Po Pristaniški ulici v Kopru je prejšnjo sredo dišalo po zelenjavni rižoti, popečenem tofuju, solati, kavi in keksih. Kuhali so študentke in študenti iz socialističnega društva Iskra, že enajstič zapored in prvič izven Ljubljane. S samoorganiziranimi študentskimi menzami namreč opozarjajo na pomanjkljivosti sistema subvencionirane prehrane, kot nujno alternativo pa vidijo sistem javnih menz. Tokrat so razdelili več kot 150 obrokov, ob pogovoru s koperskimi študenti pa so izvedeli, da imajo na bone na voljo večinoma le fast food opcije. Obrok je bil kot vedno veganski, kar študentke vidijo kot simbolično gesto, ki pokaže, da je kakovostna prehrana lahko prilagodljiva različnim dietarnim potrebam.

Področje študentske prehrane je v Sloveniji trenutno urejeno s sistemom bonov, kjer država financira določen znesek obroka, preostanek pa plača študent. Takšna ureditev študentske prehrane se na prvi pogled zdi privlačna, saj je navidezna izbira ponudnikov velika, cene pa se v primerjavi z nesubvencioniranimi zdijo ugodne. A to ne sme zavesti, saj so ponudniki prehrane, kot smo že omenili, večinoma okrepčevalnice s hitro hrano, med drugim tudi McDonald’s. Izbiramo lahko bolj ali manj med bureki, picami in hamburgerji. Uživanje takšne hrane na vsakodnevni bazi je nezdravo, po besedah mimoidočih študentov se takih obrokov “hitro naveličaš”. Doplačilo se sicer razlikuje, a pri večini ponudnikov znaša že skoraj 5 eur, kar je za vsakodnevni subvencioniran obrok vrtoglav znesek.

Sprašujemo se, komu zares služijo boni in kdo od njih dobi največ. Študentje zagotovo ne,  saj tu ne gre za zadovoljevanje njihovih konkretnih potreb, ne z vidika dostopnosti in ne z vidika hranljivosti. Gre za logiko prostotržne konkurence, ki jo omogoča in posledično spodbuja država. Študenti so tako za gostince pomemben vir dobička. Kupovanje subvencioniranih obrokov omogoča nemoteno akumuliranje kapitala oz. “dobro poslovanje” in to je v prvi vrsti namen sistema bonov. Če ne bi bilo tako, potem McDonald’s ne bi imel kaj iskati med ponudniki.

Boj za javne, neprofitne menze in njihovo izgradnjo lahko v tej luči razumemo kot socialistično naravnano politiko, saj bi  v prvi vrsti upoštevala konkretne potrebe in materialni status študentstva, ne pa iskanja virov dobička za zasebne ponudnike. Z ureditvijo na državni ravni bi lahko zadovoljili tri stvari: dovoljšnje število menz, načrtovano zdravo prehrano in cenovno ugoden ter fiksen sistem. Menze na bone sicer že obstajajo, a jih je precej malo, o cenovni dostopnosti ter pestrosti jedilnikov pa tudi ne moremo vedno govoriti. Le s sistemsko ureditvijo, ki presega logiko kapitalističnega poslovanja, se lahko področje študentske prehrane spremeni.

Zahteva za javne menze je zahteva za izboljšanje materialnega statusa vseh študentov.

The post ŠTUDENT LAČEN, ZAHTEVA SISTEM DRUGAČEN! first appeared on Rdeča Pesa.

“Kar boste videli, je pretresljivo. Ampak ne obračajte se stran. Prav to obračanje stran omogoča genocid,” je ob otvoritvi razstave fotografij iz Gaze na mariborski filozofski fakulteti dejala Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže. Razstavljene fotografije, ki bodo v avli filozofske fakultete na ogled do 7. junija, je novembra 2023 posnel fotograf iz Gaze Mohamed Zaanoun iz kolektiva Activestillis. Namen razstave je osvetliti katastrofalne razmere na terenu in pozvati k svetovni mobilizaciji za ustavitev agresije izraelskih kolonialnih sil. Kolektiv Activestillis, ki je sestavljen iz palestinskih, izraelskih in tujih fotografov, se že od leta 2005 trudi v javnost poslati dokumentarne fotografije iz regije med reko Jordan in Sredozemskim morjem ter tako prispevati k družbenim spremembam. Vabijo, da se fotografije razstavijo na ulicah, v javnih prostorih ali središčih skupnosti ter tako ozaveščajo o dogajanju v Gazi in podprejo globalno mobilizacijo za ustavitev množičnega bombardiranja in genocida, ki ga izvajajo izraelske kolonialne sile. Uporabljajo pa jih tudi na sodnih obravnavah. “Te fotografije nam naj dajo odločnost in motivacijo za nadaljnji boj,” je Breznik pozvala zbrane.

Razstavo in s tem tretji dogodek za Gazo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je organizirala iniciativa profesoric in profesorjev fakultete, Pekarna Magdalenske mreže in Gibanje za pravice Palestincev.

Angažirane profesorice in profesorji so se združili in angažirali zaradi odgovornosti, ki jo imajo kot intelektualci, je dejala profesorica Branislava Vičar. Dostop do informacij v primeru Palestine imajo, s tem pride tudi odgovornost do družbe, da s svojim znanjem prispevajo k svobodi, pravičnosti, milosti in miru. Z organizacijo dogodkov za Palestino in odpiranjem vprašanj pri pouku skušajo angažirane profesorice in profesorji svoje znanje in motivacijo za angažma prenesti tudi na študentstvo.

O položaju študentov v Gazi in temu, da pravica do izobrazbe ni samoumevna, je spregovorila študentka psihologije Laura Buzzeti. Pomembno se ji zdi osvetljevanje palestinskih zgodb in poslušanje njihovih stisk. Vrstnic in vrstnikov iz Gaze ne podpira le zato, ker so si podobni, ampak zato, ker je to prav. “Naša brezbrižnost je zaslužna za izvajanje genocida,” je bila jasna Buzzeti.

Situacijo v Palestini pred 7. oktobrom je orisala Ana Tasič iz Gibanja za pravice Palestincev. Izpostavila je, da to ni verski konflikt, ampak okupacija. Komentirala je napoved priznanja Palestine: “To bo nudilo bolj moralno podporo, ne bo pa prineslo konkretnih sprememb.” Gibanje za pravice Palestincev se zato zavzema za konkretnejše ukrepe: “Slovenija bi lahko brez večjih težav sprejela ukrepe zoper države Izrael. Prekinili bi lahko diplomatske odnose z Izraelom, vsaj na zagovor bi lahko poklicali izraelskega veleposlanika, nismo naredili niti tega. Lahko bi uvedli embargo na uvoz orožja v Izrael, prekinili bi lahko gospodarske stike z Izraelom tako kot smo to naredili v primeru Rusije.”

Na otvoritvi je nastopil tudi v okolici Maribora živeč palestinski pesnik Fawzi Abder Rahim. Njegove pesmi je v slovenščini prebrala soproga Darinka Abder Rahim.

Da bi zbudili precej neangažirano in apolitično mariborsko študentstvo, je spregovorila tudi študentka Sara Mencingar, ki se je udeležila zasedbe Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Udeležencem je predstavila izkušnjo zasedbe in poudarila, da je študentstvo lahko nosilec poličnih sprememb, če le vztraja in ne popušča, kar kažejo tudi primeri iz tujine.

Iniciativo profesoric in profesorjev, ki se zavedajo svoje vloge v družbi, je vsekakor vredno pozdraviti in jo podpreti. Upamo, da bo razstava uspela motivirati mariborsko študentstvo, ki se zaenkrat še ni uspelo samoorganizirati v boju proti genocidu v Gazi in osvoboditvijo Palestine izpod izraelskega okupatorja.

The post IGNORANCA KRUTOSTI OMOGOČA GENOCID first appeared on Rdeča Pesa.

Študentstvu, ki je kar šest dni vztrajalo pri zasedbi FDV, je navsezadnje uspelo. Niso se pustili zmesti, ko so v sredo s strani fakultete prejeli prvo izjavo, ki bi jih naj umirila. Vztrajali so naprej, do danes, ko je fakulteta vendarle ugodila njihovim zahtevam. Študentje so dokazali, da je za dosego višjih ciljev pomembno vztrajati. Do sprememb lahko pride z dovolj močnim pritiskom, jasnimi zahtevami, učinkovito mobilizacijo in politično linijo. A moč za spremembe je odvisna predvsem od politične organiziranosti. V konkretnem primeru od tega, da so ljubljanski študentje in študentke že bili do neke mere organizirani, naj bo to v Društvu Iskra, Listi demokratičnega študentstva ali pa kateri od drugih organizacij. Če tega ne bi bilo, bi bilo bistveno težje, če ne celo nemogoče, zagotavljati šestdnevni program in obdržati motivacijo za zasedbo. Tudi podpora drugih organizacij, ki so jo prejeli tekom zasedbe, kaže na zametke nastanka gibanja, ki lahko na dolgi rok resno ogrozi status quo. Dejstvo, da so bili motivirani s strani globalnega študentskega gibanja za Palestino, lahko služi kot motivacija tudi ostalim, tako študentom po svetu kot tudi delavstvu, ki bi se lahko podobno organiziralo na delovnih mestih.

Na seji senata FDV so senatorji pristali na zahteve študentstva. Na Radiu Študent so poročali, da so jih sprejeli s 15 glasovi za, štirimi vzdržanimi in enim proti. Spomnimo – v prvotni izjavi FDV, ki bi naj pomirila aktiviste je pisalo, da so na FDV zgroženi nad humanitarnimi razmerami v Gazi, izognili so se uporabi besede genocid, prav tako pa so trdili, da ima Izrael pravico do obrambe. Študentstvo s to izjavo ni bilo zadovoljno in je vztrajalo z zasedbo vse do danes, ko je senat FDV navsezadnje sprejel in objavil izjavo, ki so jo vnaprej pripravili študentje in študentke na zasedbi. V njej je jasno zapisano, da izraelska država nad palestinskim ljudstvom izvaja genocid, pojasnjen je tudi zgodovinski kontekst izraelske okupacije. V izjavi so obsojena vodstva univerz po svetu, kjer nad protestnice in protestnike pošiljajo policijske sile. V izjavi so zapisane zahteve za Univerzo v Ljubljani, in sicer takojšnja prekinitev akademskega in gospodarskega sodelovanja z izraelskimi raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami in podjetji, ki jih ima UL in njene članice. FDV od Univerze v Ljubljani pričakuje, da vzpostavi sistem finančne, študijske in bivanjske pomoči za palestinske študentke in študente, po vzoru pomoči, ki jo je ob ruski invaziji Ukrajine nudila študentstvu iz Ukrajine. Kot fakulteta se tudi obvezuje, da bo svoje raziskovalne, pedagoške in zagovorniške kapacitete posvetila delu za javno dobro.

Univerza v Ljubljani sicer še vedno koordinira 1,5 milijona evrov težek projekt z izraelskim inštitutom, ki ima tesne vezi z orožarsko industrijo. V projektu sodeluje Fakulteta za strojništvo, zaključil bi se naj leta 2025. Rektor UL Gregor Majdič je na soočenju, ki so ga pripravili na zasedbi, dejal, da bo glede še trajajočih projektov, kjer poteka sodelovanje z izraelskimi institucijami, opravil razpravo na kolegiju dekanov. Zdaj je torej žogica na strani Univerze v Ljubljani, študentke in študentje pa bodo o nadaljnjih korakih razpravljali na današnji večerni skupščini. 

Prva zasedba fakultete v zadnjih desetih letih pri nas se je začela že v sredo. Študentje in študentke so od fakultete in univerze zahtevali jasno opredelitev, da je dogajanje v Gazi genocid, prekinitev akademskega sodelovanja z Izraelom in izraelskimi podjetji ter študijski program in fond pomoči za palestinske študentke in študente. Študentstvu FDV-ja se so pridružile študentke in študentje drugih fakultet, pa tudi aktivisti in aktivistke iz raznih naprednih kolektivov. Na zasedbi je bilo zbranim jasno, da se univerza in fakulteta kot instituciji vladajoče ideologije več kot očitno sami po sebi ne bosta postavili na pravo stran zgodovine ter da ju bo potrebno v to prisiliti. Zasedba je vključevala tudi predavanja in politično skupščino o NATU in okupaciji Palestine. 

Iz zasedbe smo poročali tudi pri Rdeči pesi, kjer smo se s študenti in študentkami pogovarjali o vlogi univerze v kapitalizmu, razlogih za zasedbo kot tudi možnostih za konkretne spremembe, ki jih imajo študentje. Njihove izjave lahko slišite v našem zadnjem Pesinem soku https://shorturl.at/fpPV2.   

Zasedba na FDV-ju se je pridružila globalni verižni reakciji, ki se je začela s protesti v ZDA. Študenti po vsem svetu zasedajo kampuse in od univerz zahtevajo prekinitev akademskega in gospodarskega sodelovanja z Izraelskimi institucijami. Univerze so se na proteste odzvale različno. Vodstva številnih univerz so v kampuse poklicale policijo in druge organe pregona. Samo v Združenih državah Amerike je bilo aretiranih več kot 2000 študentov. Ta vikend so številni protestniki po ZDA ovirali tudi podelitve diplom. Univerza Columbia je zaradi protestov odpovedala glavno slovesnost in diplome podeljevala v manjših skupinah. Čez 200 študentov je v nedeljo zapustilo slovesnost na univerzi Duke, saj so nekateri skandirali „osvobodite Palestino“ v znak protesta proti gostujočemu govorniku, komiku Jerryju Seinfeldu, ki je med vojno v Gazi podpiral Izrael.

Kljub temu so na nekaterih univerzah protestniki uspeli priti do dogovora z univerzami, ki so nekaterim od njihovih zahtev ugodile. Nekatere univerze so se strinjale, da bodo dezinvestirale svoja vlaganja v podjetja, ki so povezana z Izraelom. Trinity College Univerze v Cambridgeu je tako sprejel zahtevo po dezinvestiranju vlaganj v Izraelska orožarska podjetja. Druge univerze so se strinjale, da bodo vlagale v ustanovitev novih centrov ali zaposlile nove profesorje, da bi povečale raven razumevanja dogajanja v Palestini. V zameno so se študenti na teh univerzah strinjali, da bodo z zasedbami prenehali.

Preko zasedb in protestov so študentska gibanja v Sloveniji in tujini dosegla vsaj nekatere izmed svojih zahtev. Čeprav so zahteve naslovljene zgolj na fakultete in univerze, ti uspešni boji lahko pomembno prispevajo k gradnji širšega družbenega gibanja, ki bo zmožno resno ogroziti trenutni družbeni red in sprovesti nujne družbene spremembe v podporo Palestini. Iz teh bojev se lahko naučimo, da je z dobro politično organiziranostjo, jasnimi zahtevami in učinkovito mobilizacijo, mogoče doseči marsikaj. Naj bo to le začetek.

BREZ TIŠINE DO SVOBODNE PALESTINE!

The post FDV UGODILA ZAHTEVAM ORGANIZIRANEGA ŠTUDENTSTVA first appeared on Rdeča Pesa.