Arnesov nakup zemljišča na območju Dravskih elektrarn Maribor ob že podpisani pogodbi za sofinanciranje predstavlja temeljni korak k izgradnji podatkovnega centra, ki bo omogočal odlično in mednarodno konkurenčno raziskovalno infrastrukturo za odprto znanost.

Od dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov do kapacitet za zmogljive superračunalnike

Podatkovni center bo nastal v okviru potreb po nacionalni infrastrukturi za odprto znanost in bo naslovil izziv dolgoročne hrambe raziskovalnih podatkov. S tem bomo na Arnesu omogočili infrastrukturno in v nadaljevanju tudi praktično izhodišče, ki bo prispevalo k zagotavljanju uresničevanja načel FAIR in tako k najdljivosti, dostopnosti, interoperabilnosti ter vnovični uporabi oz. ravnanju s podatki. Za razvoj znanosti in doseganje zahtev Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) je ključnega pomena prav dostop do vrhunske mednarodne raziskovalne infrastrukture, pri čemer bodo imele kapacitete Arnesovega podatkovnega centra vodilno vlogo.

Podatkovni center je del infrastrukture za odprto znanost

Podatkovni center bo predstavljal pomemben vezni del infrastrukture za odprto znanost, v sklopu katere smo na Arnesu v preteklih letih posodobili optično hrbtenico, s tem pa omogočili, da bo podatkovni center lahko služil tudi najzahtevnejšim organizacijam.

Nadgrajene hitre optične povezave, ki jih je Arnes vzpostavil v sklopu projekta Digitalizacija za odprto znanost – vzpostavitev hrbteničnega omrežja, tudi sicer predstavljajo pomemben prispevek k digitalnemu prehodu na področju raziskovanja v Sloveniji. Po nadgradnji lahko zagotovimo višjo zanesljivost delovanja omrežja, nove povezave pa omogočajo tudi prihodnje nadgradnje hitrosti do 800 Gb/s. Povezava Arnesove optične hrbtenice v panevropsko omrežje GÉANT še dodatno zagotavlja zanesljivo mednarodno povezanost podatkovnega centra z ostalimi evropskimi infrastrukturami, s tem pa omogoča vpletenost Slovenije v sodobno infrastrukturo za znanost in izobraževanje.

Trajnostna zasnova

Zaradi neposredne bližine Hidroelektrarne Mariborski otok bo podatkovni center lahko izkoriščal energetski potencial reke Drave, obenem pa dolgoročni načrti predvidevajo namestitev sončne elektrarne na strehi objekta, kar bo zagotavljalo dodaten prispevek k izrabi obnovljivih virov energije. Presežek toplotne energije zaradi delovanja podatkovnega centra bo namenjen ogrevanju prebivalcev Maribora, s tem pa bo podatkovni center še vidneje pripomogel k trajnostni prihodnosti, tako na lokalni kot nacionalni in nenazadnje globalni ravni.

Podatkovni center bo zgrajen do leta 2026

Za izgradnjo podatkovnega centra so ključna sredstva Evropske komisije iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU, ter skupna sredstva za digitalizacijo znanosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Tako bo omogočena kolokacija opreme, ki izobraževalni in raziskovalni sferi zagotavlja IKT-storitve, gostovanje opreme javnih raziskovalnih organizacij in univerz, novega superračunalnika ter dolgoročna hramba raziskovalnih podatkov z repozitorijskimi kapacitetami.

V načrtu gradnja še enega podatkovnega centra v okolici Ljubljane

Gradnja podatkovnega centra v Mariboru predstavlja le enega od korakov k doseganju odlične in mednarodno konkurenčne infrastrukture v Sloveniji. V načrtih je tudi gradnja podatkovnega centra v okolici Ljubljane, s čimer bo zagotovljena redundantnost Arnesovih storitev. Ob tem bodo nadgradnje optične hrbtenice v prihodnosti ob višjih hitrostih in zanesljivosti prispevale k razvoju kvantnih tehnologij na mednarodni ravni.

Zoom je predstavil nove funkcionalnosti, ki bodo učiteljem olajšale izvedbo izobraževanja ali preverjanja znanja na daljavo. Predstavljamo funkcionalnosti “All screens mode” in “Focus mode” in učiteljem predlagamo, kako jih lahko z orodjem Arnes Zoom učinkovito uporabite pri pouku.

All Screens Mode za skupinsko delo

All screens mode učiteljem omogoča, da od vseh udeležencev zahtevajo deljenje zaslona, kar učitelju omogoča pomikanje po hkratnem pogledu učencev in njihovih deljenih zaslonov. Ta funkcionalnost poenostavi in izboljša pregled med izobraževanjem na daljavo. Med učno uro lahko učitelj omogoči, da tudi učenci vidijo vse deljene zaslone.

Predlogi za učitelje:

1. Ocenjevanje: Uporabite All screens mode med ocenjevanjem znanja na daljavo. Tako lahko spremljate, kako učenci rešujejo naloge, vidite njihove zaslone in omejite goljufanje.
2. Skupinsko delo: Med skupinskimi dejavnostmi lahko učenci delijo svoje zaslone in ideje z ostalimi, učitelj pa ima pregled nad delom vseh učencev.
3. Individualna pomoč: Ko učenci delajo na svojih projektih, lahko učitelj spremlja zaslone vseh učencev in nudi pomoč, kjer je potrebna.

Navodila za aktivacijo načina All screens mode najdete na spleti strani Zooma.

Focus Mode za preverjanje znanja

Focus mode je uporaben za izvedbo izobraževanja na daljavo, saj učencem omogoča, da ostanejo zbrani in delajo na svojih nalogah, ne da bi jih motili drugi. Učitelj lahko vidi vse slike udeležencev, medtem ko drugi udeleženci vidijo le učiteljevo. Pri deljenju zaslona lahko učitelj preklaplja med zasloni, ki jih delijo udeleženci, medtem ko udeleženci vidijo le svoje vsebine. Če učitelj meni, da bi morala vsebina nekega udeleženca biti vidna tudi drugim, lahko enostavno začne deljenje tega zaslona z vsemi udeleženci.

Predlogi za učitelje:

1. Pouk brez motenj: Uporabite Focus mode med učno uro ali vajami, da bodo učenci osredotočeni na svoje naloge, brez motenj s strani drugih udeležencev.
2. Pozornost na posamezniku: Med delom na projektih ali vajah lahko učitelj pregleda napredek vsakega učenca posebej in mu nudi povratne informacije.
3. Preverjanje znanja: Focus mode je koristen pri preverjanju znanja, saj učitelju omogoča spremljanje dela vseh učencev.

Navodila za aktivacijo načina Focus mode prav tako najdete na spleti strani Zooma.

Nove funkcionalnosti Zooma, kot sta All screens mode in Focus mode, so uporabne pri izvedbi izobraževanja na daljavo ali hibridnega izobraževanja. Učiteljem omogočajo boljši pregled nad razredom, povečano zbranost učencev in učinkovito posredovanje znanja. Preizkusite jih in ugotovite, kako lahko z Arnes Zoomom brezplačno podpremo vaš način poučevanja.

V projektu IR optika 2 smo na Arnesu še pred koncem projekta, ki traja do 30. junija 2024, vzpostavili in prevzeli 204, torej vse načrtovane optične povezave.

Optične povezave hitrosti vsaj 1 Gb/s

V sklopu projekta IR optika 2 smo na Arnesu želeli vzpostaviti optične povezave hitrosti vsaj 1 Gb/s pri čim več javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki morda še nimajo lastne optične povezave ali pa že uporabljajo optične povezave, vendar zanje plačujejo visoke stroške zakupa.

S tem smo želeli doseči cilj digitalizacije pedagoškega procesa na vseh ravneh izobraževanja, zagotoviti ustrezno informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo in e-storitve za razvoj digitalnih kompetenc.

Tako smo na Arnesu pripomogli k prilagoditvi izobraževanja digitalni dobi. Pridobljene povezave predstavljajo priložnosti za boljšo kakovost in obseg poučevanja z digitalnimi tehnologijami, podpirajo digitalizacijo učnih metod in pedagoških pristopov in zagotavljajo infrastrukturo, potrebno za vključujoče in odporno učenje na daljavo.

204 povezave za 67.000 učencev

Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti sodelujočim VIZ, saj ste nam omogočili učinkovito izvedbo izjemno pomembnega projekta.

Skupna vrednost programa znaša 5.900.000 €, sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost znašajo 4.836.065,57 €.

Načrt za okrevanje in odpornost je podlaga za koriščenje sredstev evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Pripomogel bo k okrevanju slovenskega gospodarstva in prispeval k blažitvi socialnih posledic pandemije covida-19. Z izvedbo načrtovanih reform in naložb za zeleni in digitalni prehod bo slovenska družba bolj trajnostna, odpornejša in bolje pripravljena na izzive prihodnosti. NOO sofinancirata Evropska unija – NextGenerationEU in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v okviru odziva Unije na pandemijo COVID-19.

Vse informacije o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v Republiki Sloveniji najdete na spletni strani noo.gov.si.

Na Arnesu bomo 28. junija 2024 znova izvedli redni izbris starih in neaktivnih spletišč, ki so jih uporabniki Arnes Spleta nazadnje posodobili pred več kot tremi leti.

Izbris po treh letih neaktivnosti

Če ste tudi sami skrbnik takšnega spletišča in ste spletišče nazadnje urejali pred vsaj dvema letoma, boste na nadzorni plošči posameznega spletišča opazili večje obvestilo z datumom zadnjega urejanja.

V kolikor ste spletišče nazadnje posodobili pred več kot tremi leti, se vam bo prikazalo obvestilo, da je spletišče uvrščeno na seznam za izbris.

Posodobite ali objavite prispevek ali stran

Če želite spletišče še naprej uporabljati, lahko izbris na Arnes Spletu preprečite tako, da na spletišču spremenite ali shranite prispevek ali stran.

Dodatne informacije lahko dobite na e-poštnem naslovu helpdesk@arnes.si in na telefonski številki (01) 479 88 00.

Vabimo raziskovalce, učitelje in druge strokovnjake, ki delujete na področjih znanosti in raziskovanja, vzgoje in izobraževanja ali kulture, da se nam pridružite na konferenci Mreža znanja 2024 in s svojim prispevkom povezujete znanje.

Letošnja trinajsta Arnesova konferenca Mreža znanja bo potekala od 3. do 5. decembra v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons.

S svojimi izkušnjami soustvarjajte konferenco

Na Arnesu želimo tudi v letu 2024 ustvariti internet ljudi, v katerem ljudje med seboj povezujejo znanje.

Omogočiti vam želimo, da na Mreži znanja predstavite svoje ideje in primere dobre rabe storitev s področja IKT, ki bodo vsem v navdih.

Sprejemamo prispevke z različnih področij:

• raba digitalnih tehnologij, ki jih nudi Arnes na področjih znanosti in raziskovanja, vzgoje in izobraževanja ali kulture;
• pametna raba tehnologij in umetne inteligence v raziskovanju ali izobraževanju;
• raba multimedije in virtualne ter obogatene resničnosti pri poučevanju;
• odprta znanost;
• raba superračunalnikov;
• hibridno izobraževanje;
• varna raba interneta;
• medijska in digitalna pismenost;
• digitalno državljanstvo (koncept digitalnega državljanstva Sveta Evrope: biti na spletu, dobro počutje na spletu in pravice na spletu);
• kompetence v digitalni dobi;

Inovativne prispevke lahko prijavite v skupnostih SIO in jih predstavite na konferenci Mreža znanja, ki se je vsako leto udeleži okoli 500 strokovnjakov.

• Navodila za prijavo prispevka.
• Obrazec za prijavo.

Za oddajo prispevka je potrebna prijava na Skupnosti SIO. Če se boste pri prijavi srečali s težavami, nam pišite na mrezaznanja@arnes.si.

Rok za oddajo prispevkov: 30. junij 2024
Povratna informacija o uvrstitvi na konferenco: 5. julij 2024

13. in 14. maja se je v Portorožu v sklopu konference Dnevi slovenske informatike odvil drugi, 24-urni krog prvega Arnesovega HackathONa.

Zmagovalne ekipe po presoji komisije smo predstavili v novički, zdaj pa je vaša možnost, da tudi vi glasujete za najboljšo ekipo oz. predstavitev rešitve. Ekipa z največ glasovi bo prejela nagrado in priznanje.

Glasujete lahko samo enkrat, časa pa imate do 3. junija.

Vse predstavitve si lahko ogledate na portalu Arnes Video, na kanalu Arnes HackathON, za njih pa glasujete na anketi na storitvi Arnes 1KA.

Filesender je praznoval 15. obletnico delovanja. Cilj storitve Arnes Filesender, ki ga nudimo uporabnikom v Sloveniji, je enostaven in varen prenos datotek velikosti do 100 GB. Uradno se je storitev začela pred 15 leti kot skupni projekt nacionalnih izobraževalnih in raziskovalnih omrežij iz Norveške, Avstralije in Irske. Danes Filesender uporabljajo v več kot 45 državah, prav tako pa je bila storitev izbrana za prenos datotek v vozlišču Evropskega oblaka za odprto znanost (EOSC).

Pobuda se je začela leta 2007, ko se je v razpravah v TERENI, takratnem panevropskem izobraževalnem in raziskovalnem omrežju, pokazala jasna potreba po storitvi za prenos velikih datotek. Na začetku je bila vrednostna ponudba storitve Filesender naslednja: enostavna in zasebna izmenjava poljubno velikih datotek.

»Čeprav se je začelo z osnovnim predlogom enostavnega prenosa velikih datotek, ni bilo treba pošiljati ključkov USB, trdih diskov, smo sčasoma opazili premik k temu, da je pojem varnosti postal pomembnejši, kar omogočamo tako z zaupanja vrednim posrednikom kot tudi s šifriranjem prenosa,« je povedal Jan Meijer, predsednik upravnega odbora Filesender.

Enostavna uporaba na spletu

Med ključnimi koraki je bila zgodnja izbira prenosa samo na spletu. Filesender je že od samega začetka prilagojen brskalniku in namestitev odjemalca ni potrebna.
Prednosti uporabe Arnes Filesenderja so tudi:

• pošiljate lahko datoteke do velikosti 100 GB;
• šifriranje se izvaja v brskalniku, zasebnost je tako zagotovljena;
• samodejno nadaljevanje prenosa, tudi če se spremeni naslov IP, kar omogoča zanesljiv prenos v slabših omrežjih in omogoča, da oseba premakne prenosnik na drugo lokacijo in nadaljuje prenos;
• AAI-prijava;

Čeprav obstajajo različne ponudbe spletnih storitev, je Filesender med redkimi dolgoročno stabilnimi odprtokodnimi paketi. Priljubljen je zaradi odprtokodnosti, zasebnosti, podpore šifriranju in pošiljanju zelo velikih datotek z brskalnikom.

13. in 14. maja se je v Portorožu v sklopu konference Dnevi slovenske informatike odvil drugi, 24-urni krog prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa.

Pod sloganom “Z odprto znanostjo sooblikuj prihodnost” se je na prvem Arnesovem vseslovenskem HackathONu v reševanju aktualnih in pomembnih tematik pomerilo več kot 70 študentov iz vse Slovenije, od katerih se je 40 najboljših uvrstilo v finalni krog.

Prvo mesto v roke ekipi IDealni Scenarij za rešitev za upravljanje podatkov

Strokovna komisija je imela izjemno težko delo, saj je bilo v množici odličnih projektov težko izbrati najboljše. Zmagovalna ekipa z imenom IDealni Scenarij, ki so jo sestavljali Alen Cigler, Ruben Ferreira, Hana Skitek, Erazem Stanonik in Jana Volk, je predstavila rešitev za učinkovito upravljanje, deljenje in izkoriščanje podatkov brez tveganja za varnost, zasebnost ali suverenost podatkov. Njihov sistem standardizira in regulira način upravljanja, deljenja in izkoriščanja podatkov, kar odpravlja obstoječe ovire za učinkovito izmenjavo in uporabo podatkov ter omogoča posameznikom, podjetjem, raziskovalnim organizacijam in vladnim institucijam raziskovanje novih priložnosti, ki jih prinaša sodobna tehnologija.

Na drugo mesto so se uvrstili Filip Štamcar, Nik Pirc in Matija Derganc iz skupine Kenguruji, ki so v 24 urah izboljšali poplavni napovedni model, s pomočjo katerega so ustvarili nove poplavne karte Slovenije, podatke primerjali z obstoječo protipoplavno infrastrukturo in podatke ocenjene višine vode glede na vremensko napoved prikazovali na spletni strani.

Tretje mesto so na tekmovanju osvojili člani skupine Rudarji znanja, ki so v zasedbi Blaž Erzar, Haris Kupinić, Luka Salvatore Pecoraro, Jaša Samec in Jovana Videnović ustvarili projekt žARKO, ki s pomočjo fotografij in zajema drugih podatkov razpoznava kratkoročno obsevanje, napoveduje količino proizvedene energije sončnih elektrarn in zaznava okvare ali slabše delovanje celic zaradi umazanije. Vse tri ekipe so pri svojem delu izhajale iz podatkov, ki so na voljo na portalu Odprti podatki Slovenije – OPSI, drugo in tretje uvrščena ekipa pa je uporabila tudi podatke Agencije Republike Slovenije za okolje – ARSO.

BliskBus najboljši v reševanju izziva podjetja Sandoz | Lek

Sponzorski izziv podjetja Sandoz | Lek je bil osredotočen na obdelavo naravnega jezika in velike jezikovne modele pri označevanju zdravil in navodil za uporabo. Tekmovalci so dostopali do ekskluzivnih podatkovnih zbirk podjetja ter podatkov Centralne baze zdravil, Pravilnika o označevanju in navodil za uporabo ter podatkov na portalu OPSI. Nagrado za najboljšo rešitev je prejela ekipa BliskBus, ki sta jo sestavljala Iva Černoša in Neo Xander Kirbiš.

Glasujte za najboljšo Arnes HackathON rešitev po izbiri publike

Zdaj pa je vaša možnost, da tudi vi glasujete za najboljšo ekipo oz. predstavitev rešitve. Ekipa z največ glasovi bo prejela nagrado in priznanje.

Glasujete lahko samo enkrat, časa pa imate do 3. junija.

Vse predstavitve si lahko ogledate na portalu Arnes Video, na kanalu Arnes HackathON, za njih pa glasujete na anketi na storitvi Arnes 1KA.

Povezujemo znanje s sodelovanjem, izkušnjami in strokovnostjo

Arnesov HackathON so soorganizirali Slovensko društvo Informatika, Portal OPSI, ki ga upravljata Ministrstvo za digitalno preobrazbo ter Ministrstvo za javno upravo, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Nacionalni kompetenčni center za superračunalništvo EuroCC SLING in Slovenska skupnost odprte znanosti. Dogodek pa je potekal tudi pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Nepogrešljive podatke, izkušnje in strokovnost so v sklopu HackathONa delili tudi Institut Jožef Stefan, Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Institut informacijskih znanosti Maribor (IZUM), Clarin.si, Center za jezikovne vire in tehnologije (CJVT) ter Inštitut za novejšo zgodovino.

V sklopu HackathONa so strokovno pomoč in podporo tekmovalcev nudili mentorji ter komisija z različnih področij, ki jih je naslavljal HackathON. Tako smo sodelovali z Ano Slavec (UP FAMNIT in InnoRenew CoE), Janijem Pogačarjem s Fakultete za informacijske študije v Novem Mestu, Marino Rajič z Ministrstva za digitalno preobrazbo, Alenko Pšeničnik z Ministrstva za javno upravo, Slavkom Žitnikom in Damjanom Fujsom s Fakultete za računalništvo in informatiko UL, Sergejo Masten z Arhiva družboslovnih podatkov (ADP), Gašperjem Hrastljem s Slovenske nacionalne komisije za UNESCO ter Samom Staničem z Univerze v Novi Gorici, koordinatorjem Slovenskega superračunalniškega omrežja SLING.

Dogodka prav tako ne bi bilo brez finančnih sponzorjev, ki so prispevali v denarni sklad za privlačne nagrade: Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Sandoz | Lek, Modra Zavarovalnica.

V letu 2025 novi izzivi z odprtimi podatki in superračunalniki

Zaradi velikega zanimanja in uspešne izvedbe, bomo dogodek ponovili tudi v letu 2025, z novimi izzivi, z več sponzorji in še bolj pestrim programom, saj želimo odprto znanost, odprte podatke in superračunalniške kapacitete prikazati kot temeljni sklop dela v znanstvenoraziskovalnem svetu in tudi v gospodarstvu.

Na Arnesu smo nedavno posodobili svojo računsko gručo oz. superračunalnik, ki je zdaj veliko zmogljivejši.

Nadgradnja oz. pridobitev novih GPU-jev

Predvsem je k nadgradnji pripomogla pridobitev osmih novih H100 GPU računskih vozlišč. Vsako vozlišče je sestavljeno iz:

• 2x Nvidia H100, 80GB HBM2e in
• 2x AMD EPYC 9124 16-jedrni processor s 64 nitmi.

Trenutno smo v fazi raziskovanja, kako v našo gručo čim bolje vgraditi Multi-Instance GPU (MIG) oz. GPU z več instancami, ki omogoča razdelitev H100 GPU-ja na 7 ali manj instanc. Pri tem je vsaka instanca izolirana in ima svoja računska jedra, predpomnilnik in pomnilnik. To omogoča, da lahko ločeno poganjamo več aplikacij in se tako izognemo tekmovanju za vire GPU-ja.

Če GPU razdelimo na 7 delov MIG, lahko tako iz 16 GPU-jev dobimo 112 manjših izoliranih delov GPU-ja z 10GB spomina HBM2e. To pomeni, da lahko teoretično sočasno uporablja GPU z 10 GB HBM2e spomina kar 112 uporabnikov.

Nadgradnja Ceph storage in ERASURE

Dodali smo šest infrastrukturnih strežnikov (skupno jih je zdaj 16) za podatkovno shrambo AMD EPYC 7402P, z naslednjimi komponentami:

• 24 jeder, 48 niti,
• 2,8 GHz,
• 180W,
• 192GB RAM,
• 28X 12TB HDD,
• 4X 4TB SSD,
• 2X 1TB SSD.

Pred nadgradnjo so bili podatki shranjeni tako, da je bil podatek shranjen na dveh različnih strežnikih. Po nadgradnji podatkovne shrambe smo za boljšo zagotovitev redundantnosti podatke prestavili na “Erasure code 8+3” sklad. To pomeni, da je objekt razdeljen na 8 delov in vsebuje 3 redundantne, oziroma paritetne dele, ki so uporabljeni za rekonstrukcijo objektov ob izgubi podatkov. Vsak del se nahaja na drugem podatkovnem strežniku.

Prednosti takšnega sklada so:

• boljša odpornost z več uporabnega prostora (sedaj EC 8+3 – 72,7%, prej 2x replikacija – 50%),
• ob izpadu treh ali manj strežnikov bomo podatek še vedno lahko rekonstruirali.

V shrambo smo sicer dodali 168 HDD in 36 SSD diskov, skupno je zdaj v shrambi 448 HDD in 96 SSD diskov, kar pomeni:

• 3,3 PB surovega HDD prostora oz. 2,4 PB razpoložljivega prostora in
• 250 TB SSD prostora.

Nadgradnja prijavnih vozlišč

Trenutno smo v fazi nadgradnje prijavnih vozlišč. Dvem obstoječim virtualnim prijavnim vozliščem bomo dodali dve fizični prijavni vozlišči. Za dostop do teh vozlišč bo po novem potrebna dvofaktorska avtentikacija.

Dve obstoječi virtualni prijavni vozlišči 16c z 32 GB RAM-a poganja virtualizacijska platforma Proxmox (KVM), dva nova strežnika, ki jih bomo dodali, pa bosta vsebovala AMD EPYC 9254 (24c, 4,15GHz, 200W) ter 128 GB RAM-a.

Skupna zmogljivost Arnesovega superračunalnika po nadgradnji

Po nadgradnji je pričakovana zmogljivost Arnesovega superračunalnika okoli 1 PFLOPS, od tega približno 0,8 PFLOPS GPU ter približno 0,2 PFLOPS CPU.

S 75 CPU vozlišči in 32 GPU vozlišči je na Arnes gruči na voljo približno 24,5 TB RAM-a.

Arnes v sodelovanju s Slovenskim društvom Informatika, portalom Odprti podatki Slovenije, Slovensko skupnostjo odprte znanosti, Nacionalnim kompetenčnim centrom za superračunalništvo, Fakulteto za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani ter pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO predstavlja prvi Arnesov vseslovenski HackathON.

Rdeča nit tekmovanja je uporaba načel odprte znanosti s poudarkom na odprtih podatkih in ugotavljanjem njihovega potenciala prek obdelave s pomočjo superračunalnika za reševanje izzivov, ki naslavljajo cilje trajnostnega razvoja UNESCO. V skladu s tem smo za tekmovalce pripravili predloge izzivov, lahko pa so si izmislili svojega. Vsi sodelujoči se lahko pomerijo tudi v dodatnem izzivu podjetja Sandoz – Lek.

HackathON poteka v dveh krogih. Začel se je 4. aprila s spoznavnim dogodkom na Fakulteti za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani. Pred tem smo za udeležence organizirali tudi tri izobraževanja: Uvod v superračunalništvo, Spoznaj odprto znanost in Znanost, komunikacija in mediji.

V HackathONovi galeriji pa si oglejte še nekaj utrinkov.

10 ekip in 40 inovativnih tekmovalcev

Drugi krog, ki je bolj praktične narave, bo potekal 13. in 14. maja v Portorožu v sklopu konference »Dnevi slovenske informatike«.

Tekmovalni del bo trajal 24 ur, od 13. maja ob 12. uri do 14. maja ob 12. uri. Deset ekip oziroma skoraj 40 tekmovalcev z inovativnimi rešitvami, ki so predstavljene na spletni strani https://hackathon.si/uvrsceni, bodo imele v času tekmovanja omogočen dostop do EuroHPC Vega, najzmogljivejšega slovenskega superračunalnika. Zaključni dogodek s predstavitvijo projektov in mreženjem s študenti bo ob 14.30, zmagovalce pa bomo razglasili v večernem programu, ki se bo začel ob 19. uri.

Več informacij o drugem krogu vam je na voljo na spletni strani https://hackathon.si/2-krog.

HackatON organiziramo z namenom združevanja različnih disciplin, ne le znotraj področja STEM, temveč tudi s področji družboslovja in humanistike, ter povezovanje študentov različnih univerz. Raznolikost in sodelovanje sta ključna za inovativne rešitve, ki bodo povezale znanje.

Kmalu boste lahko odkrili inovativne rešitve mladih talentov, ki združujejo odprte podatke, superračunalništvo in multidisciplinarne pristope za reševanje izzivov, ki so usmerjeni k ciljem trajnostnega razvoja UNESCO.

Za več informacij smo vam na voljo na e-naslovu: hackathon@arnes.si.

Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter podjetje MathWorks sta podpisala pogodbo o sodelovanju. Podjetje bo v distribucijo računalniškega paketa MATLAB integriralo metodo LOCA (Low-shot Object Counting network with iterative prototype Adaptation), ki so jo razvili člani Laboratorija za umetne vizualne spoznavne sisteme Nikola Đukić, doc. dr. Alan Lukežič ter Vitjan Zavrtanik pod vodstvom prof. Mateja Kristana.

LOCA je moderna metoda strojnega učenja za štetje objektov z malo ali nič učnimi primeri. Uporabnik v sliki označi le nekaj primerov izbrane kategorije objektov, na primer tri, LOCA pa se hkrati nauči detekcijskega modela ter prešteje vse ostale objekte iste kategorije v sliki. Poleg zanimivosti raziskovalnega problema, je LOCA praktično uporabna v številnih aplikacijah, kjer velike podatkovne zbirke potrebne za učenje klasičnih detekcijskih algoritmov niso na voljo, kot denimo v bioloških raziskavah. Na standardnih podatkovnih zbirkah LOCA presega sorodne metode z do 30% nižjo napako in že več kot leto dni velja za najboljšo metodo na spletni platformi Papers-With-Code.

LOCA je bila predstavljena na prestižni konferenci s področja računalniškega vida ICCV2023 in je prosto dostopna na platformi GitHub. Nadaljnji razvoj obeta še boljše rezultate, saj bo naslednja generacija metode predstavljena na konferenci CVPR2024 v Seattlu.

Uspešnost raziskav odvisna od dostopa do superračunalnikov

V izrazito konkurenčnem okolju računalniškega vida je uspešnost raziskav globokih modelov kot je LOCA močno odvisno od dostopa do specializirane računske opreme. Pri razvoju LOCA sta tako ključno vlogo igrala superračunalnik Vega in Arnesova superračunalniška gruča, ki sta raziskovalcem omogočila brezplačen dostop do opreme in pospešen razvoj.

Preberite več o metodah za štetje objektov, ki jih razvijajo v Laboratoriju za umetne vizualne spoznavne sisteme.

Konferenca Mreža znanja, ki bo že štirinajstič povezala vodilne strokovnjake s področij raziskovanja, izobraževanja in tehnologije, bo potekala od 3. do 5. decembra 2024. Izkoristite priložnost in se povežite v svetove odprte znanosti, superračunalništva in inovativnega izobraževanja s pomočjo tehnologije.

Prijave na konferenco bomo odprli jeseni. Že pred poletjem vas bomo povabili k oddaji prispevkov na izbrane tematike. Nikar ne zamudite možnosti, da prispevate svoje znanje in izkušnje.

Tri tematske osi in trije dnevi povezovanja znanja

Konferenca Mreža znanja bo letos potekala v treh tematskih sklopih: odprta znanost, superračunalništvo in inovacije v izobraževanju. Vsak dan vam bomo omogočili globlji vpogled in aktivno udeležbo v razpravah o najnovejših trendih in rešitvah.

Vse dogodke si boste lahko ogledali v živo na portalu Arnes Video, kar vam vsako leto omogoča, da ste del dogajanja, ne glede na to, kje se nahajate.

Skupaj gradimo povezano prihodnost

Mreža znanja ne pomeni samo izmenjave znanja, ampak je tudi priložnost za vzpostavitev novih vezi in sodelovanja. Pridružite se več kot 500 udeležencem in Arnesovcem, ki se vedno znova veselimo predvsem vnovičnega srečanja z uporabniki, ki naše storitve uporabljajo pri reševanju največjih izzivov človeštva na različnih področjih znanosti ali pa na področju vzgoje in izobraževanja premoščajo digitalni razkorak in ustvarjajo generacije prihodnosti.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje omogoča uporabo pripomočka KOBI v šoli za učenje in utrjevanje branja. Pripomoček je na voljo strokovnim delavcem in učencem v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v 3-letnem obdobju od marca 2024 do marca 2027.

Kaj je KOBI v šoli?

KOBI v šoli je pripomoček za učenje in utrjevanje branja in omogoča marsikaj; prilagoditi je mogoče prikaz besedila glede na potrebe učenca – od velikosti črk do barve ozadja, poleg tega pa lahko tako učenec zase kot tudi strokovni delavec za skupino učencev spremlja napredek pri branju. Dostop je omogočen na tabličnih računalnikih in telefonih z operacijskim sistemom Android ali iOS.

Dostop z AAI-računom

Strokovnim delavcem je dostop omogočen z AAI računom, učenci pa do vsebin dostopajo s pomočjo QR kod, ki jih je ustvaril strokovni delavec. Na spletni strani https://kobiapp.si so dostopna navodila in video gradiva za pomoč pri delu.

Usposabljanje

Prvo usposabljanje za strokovne delavce za uporabo pripomočka bo 9. maja 2024. Več informacij o usposabljanju najdete na https://kobiapp.si. Število mest je omejeno, zato čim prej vabljeni k prijavi.

Naložba je del ukrepov načrta, ki se financira iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

4. aprila se je odvil 1. krog prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa. Prvega kroga se je udeležilo 20 ekip oz. 70 študentov iz vse Slovenije.

Prvi krog je bil zastavljen z namenom spoznavanja, zato so tekmovalci le iskali ideje za svoje rešitve izziva. Njihova naloga je bila do 9. aprila oddati 1- do 2-stranski dokument z idejno zasnovo rešitve, v kateri bodo opisali tudi, s kakšno metodologijo se bodo lotili izziva.

Tekmovalci bodo pri delu uporabili superračunalnike

Nekatere ekipe bodo pri svojem delu uporabile superračunalniške oz. HPC zmogljivosti. Na voljo jim je Arnes gruča, v drugem krogu pa bodo lahko svoje izračune pridobili s pomočjo HPC Vega, najzmogljivejšega slovenskega superračunalnika.

V okviru prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa je NCC SLING pripravil tudi izobraževanje Osnove superračunalništva, ki se ga je udeležilo 28 študentov. Za tekmovalce, ki so se uvrstili v drugi krog, smo 18. aprila pripravili izobraževanje o vsebnikih na superračunalnikih, delavnica pa je bila odprta tudi za druge zainteresirane.

Kdo se je uvrstil v drugi krog?

V drugi krog se je uvrstilo 10 ekip z najvišjim številom točk. Zaključni dogodek bo 13. in 14. maja potekal v hotelu Bernardin v Portorožu v okviru konference Dnevi slovenske informatike.

Več o HackathONu in o ekipah, ki so se uvrstile v drugi krog, lahko preberete na spletni strani hackathon.si.

S podelitvijo nagrad v osmih kategorijah in dvema posebnima nagradama žirije se je zaključilo tekmovanje Netko 2024 za najboljše spletne projekte pod domeno .si.

Podelitve sta se udeležila tudi vodja Registra.si, ga. Barbara Povše Golob in g. Nenad Šutanovac, direktor ZIT-a, ki deluje v sklopu Gospodarske zbornice Slovenija.

Podpora pobudi za podporo ženskam na področju kibernetske varnosti

V skladu s svojim poslanstvom in vizijo so se na Registru za vrhnjo domeno .si odločili, da s pomočjo zbranih prijavnin podprejo nekoga, ki si to v tem zahtevnem času res zasluži. Letos so to dekleta iz združenja Women4Cyber Slovenija – slovenski del evropske pobude za podporo ženskam na področju kibernetske varnosti.

Women4Cyber je pobuda, namenjena ozaveščanju o vrzeli med spoloma v kibernetski varnosti, spodbujanju in ustvarjanju strasti do poklicev na področju kibernetske varnosti pri mlajših generacijah, izobraževanju institucij in podjetij, ustvarjanju in promociji vzornikov. Na podelitvi nagrad so dekleta razbijala mite o stereotipih glede vključenosti žensk v IT poklice, kjer še vedno dominirajo moški. Izročile so tudi nagradi za Naj projekt in Naj oglaševalca/digitalca.

Na dogodku jih je obiskala tudi ga. Polona Kus, direktorica službe podpornih informacijskih sistemov na Zavarovalnici Triglav. Zbranim je podala svoja opažanja glede dinamike timov in uspešnosti podjetij, kjer se ženske vključuje v poslovne procese na področjih informacijskih tehnologij in kibernetske varnosti.

Gostom so pripravil tudi presenečenje- skrito gostjo, etično hekerko. Razkrila je, da so lahko ženske uspešne tudi v takšnem “poklicu”.

Letos Arnes v so-organizaciji s Slovenskim društvom Informatika (SDI), Portalom OPSI, Slovensko skupnostjo odprte znanosti, Nacionalnim kompetenčnim centrom za superračunalništvo NCC SLING, UL FRI ter Slovensko nacionalno komisijo UNESCO predstavlja prvi Arnesov vseslovenski HackathON.

Na HackathON-u skoraj 80 študentov iz vse Slovenije

Študentje so se na HackathON lahko prijavljali od 1. do 15. marca. Prijave so bile na voljo za ekipe in za posameznike. Prijavilo se je 11 posameznikov, ki smo jih razporedili v tri ekipe.

Skupno število prijavljenih tako znaša 79 študentov in študentk iz različnih slovenskih univerz, tako javnih kot zasebnih. Nezanemarljivo število predstavljajo tudi prijave študentov in študentk iz družboslovnih oz. humanističnih smeri študija. Upamo, da bo takšna raznovrstnost spodbudila interdisciplinarne rešitve izzivov.

Tekmovanje se bo odvilo v dveh krogih

Od 25. do 27. marca udeležence HackathONa najprej čaka vrsta izobraževanj na temo superračunalništva, odprte znanosti ter komuniciranja znanosti.

4. aprila ob 16. uri se bo tekmovanje uradno otvorilo s prvim krogom, ki bo potekal na Fakulteti za računalništvo in informatiko (UL). Ekipe bodo morale sestaviti idejno zasnovo rešitve izbranega izziva ter v njej opisati metodologijo, opisati nabor odprtih podatkov, ki jih bodo uporabili, zagovarjati rešitev iz družbenih vidikov ter napeljati navezavo na cilje trajnostnega razvoja UNESCO.

Drugi krog tekmovanja bo bolj praktične narave in bo potekal med 14. in 15. majem 2024 v Portorožu v sklopu konference Dnevi slovenske informatike.

HackathON, ki združuje

Namen Arnesovega HackathONa je prav združevanje različnih disciplin, ne samo znotraj STEM področja, temveč v sodelovanju z družboslovnimi in humanističnimi področji, hkrati pa si želimo tudi povezovanja študentov iz različnih slovenskih univerz. Različnost in sodelovanje sta namreč tista elementa, ki zagotavljata, da bomo lahko z rešitvami, ki jih bodo študentje predlagali na HackathONu, še bolje povezovali znanje.