevi povezovanja znanja

Konferenca Mreža znanja bo letos potekala v treh tematskih sklopih: odprta znanost, superračunalništvo in inovacije v izobraževanju. Vsak dan vam bomo omogočili globlji vpogled in aktivno udeležbo v razpravah o najnovejših trendih in rešitvah.

Vse dogodke si boste lahko ogledali v živo na portalu Arnes Video, kar vam vsako leto omogoča, da ste del dogajanja, ne glede na to, kje se nahajate.

Skupaj gradimo povezano prihodnost

Mreža znanja ne pomeni samo izmenjave znanja, ampak je tudi priložnost za vzpostavitev novih vezi in sodelovanja. Pridružite se več kot 500 udeležencem in Arnesovcem, ki se vedno znova veselimo predvsem vnovičnega srečanja z uporabniki, ki naše storitve uporabljajo pri reševanju največjih izzivov človeštva na različnih področjih znanosti ali pa na področju vzgoje in izobraževanja premoščajo digitalni razkorak in ustvarjajo generacije prihodnosti.

4. aprila se je odvil 1. krog prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa. Prvega kroga se je udeležilo 20 ekip oz. 70 študentov iz vse Slovenije.

Prvi krog je bil zastavljen z namenom spoznavanja, zato so tekmovalci le iskali ideje za svoje rešitve izziva. Njihova naloga je bila do 9. aprila oddati 1- do 2-stranski dokument z idejno zasnovo rešitve, v kateri bodo opisali tudi, s kakšno metodologijo se bodo lotili izziva.

Tekmovalci bodo pri delu uporabili superračunalnike

Nekatere ekipe bodo pri svojem delu uporabile superračunalniške oz. HPC zmogljivosti. Na voljo jim je Arnes gruča, v drugem krogu pa bodo lahko svoje izračune pridobili s pomočjo HPC Vega, najzmogljivejšega slovenskega superračunalnika.

V okviru prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa je NCC SLING pripravil tudi izobraževanje Osnove superračunalništva, ki se ga je udeležilo 28 študentov. Za tekmovalce, ki so se uvrstili v drugi krog, smo 18. aprila pripravili izobraževanje o vsebnikih na superračunalnikih, delavnica pa je bila odprta tudi za druge zainteresirane.

Kdo se je uvrstil v drugi krog?

V drugi krog se je uvrstilo 10 ekip z najvišjim številom točk. Zaključni dogodek bo 13. in 14. maja potekal v hotelu Bernardin v Portorožu v okviru konference Dnevi slovenske informatike.

Več o HackathONu in o ekipah, ki so se uvrstile v drugi krog, lahko preberete na spletni strani hackathon.si.

Letos Arnes v so-organizaciji s Slovenskim društvom Informatika (SDI), Portalom OPSI, Slovensko skupnostjo odprte znanosti, Nacionalnim kompetenčnim centrom za superračunalništvo NCC SLING, UL FRI ter Slovensko nacionalno komisijo UNESCO predstavlja prvi Arnesov vseslovenski HackathON.

Na HackathON-u skoraj 80 študentov iz vse Slovenije

Študentje so se na HackathON lahko prijavljali od 1. do 15. marca. Prijave so bile na voljo za ekipe in za posameznike. Prijavilo se je 11 posameznikov, ki smo jih razporedili v tri ekipe.

Skupno število prijavljenih tako znaša 79 študentov in študentk iz različnih slovenskih univerz, tako javnih kot zasebnih. Nezanemarljivo število predstavljajo tudi prijave študentov in študentk iz družboslovnih oz. humanističnih smeri študija. Upamo, da bo takšna raznovrstnost spodbudila interdisciplinarne rešitve izzivov.

Tekmovanje se bo odvilo v dveh krogih

Od 25. do 27. marca udeležence HackathONa najprej čaka vrsta izobraževanj na temo superračunalništva, odprte znanosti ter komuniciranja znanosti.

4. aprila ob 16. uri se bo tekmovanje uradno otvorilo s prvim krogom, ki bo potekal na Fakulteti za računalništvo in informatiko (UL). Ekipe bodo morale sestaviti idejno zasnovo rešitve izbranega izziva ter v njej opisati metodologijo, opisati nabor odprtih podatkov, ki jih bodo uporabili, zagovarjati rešitev iz družbenih vidikov ter napeljati navezavo na cilje trajnostnega razvoja UNESCO.

Drugi krog tekmovanja bo bolj praktične narave in bo potekal med 14. in 15. majem 2024 v Portorožu v sklopu konference Dnevi slovenske informatike.

HackathON, ki združuje

Namen Arnesovega HackathONa je prav združevanje različnih disciplin, ne samo znotraj STEM področja, temveč v sodelovanju z družboslovnimi in humanističnimi področji, hkrati pa si želimo tudi povezovanja študentov iz različnih slovenskih univerz. Različnost in sodelovanje sta namreč tista elementa, ki zagotavljata, da bomo lahko z rešitvami, ki jih bodo študentje predlagali na HackathONu, še bolje povezovali znanje.