Na Arnesu smo nedavno posodobili svojo računsko gručo oz. superračunalnik, ki je zdaj veliko zmogljivejši.

Nadgradnja oz. pridobitev novih GPU-jev

Predvsem je k nadgradnji pripomogla pridobitev osmih novih H100 GPU računskih vozlišč. Vsako vozlišče je sestavljeno iz:

• 2x Nvidia H100, 80GB HBM2e in
• 2x AMD EPYC 9124 16-jedrni processor s 64 nitmi.

Trenutno smo v fazi raziskovanja, kako v našo gručo čim bolje vgraditi Multi-Instance GPU (MIG) oz. GPU z več instancami, ki omogoča razdelitev H100 GPU-ja na 7 ali manj instanc. Pri tem je vsaka instanca izolirana in ima svoja računska jedra, predpomnilnik in pomnilnik. To omogoča, da lahko ločeno poganjamo več aplikacij in se tako izognemo tekmovanju za vire GPU-ja.

Če GPU razdelimo na 7 delov MIG, lahko tako iz 16 GPU-jev dobimo 112 manjših izoliranih delov GPU-ja z 10GB spomina HBM2e. To pomeni, da lahko teoretično sočasno uporablja GPU z 10 GB HBM2e spomina kar 112 uporabnikov.

Nadgradnja Ceph storage in ERASURE

Dodali smo šest infrastrukturnih strežnikov (skupno jih je zdaj 16) za podatkovno shrambo AMD EPYC 7402P, z naslednjimi komponentami:

• 24 jeder, 48 niti,
• 2,8 GHz,
• 180W,
• 192GB RAM,
• 28X 12TB HDD,
• 4X 4TB SSD,
• 2X 1TB SSD.

Pred nadgradnjo so bili podatki shranjeni tako, da je bil podatek shranjen na dveh različnih strežnikih. Po nadgradnji podatkovne shrambe smo za boljšo zagotovitev redundantnosti podatke prestavili na “Erasure code 8+3” sklad. To pomeni, da je objekt razdeljen na 8 delov in vsebuje 3 redundantne, oziroma paritetne dele, ki so uporabljeni za rekonstrukcijo objektov ob izgubi podatkov. Vsak del se nahaja na drugem podatkovnem strežniku.

Prednosti takšnega sklada so:

• boljša odpornost z več uporabnega prostora (sedaj EC 8+3 – 72,7%, prej 2x replikacija – 50%),
• ob izpadu treh ali manj strežnikov bomo podatek še vedno lahko rekonstruirali.

V shrambo smo sicer dodali 168 HDD in 36 SSD diskov, skupno je zdaj v shrambi 448 HDD in 96 SSD diskov, kar pomeni:

• 3,3 PB surovega HDD prostora oz. 2,4 PB razpoložljivega prostora in
• 250 TB SSD prostora.

Nadgradnja prijavnih vozlišč

Trenutno smo v fazi nadgradnje prijavnih vozlišč. Dvem obstoječim virtualnim prijavnim vozliščem bomo dodali dve fizični prijavni vozlišči. Za dostop do teh vozlišč bo po novem potrebna dvofaktorska avtentikacija.

Dve obstoječi virtualni prijavni vozlišči 16c z 32 GB RAM-a poganja virtualizacijska platforma Proxmox (KVM), dva nova strežnika, ki jih bomo dodali, pa bosta vsebovala AMD EPYC 9254 (24c, 4,15GHz, 200W) ter 128 GB RAM-a.

Skupna zmogljivost Arnesovega superračunalnika po nadgradnji

Po nadgradnji je pričakovana zmogljivost Arnesovega superračunalnika okoli 1 PFLOPS, od tega približno 0,8 PFLOPS GPU ter približno 0,2 PFLOPS CPU.

S 75 CPU vozlišči in 32 GPU vozlišči je na Arnes gruči na voljo približno 24,5 TB RAM-a.

Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter podjetje MathWorks sta podpisala pogodbo o sodelovanju. Podjetje bo v distribucijo računalniškega paketa MATLAB integriralo metodo LOCA (Low-shot Object Counting network with iterative prototype Adaptation), ki so jo razvili člani Laboratorija za umetne vizualne spoznavne sisteme Nikola Đukić, doc. dr. Alan Lukežič ter Vitjan Zavrtanik pod vodstvom prof. Mateja Kristana.

LOCA je moderna metoda strojnega učenja za štetje objektov z malo ali nič učnimi primeri. Uporabnik v sliki označi le nekaj primerov izbrane kategorije objektov, na primer tri, LOCA pa se hkrati nauči detekcijskega modela ter prešteje vse ostale objekte iste kategorije v sliki. Poleg zanimivosti raziskovalnega problema, je LOCA praktično uporabna v številnih aplikacijah, kjer velike podatkovne zbirke potrebne za učenje klasičnih detekcijskih algoritmov niso na voljo, kot denimo v bioloških raziskavah. Na standardnih podatkovnih zbirkah LOCA presega sorodne metode z do 30% nižjo napako in že več kot leto dni velja za najboljšo metodo na spletni platformi Papers-With-Code.

LOCA je bila predstavljena na prestižni konferenci s področja računalniškega vida ICCV2023 in je prosto dostopna na platformi GitHub. Nadaljnji razvoj obeta še boljše rezultate, saj bo naslednja generacija metode predstavljena na konferenci CVPR2024 v Seattlu.

Uspešnost raziskav odvisna od dostopa do superračunalnikov

V izrazito konkurenčnem okolju računalniškega vida je uspešnost raziskav globokih modelov kot je LOCA močno odvisno od dostopa do specializirane računske opreme. Pri razvoju LOCA sta tako ključno vlogo igrala superračunalnik Vega in Arnesova superračunalniška gruča, ki sta raziskovalcem omogočila brezplačen dostop do opreme in pospešen razvoj.

Preberite več o metodah za štetje objektov, ki jih razvijajo v Laboratoriju za umetne vizualne spoznavne sisteme.

Konferenca Mreža znanja, ki bo že štirinajstič povezala vodilne strokovnjake s področij raziskovanja, izobraževanja in tehnologije, bo potekala od 3. do 5. decembra 2024. Izkoristite priložnost in se povežite v svetove odprte znanosti, superračunalništva in inovativnega izobraževanja s pomočjo tehnologije.

Prijave na konferenco bomo odprli jeseni. Že pred poletjem vas bomo povabili k oddaji prispevkov na izbrane tematike. Nikar ne zamudite možnosti, da prispevate svoje znanje in izkušnje.

Tri tematske osi in trije dnevi povezovanja znanja

Konferenca Mreža znanja bo letos potekala v treh tematskih sklopih: odprta znanost, superračunalništvo in inovacije v izobraževanju. Vsak dan vam bomo omogočili globlji vpogled in aktivno udeležbo v razpravah o najnovejših trendih in rešitvah.

Vse dogodke si boste lahko ogledali v živo na portalu Arnes Video, kar vam vsako leto omogoča, da ste del dogajanja, ne glede na to, kje se nahajate.

Skupaj gradimo povezano prihodnost

Mreža znanja ne pomeni samo izmenjave znanja, ampak je tudi priložnost za vzpostavitev novih vezi in sodelovanja. Pridružite se več kot 500 udeležencem in Arnesovcem, ki se vedno znova veselimo predvsem vnovičnega srečanja z uporabniki, ki naše storitve uporabljajo pri reševanju največjih izzivov človeštva na različnih področjih znanosti ali pa na področju vzgoje in izobraževanja premoščajo digitalni razkorak in ustvarjajo generacije prihodnosti.

4. aprila se je odvil 1. krog prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa. Prvega kroga se je udeležilo 20 ekip oz. 70 študentov iz vse Slovenije.

Prvi krog je bil zastavljen z namenom spoznavanja, zato so tekmovalci le iskali ideje za svoje rešitve izziva. Njihova naloga je bila do 9. aprila oddati 1- do 2-stranski dokument z idejno zasnovo rešitve, v kateri bodo opisali tudi, s kakšno metodologijo se bodo lotili izziva.

Tekmovalci bodo pri delu uporabili superračunalnike

Nekatere ekipe bodo pri svojem delu uporabile superračunalniške oz. HPC zmogljivosti. Na voljo jim je Arnes gruča, v drugem krogu pa bodo lahko svoje izračune pridobili s pomočjo HPC Vega, najzmogljivejšega slovenskega superračunalnika.

V okviru prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa je NCC SLING pripravil tudi izobraževanje Osnove superračunalništva, ki se ga je udeležilo 28 študentov. Za tekmovalce, ki so se uvrstili v drugi krog, smo 18. aprila pripravili izobraževanje o vsebnikih na superračunalnikih, delavnica pa je bila odprta tudi za druge zainteresirane.

Kdo se je uvrstil v drugi krog?

V drugi krog se je uvrstilo 10 ekip z najvišjim številom točk. Zaključni dogodek bo 13. in 14. maja potekal v hotelu Bernardin v Portorožu v okviru konference Dnevi slovenske informatike.

Več o HackathONu in o ekipah, ki so se uvrstile v drugi krog, lahko preberete na spletni strani hackathon.si.

Letos Arnes v so-organizaciji s Slovenskim društvom Informatika (SDI), Portalom OPSI, Slovensko skupnostjo odprte znanosti, Nacionalnim kompetenčnim centrom za superračunalništvo NCC SLING, UL FRI ter Slovensko nacionalno komisijo UNESCO predstavlja prvi Arnesov vseslovenski HackathON.

Na HackathON-u skoraj 80 študentov iz vse Slovenije

Študentje so se na HackathON lahko prijavljali od 1. do 15. marca. Prijave so bile na voljo za ekipe in za posameznike. Prijavilo se je 11 posameznikov, ki smo jih razporedili v tri ekipe.

Skupno število prijavljenih tako znaša 79 študentov in študentk iz različnih slovenskih univerz, tako javnih kot zasebnih. Nezanemarljivo število predstavljajo tudi prijave študentov in študentk iz družboslovnih oz. humanističnih smeri študija. Upamo, da bo takšna raznovrstnost spodbudila interdisciplinarne rešitve izzivov.

Tekmovanje se bo odvilo v dveh krogih

Od 25. do 27. marca udeležence HackathONa najprej čaka vrsta izobraževanj na temo superračunalništva, odprte znanosti ter komuniciranja znanosti.

4. aprila ob 16. uri se bo tekmovanje uradno otvorilo s prvim krogom, ki bo potekal na Fakulteti za računalništvo in informatiko (UL). Ekipe bodo morale sestaviti idejno zasnovo rešitve izbranega izziva ter v njej opisati metodologijo, opisati nabor odprtih podatkov, ki jih bodo uporabili, zagovarjati rešitev iz družbenih vidikov ter napeljati navezavo na cilje trajnostnega razvoja UNESCO.

Drugi krog tekmovanja bo bolj praktične narave in bo potekal med 14. in 15. majem 2024 v Portorožu v sklopu konference Dnevi slovenske informatike.

HackathON, ki združuje

Namen Arnesovega HackathONa je prav združevanje različnih disciplin, ne samo znotraj STEM področja, temveč v sodelovanju z družboslovnimi in humanističnimi področji, hkrati pa si želimo tudi povezovanja študentov iz različnih slovenskih univerz. Različnost in sodelovanje sta namreč tista elementa, ki zagotavljata, da bomo lahko z rešitvami, ki jih bodo študentje predlagali na HackathONu, še bolje povezovali znanje.